Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV)
Razglašam Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 2025.
Št. 003-02-1/2025-46
Ljubljana, dne 28. marca 2025
O OSKRBI S PITNO VODO TER ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE (ZOPVOOV)
(1) Ta zakon določa način in oblike izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev (v nadaljnjem besedilu: oskrba s pitno vodo) ter obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odvajanje in čiščenje odpadnih voda), ki sta javni službi varstva okolja. Zakon določa tudi oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz prejšnjega stavka (v nadaljnjem besedilu: javnih služb) in evidentiranje podatkov o infrastrukturi javnih služb.
(2) Za javni službi se za vprašanja glede infrastrukture lokalnega pomena in javnih služb varstva okolja smiselno uporablja zakon, ki ureja varstvo okolja, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(3) Ta zakon določa še lastno oskrbo s pitno vodo, ki ni javna služba in se zagotavlja z zasebnim vodovodom.
(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/3019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o čiščenju komunalne odpadne vode (prenovitev) (UL L št. 2024/3019 z dne 12. 12. 2024).
Cilja na področju izvajanja javnih služb sta zlasti:
– zanesljivo, učinkovito in pregledno izvajanje javnih služb ob upoštevanju čim manjšega obremenjevanja okolja in povezovanje občin pri izvajanju javnih služb, ter
– varstvo uporabnikov oziroma uporabnic (v nadaljnjem besedilu: uporabnikov) javnih služb.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. Aglomeracija za oskrbo s pitno vodo je območje poselitve, kjer je poseljenost zgoščena tako, da ga je mogoče opremiti z javnim vodovodom.
2. Aglomeracija za področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.
3. Blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično stranišče.
4. Cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je variabilni del cene javne službe, ki vključuje stroške storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
5. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je variabilni del cene javne službe (vodarina), ki vključuje stroške storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
6. Infrastruktura javnih služb je gospodarska javna infrastruktura javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
7. Informacijski sistem javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem) je sistem, ki ga vzpostavi, vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) zaradi spremljanja izvajanja javnih služb, cen in stroškov javnih služb in združuje podatke iz evidenc iz 8., 32. in 42. člena tega zakona, elaborate iz 18. člena tega zakona, programe iz 33. in 43. člena tega zakona, podatke o cenah in stroških iz 18. člena tega zakona, poročila iz 34. in 44. člena tega zakona ter podatke iz 30. in 44. člena tega zakona.
8. Izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je pravna ali fizična oseba, ki izvaja javno službo in je odgovorna za izvajanje storitev javne službe, obratovanje in vzdrževanje infrastrukture javne službe na določenem območju.
9. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je režijski obrat ali pravna oseba, ki jo v skladu s tem zakonom občina ustanovi oziroma določi za opravljanje javne službe.
10. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
11. Javna kanalizacija je kanalizacija skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot infrastruktura javnih služb namenjena izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
12. Javni vodovod so objekti in naprave (kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo vode in druga pripadajoča oprema), ki pretežni del rednega obratovanja deluje samostojno, hidravlično ločeno od drugih vodovodov, ima enega upravljavca in je kot infrastruktura javnih služb namenjena izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in zunanje javno hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
13. Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov.
14. Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
15. Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
16. Komunalna odpadna voda je odpadna voda iz gospodinjstev in njej po naravi ali sestavi podobna voda iz proizvodnje ali storitvene ali druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
17. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba objektov s pitno vodo, ki se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja v skladu z zakonom, ki ureja vode.
18. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE).
19. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode.
20. Območje javnega vodovoda je območje, na katerem občina zagotavlja izvajanje ali je predvideno izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz enega javnega vodovoda.
21. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščena pred odjemnim mestom in je osnova za obračun javne službe.
22. Obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in je začela obratovati pred 1. septembrom 2012.
23. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s tem zakonom.
24. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda.
25. Omrežnina je fiksni del cene javne službe, ki vključuje stroške infrastrukture javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
26. Posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo infrastrukture javnih služb, namenjene oskrbi s pitno vodo oziroma odvajanju in čiščenju odpadnih voda, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom.
27. Povezovalni identifikator je identifikator, ki zagotavlja povezljivost evidenc zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in upravljavskega katastra z registrom osnovnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo računovodske evidence, zemljiško knjigo ter drugimi evidencami.
