Številka:	Up-880/24-10
Datum:	10. 3. 2025

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Jožef Jandl, Križevci pri Ljutomeru, na seji 10. marca 2025

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 35397/2024 z dne 25. 9. 2024 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. II K 35397/2024 z dne 4. 7. 2024 se zavrže.

1. Pritožnik je vložil obtožnico na Okrožno sodišče v Murski Soboti. Sodišče je sprejelo sklep, da ni stvarno pristojno za odločanje o kazenski zadevi in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljutomeru. Pritožnik se je pritožil zoper ta sklep, Višje sodišče v Mariboru je njegovo pritožbo zavrnilo. Zoper sklep Višjega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo, v kateri navaja, da sta sodišči o pristojnosti odločili na podlagi napačne pravne ocene dejanja iz obtožbe. Višjemu sodišču še očita, da se ni seznanilo z vsemi njegovimi argumenti in jih obravnavalo.

2. Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

3. V skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 53/24 – v nadaljevanju ZKP) mora sodišče paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Brž ko zapazi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno in pošlje po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. Zoper sklep, s katerim se sodišče izreče za nepristojno in odstopi zadevo drugemu sodišču, se lahko pritožita obe stranki (prvi odstavek 399. člena ZKP). Pritožnik je torej izkoristil redno pravno sredstvo zoper sklep sodišča o stvarni (in krajevni) nepristojnosti.¹ S tem še ni uporabil vseh možnosti, ki jih ima v kazenskem postopku, da nasprotuje odločitvi sodišč o tem vprašanju. Ugovor, da sodišče ni stvarno pristojno, vključno z očitki ustavnopravne narave, bo lahko vložil ves čas postopka. Uveljavljal ga bo lahko tudi s pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo (6. točka prvega odstavka 371. člena ZKP) in z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero bo končan kazenski postopek (2. točka prvega odstavka 420. člena ZKP).

4. Zoper sklep o stvarni nepristojnosti je zato procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča.² Pritožnik ni izkazal, da bi se v njegovi zadevi kazenski postopek že končal in da je vložil vsaj redno pravno sredstvo zoper končno sodno odločbo sodišča. Zato ni treba presojati drugih pogojev za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanostjo pravnih sredstev (drugi odstavek 51. člena ZUstS), ki ga pritožnik tudi ne predlaga.

5. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva zoper izpodbijani akt niso izčrpana.

6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejel soglasno.

¹ Odločitev o krajevni pristojnosti je vsebovana v odločitvi, kateremu sodišču se odstopi zadeva.

² Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-137/24, Up-1050/24, U-I-140/24, Up-1060/24, U-I-142/24 in Up-1061/24 z dne 9. 1. 2025 z dne 9. 1. 2025, 12. točka obrazložitve.