Številka:	Up-172/23-8
Datum:	10. 3. 2025

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba FS prevozi, storitve in trgovina, d. o. o., Žužemberk, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Vrtačnik, d. o. o., Ljubljana, na seji 10. marca 2025

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 7963/2013 z dne 17. 11. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. VII Kp 7963/2013 z dne 10. 11. 2021 in s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. I K 7963/2013 z dne 30. 9. 2020 se zavrže.

1. Pritožnica je bila na podlagi 3. točke 4. člena in 9. točke 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 57/12 – ZOPOKD) s pravnomočno sodbo spoznana za odgovorno za nadaljevano kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 16/23 – v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Izrečena ji je bila denarna kazen v višini 30.000,00 EUR. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornic pritožnice zavrnilo.

2. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. ZUstS izrecno ne ureja, kdaj se posamični akt, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba, šteje za vročenega. V prvem odstavku 6. člena ZUstS je določeno, da o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, Ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Ob uporabi navedene določbe je Ustavno sodišče uporabilo procesna pravila Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 53/24 – v nadaljevanju ZKP).

3. Četrti odstavek 120. člena ZKP določa, da če ima obdolženec zagovornika, vroči sodišče sodbo zagovorniku in obdolžencu po 119. členu ZKP. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve. Peti odstavek 120. člena ZKP nadalje določa, da če je treba vročiti pisanje zagovorniku obdolženca, ta pa ima več zagovornikov, zadošča, da se vroči enemu od njih.

4. Pritožnica je imela v postopku v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem dve zagovornici. Prvi zagovornici, Odvetniški pisarni Škerlj, d. o. o., Novo mesto, je bila sodba Vrhovnega sodišča vročena 14. 12. 2022. Drugi zagovornici, Odvetniški pisarni Vrtačnik, d. o. o., Ljubljana, pa je bila sodba Vrhovnega sodišča vročena 26. 1. 2023. Pritožnici je bila sodba vročena 14. 12. 2022.

5. Ob smiselni uporabi četrtega in petega odstavka 120. člena ZKP začne rok za vložitev ustavne pritožbe teči od kasnejše vročitve sodbe Vrhovnega sodišča pritožniku ali zagovorniku, ki mu je bila med več zagovorniki prvemu vročena sodba.

6. Ustavna pritožba je bila pritožnici in prvi zagovornici vročena na isti dan, tj. 14. 12. 2022, zato se od tega dne šteje 60–dnevni rok za vložitev ustavne pritožbe, ki je potekel 6. 2. 2023. Ker je pritožnica ustavno pritožbo vložila šele 13. 3. 2023, je ustavna pritožba prepozna, zato se zavrže.

7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejel soglasno.