28. Prekomerna poraba pitne vode je poraba pitne vode, ki v obračunskem obdobju presega normirano porabo pitne vode.
29. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema, ki je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo infrastrukture javnih služb; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
30. Skupna čistilna naprava je naprava za čiščenje mešanice odpadnih voda, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda iz ene ali več istovrstnih naprav, presega 40 odstotkov, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
31. Upravljavski kataster gospodarske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavski kataster) je kataster, ki ga vodi in vzdržuje upravljavec posamezne vrste infrastrukture javnih služb. V njem se evidentirajo podrobnejši podatki o infrastrukturi javnih služb, ki so pomembni za izvajanje javne službe.
32. Večnamenski objekt je objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov.
33. Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
34. Zavezanec za plačilo javne službe oskrbe s pitno vodo in javne službe odvajanja in čiščenja je uporabnik javnih služb.
35. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zbirni kataster) je temeljna nepremičninska evidenca, v kateri se evidentirajo objekti in naprave infrastrukture javnih služb.
36. Zunanje javno hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
(infrastruktura javnih služb)
(1) Infrastruktura javnih služb je infrastruktura lokalnega pomena.
(2) Infrastruktura javne službe oskrbe s pitno vodo se načrtuje tako, da so zagotovljena rezervna zajetja pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.
(3) Za določene vrste objektov pripravi minister tehnične smernice v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
(operativni program in strategija)
(1) Za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja ali za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva voda, ministrstvo pripravi operativna programa za področji oskrbe s pitno vodo ter področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, praviloma za obdobje šest let.
(2) V operativnem programu iz prejšnjega odstavka se za programsko obdobje razčlenijo cilji, usmeritve in naloge aktov iz prejšnjega odstavka v celoti ali na posameznem področju ali za posamezno vprašanje področja oskrbe s pitno in področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(3) Poleg vsebine iz prejšnjega odstavka vsebujejo programi, ki se sprejmejo na podlagi predpisov EU, tudi druge vsebine, določene s temi predpisi, na primer analize obstoječega stanja, ukrepe za doseganje posameznih ciljev, oceno prispevka posameznega ukrepa k doseganju ciljev, rok, v katerem je treba oceniti izvajanje programa in ga ustrezno prenoviti, ter obveščanje Evropske komisije.
(4) Sodelovanje javnosti pri pripravi operativnih programov iz prvega odstavka tega člena se zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(5) Ministrstvo na podlagi spremljanja in analiziranja podatkov, pridobljenih na podlagi tega zakona, ter ocene stanja na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda, pripravi osnutek strategije za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadih voda, ki ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in pozove javnost, naj v 60 dneh nanj predloži pripombe in predloge.
(6) Strategijo iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje dvajsetih let.
(7) Vlada Republike Slovenje (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi vsebino operativnih programov iz prvega odstavka tega člena in strategije iz petega odstavka tega člena.
(najemnina za uporabo infrastrukture javnih služb)
(1) Občina za opravljanje javne službe izvajalcem javne službe obračuna najemnino za vso infrastrukturo javnih služb, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti, najmanj v višini obračunane amortizacije ali omrežnino, kadar ne gre za najemnino, najmanj v višini obračunane amortizacije. Podlaga za obračun amortizacije je vrednost infrastrukture javnih služb.
(2) Najemnina za uporabo infrastrukture javnih služb, ki je v lasti občin ali omrežnina iz prejšnjega odstavka, je namenski prejemek občinskega proračuna. Sredstva, zbrana z najemnino ali omrežnino iz prejšnjega stavka se lahko porabijo le za investicije in vzdrževalna dela na tisti infrastrukturi javnih služb, za katero je bila obračunana ali gradnjo infrastrukture javnih služb. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, občina sredstva, zbrana z najemnino ali omrežnino določi kot namenski prihodek.
(3) Če znesek obračunane najemnine ali omrežnine iz prejšnjega odstavka presega potrebni znesek investicij in vzdrževalnih del na infrastrukturi javnih služb, za katero je bila obračunana, in ta znesek ni predviden za namene gradnje v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko sredstva iz najemnine ali omrežnine namenijo tudi za investicije in vzdrževalna dela na drugi infrastrukturi javnih služb, pri čemer morajo biti sredstva na razpolago, ko nastopijo investicijske potrebe za infrastrukturo javne službe, za katero so bila sredstva zbrana.
(4) Sredstva za investicije in vzdrževalna dela na infrastrukturi javnih služb lahko občina porabi zgolj na podlagi sprejetega štiriletnega investicijskega načrta z navedbo virov financiranja in obrazložitvijo zaprte finančne konstrukcije.
(5) Občina poroča podatke o zbranih in porabljenih namenskih prejemkih občinskega proračuna iz drugega odstavka tega člena za preteklo koledarsko leto do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem za preteklo koledarsko leto.
(1) Infrastruktura javnih služb mora biti načrtovana, grajena in vzdrževana tako, da ustreza zadnjemu stanju tehnike, podnebnim značilnostim in projekcijam podnebnih sprememb, zagotavlja optimalno tehnično delovanje in je ekonomsko učinkovita.
(2) Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba gradbenih in drugih del na posameznih delih obstoječe infrastrukture javne službe, s katerimi se lahko spremeni zmogljivost in lega te infrastrukture ter velikost njenih posameznih delov, če se dela izvajajo znotraj opredeljenega zemljiškega pasu iz tretjega odstavka tega člena. Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo na nepremičninah, na katerih je investitor pridobil stvarne ali druge pravice za izvedbo.
(3) Opredeljeni obseg zemljiškega pasu iz prejšnjega odstavka, kjer lahko investitor izvaja vzdrževalna dela v javno korist, obsega območje trimetrskega varovalnega pasu vodovodnega oziroma kanalizacijskega voda, merjeno na vsako stran od osi tega voda, pod pogojem, da so ti vodi evidentirani v zbirnem katastru.
(4) Minister, pristojen za vode (v nadaljnjem besedilu: minister) z namenom zagotavljanja javnih služb podrobneje določi vrste vzdrževalnih del v javno korist in pogoje ter način izvajanja teh del na objektih in napravah, ki so potrebni za izvajanje javnih služb ter način njihovega izvajanja.
(1) Ministrstvo zaradi izvajanja nalog in postopkov po tem zakonu vodi evidenco izvajalcev javnih služb, ki vsebuje zlasti:
1. firmo in sedež osebe, v primeru režijskega obrata pa sedež osebe,
2. način, vrsto, obseg in obliko izvajanja javne službe,
3. območje izvajanja javne službe, za katero posamezen izvajalec javne službe izvaja predpisane storitve, in
4. občinske predpise, ki urejajo izvajanje javne službe.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka pristojni organ občine v skladu z napotki, objavljenimi na osrednjem spletnem mestu državne uprave posreduje v informacijski sistem v elektronski obliki. V primeru nastale spremembe pristojni organ občine spremembo sporoči v informacijski sistem v 8 dneh od njenega nastanka.
(3) Podatki iz evidence o izvajalcih javnih služb iz prvega odstavka tega člena so javni in so del registra varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(4) Ministrstvo pripravi napotke za posredovanje podatkov iz evidence o izvajalcih javnih služb iz prvega odstavka tega člena in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(zagotavljanje javnih služb in nadzor)
(1) Občina zagotovi izvajanje javnih služb v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih sistemov in podrobneje s predpisom občine predpiše njihovo ureditev v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi ter na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, sprejetimi predpisi in predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, ter predpiše tudi občinski nadzor nad izvajanjem predpisa občine.
(2) Občine se, če za to obstajajo geografske, ekonomske in tehnične možnosti, povezujejo z namenom bolj učinkovitega izvajanja javnih služb. V ta namen se povezujejo v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.
(3) V predpisu iz prvega odstavka tega člena občina predpiše tudi nadzor nad izvajalci in uporabniki storitev občinskih javnih služb.
(4) Strokovni nadzor nad izvajalci javnih služb opravlja občina. Strokovni nadzor obsega zlasti nadzor nad:
1. gospodarjenjem z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe, in
2. poslovanjem in učinkovitostjo, racionalnostjo in namensko porabo proračunskih sredstev in sredstev, ki jih za storitve javne službe plačujejo uporabniki.
(5) Pri izvajanju strokovnega nadzora ima občina pravico:
1. pregledati prostore, objekte, naprave, delovna sredstva, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo izvajalca javne službe,
2. ugotavljati način izvajanja storitev javne službe pri izvajalcu javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku,
3. brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav in
4. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov prostore, objekte, napeljave in druge predmete izvajalca javne službe.
(6) V postopku strokovnega nadzora lahko občina naloži izvajalcu javne službe, da v določenem roku odpravi nepravilnosti, ugotovljene v okviru strokovnega nadzora iz prejšnjega odstavka.
(7) Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti občin v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo.
(8) Ministrstvo preverja primernost in strokovnost zagotavljanja oskrbe s pitno vodo s strani občine in jo opozori, če ugotovi, da ne ravna v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi ter ji naloži ustrezne ukrepe.
(9) Če občina ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka in bi zato lahko nastale škodljive posledice za življenje, zdravje ljudi ali okolje oziroma finančne posledice za državo, zagotovi oskrbo s pitno vodo država na območju občine. Način zagotovitve iz prejšnjega stavka določi vlada z odlokom.
(10) Če občina ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in bi zato lahko nastale škodljive posledice za življenje, zdravje ljudi ali okolje oziroma finančne posledice za državo, zagotovi odvajanje in čiščenje odpadnih voda država na območju občine in za njen račun. Način zagotovitve iz prejšnjega stavka določi vlada z odlokom.
(11) Sredstva za začasno izvajanje zagotovitve oskrbe s pitno vodo oziroma odvajanja in čiščenja odpadnih voda se zagotovi iz sredstev, ki so namenjena izvajanju nalog, ki bi jih morala opraviti občina, na način, ki se določi v odloku vlade.
1. Skupna pravila za izvajalce javnih služb
1.1. Stečaj in izvršba
(1) Nad izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo ni mogoče uvesti stečajnega postopka.
(2) Za obveznosti izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo odgovarjajo subsidiarno njihovi ustanovitelji.
(3) Objekti, naprave, nepremičnine, sistemi in zmogljivosti izvajalcev javnih služb in njihove premoženjske pravice, ki so nujno potrebni za njihovo nemoteno izvajanje, ne morejo biti predmet izvršbe ali prodaje v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo, ter zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, razen, če se z izvršbo ali prodajo v postopku stečaja ali prisilne likvidacije zagotavljata celovitost in nemoteno izvajanje javnih služb.
(4) Izvzetje iz prejšnjega odstavka ne velja, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti javnih služb, ter kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
(5) Občina ima zakonito predkupno pravico pri prodaji, izvršbi, v postopku zaradi insolventnosti in pri vsaki drugi prodaji objektov, naprav, nepremičnin in premoženjskih pravic, ki so nujno potrebne za izvajanje javnih služb.
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, služnosti in stavbne pravice, ustanovljene v korist izvajalca javne službe in namenjene izvajanju javnih služb, ki učinkujejo po dnevu, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe ali zaznamba stečaja, s prodajo v izvršilnem ali stečajnem postopku ne ugasnejo. Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ali sklepu, s katerim nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, po uradni dolžnosti določi, da pravice iz prejšnjega stavka ostanejo vknjižene.
(7) Ne glede na zakon, ki urejajo finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje po začetku stečajnega postopka, mora stečajni dolžnik, ki je izvajalec javne službe, nadaljevati izvajanje nalog javnih služb, v obsegu, določenem v 11. členu tega zakona.
(8) Stečajni upravitelj mora v primeru iz prejšnjega odstavka poskrbeti, da se opravljanje nalog javnih služb zagotovi v obsegu, določenem v prejšnjem odstavku.
(9) Če ni zadosti likvidnih sredstev za izvajanje nalog javnih služb, v obsegu, določenem v sedmem odstavku tega člena, se sredstva za začasno izvajanje zagotovitve oskrbe s pitno vodo zagotovi iz sredstev državnega proračuna, sredstva za začasno izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa iz sredstev, ki so namenjena izvajanju nalog, ki bi jih morala opraviti občina.
1.2. Stavka
(izvajanje javne službe med stavko)
Delavci pri delodajalcih, ki opravljajo javno službo po tem zakonu, morajo med stavko za izvedbo storitev javne službe opravljati naloge, ki so nujno potrebne za ohranjanje življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja, in sicer, naloge iz prve, druge, sedme, osme in devete alineje petega odstavka 27. člena tega zakona in prve do četrte ter sedme, osme, desete in dvanajste alineje drugega odstavka 38. člena tega zakona.
1.3. Višja sila
(1) Izvajalec javne službe mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima izvajalec javne službe kot koncesionar pravico zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali kot neposredna posledica višje sile zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah od koncendenta, javno podjetje in javni gospodarski zavod pa od ustanovitelja. Stroški iz prejšnjega stavka v delu, ki so nastali kot neposredna posledica višje sile, ne bremenijo uporabnikov.
1.4. Odvzem koncesije
Če se javna služba izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, koncendent odvzame koncesijo, če:
– koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil,
– koncesionar pri izvajanju javne službe krši predpise, pravila stroke ali določila koncesijske pogodbe tako, da od koncesionarja ni več mogoče pričakovati pravilnega in kakovostnega izvajanja javne službe ter kljub pisnemu opozorilu koncendenta v roku ne odpravi nepravilnosti,
– je koncesionar v postopku javnega razpisa navedel neresnične oziroma zavajajoče podatke,
– koncesionar koncendentu onemogoči izvedbo strokovnega nadzora nad opravljanjem javne službe v skladu z 9. členom tega zakona,
– je koncesionarju, objektu ali napravi prenehalo veljati okoljevarstveno dovoljenje, ki je pogoj za izvajanje javne službe, ali
– je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
1.5. Viri in dodeljevanje sredstev za infrastrukturo javnih služb
(viri in dodeljevanje sredstev za infrastrukturo javnih služb)
(1) Viri sredstev za financiranje infrastrukture javnih služb predstavljajo sredstva občine, sredstva državnega proračuna ter sredstva EU.
(2) Namenska sredstva občine za financiranje infrastrukture javnih služb, ki so zbrana iz naslova najemnine za uporabo infrastrukture javnih služb ali omrežnine, kot je določeno v 6. členu tega zakona, v celoti predstavljajo obvezen vložek za financiranje infrastrukture javnih služb. Občina za financiranje infrastrukture javnih služb ni upravičena do sredstev EU ali sredstev iz državnega proračuna, če ne izkaže, da so bila v celoti porabljena namenska sredstva iz naslova najemnine ali omrežnine. Občina izkaže namensko rabo sredstev na podlagi zaključnega računa občine za preteklo leto.
(3) Komunalni prispevek v skladu z zakonom, ki ureja prostor, je vir sredstev v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
(4) Okoljska dajatev za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, je vir sredstev, v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin.
(5) Sredstva EU in načrtovana sredstva državnega proračuna za ta namen so lahko namenjena financiranju izboljšanja izgradnje infrastrukture na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov EU.
(6) Kadar občina zaprosi za sredstva EU in sredstva državnega proračuna, mora zagotoviti namenska sredstva v višini obračunanih sredstev iz naslova posameznih virov sredstev iz drugega do četrtega odstavka tega člena ter sredstva iz virov, v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, vode, varstvo okolja, financiranje občin in javne finance. Če je občina uvedla delne oprostitve iz naslova virov sredstev iz drugega do četrtega odstavka tega člena, mora manjkajoča sredstva zagotoviti v svojem proračunu.
(7) Občinam se dodelijo sredstva izključno iz državnega proračuna za investicije v infrastrukturo javnih služb na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance.
(8) Do sofinanciranja so upravičeni projekti, ki predvidevajo ukrepe za doseganje ciljev v operativnem programu na nacionalni ravni s področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(9) Do sofinanciranja so upravičeni projekti, ki prispevajo zlasti k:
– izboljšanju kakovosti javnih storitev,
– izpolnjevanju zahtev predpisov EU,
– zmanjševanju izgub v sistemu,
– izgradnji ustrezne infrastrukture javnih služb.
(10) Do dodatnega sofinanciranja so upravičeni projekti s področja oskrbe s pitno vodo, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:
– projekt se nahaja na obmejnem problemskem območju v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja,
– projekt se izvaja za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– projekt prispeva k okoljskim ciljem in zagotavlja varno oskrbo s pitno vodo (dobro ekološko, kemijsko, količinsko in hidro morfološko stanje voda, prilagajanje daljšim sušnim obdobjem, prilagajanje poplavni odpornosti, zmanjševanje posledic intenzivne uporabe fitofarmacevtskih sredstev ali prisotnosti nevarnih snovi),
– projekt je utemeljen z geografskimi razlogi (težko dostopna področja, visoko ležeča področja, nenaden porast števila prebivalcev v občini, zagotavljanje kulturne in naravne dediščine na redko poseljenih področjih, spodbujanje ekološkega in trajnostnega razvoja na gorskih območjih),
– projekt prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri,
– za projekt je izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost,
– za projekt je izkazana določena raven energetske učinkovitosti,
– projekt prispeva k zelenemu prehodu, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja,
– projekt prispeva k blaženju podnebnih sprememb.
(11) Vloga za dodelitev sredstev mora vsebovati podrobni opis in utemeljitev izpolnjevanja pogojev in meril razpisne dokumentacije in tega zakona ter opredelitev, kako bo projekt prispeval k trajnostnemu gospodarjenju z vodnimi viri in višino sofinanciranja projekta.
(12) Vlogo obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona.
(13) Komisijo imenuje minister. Seje sklicuje predsednik, ki je predstavnik ministrstva. Administrativne, pripravljalne in druge naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove občino k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.
(14) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in tega zakona, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.
(15) Na podlagi pozitivnega mnenja komisije iz trinajstega odstavka tega člena in izpolnjevanju pogoja razpoložljivosti proračunskih sredstev lahko izda ministrstvo odločbo o izpolnjevanju pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona ter višini sofinanciranja. Višina dodeljenih sredstev ne sme presegati višine sredstev, določene v vlogi občine. Zoper odločbo ministrstva ni pritožbe.
(16) Ministrstvo na podlagi odločbe o izpolnjevanju pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona ter višini sofinanciranja občino pozove k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če občina v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknila.
2. Oblikovanje cen javnih služb
(določitev cene javne službe)
(1) Ceno javne službe določi občinski svet tako, da posebej določi omrežnino in ceno storitve javne službe, pri čemer je omrežnina fiksni del cene, cena storitve javne službe pa variabilni del cene.
(2) Občina določi ceni iz prejšnjega odstavka v tekočem obračunskem obdobju, ki je tekoče koledarsko leto, za prihodnje obračunsko obdobje na podlagi elaborata iz 16. člena tega zakona.
(3) V postopku izbire izvajalca javne službe se cena javne službe prvič določi do začetka izvajanja javne službe.
(4) V postopku sprejemanja cene občina preveri:
– izvajanje nalog iz petega odstavka 27. člena in drugega odstavka 38. člena tega zakona,
– vrednost in obseg infrastrukture javnih služb, ki se uporablja za opravljanje javnih služb,
– skladnost elaborata s 16. členom tega zakona,
– upoštevanje odbitnih postavk in ali so upoštevane v ustrezni višini,
– upravičenost stroškov, ki so potrebni za zagotavljanje trajnega in nemotenega izvajanja javnih služb, in
– učinkovitost izvajanja javne službe.
(5) Če imajo občine skupnega izvajalca javne službe, ki za uporabnike teh občin pod enakimi pogoji za vse uporabnike oziroma odjemalce izvaja storitve posamezne javne službe, se lahko dogovorijo, da bodo določile enotno ceno, ki bo veljala za vse uporabnike udeleženih občin. V tem primeru lahko občinski sveti udeleženih občin v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določijo, da se obveznosti posameznih udeleženih občin, ki se nanašajo na poglavje Oblikovanje cen javnih služb v tem zakonu, prenesejo na svet ustanoviteljic za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma svet ustanoviteljic ali svet koncendentov za izvajanje javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(6) Upravičeni stroški cene javnih služb so stroški, ki so nujni za zagotavljanje trajnega in nemotenega izvajanja teh javnih služb, in temeljijo na cenah, ki so bile dosežene v preglednih in konkurenčnih pogojih izbire izvajalcev storitev ali dobaviteljev blaga.
(7) Če se infrastruktura javnih služb, namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine, nahaja zunaj te občine, se v omrežnino šteje tudi sorazmerni del stroškov te infrastrukture javnih služb. Merilo za delitev stroškov je solastniški delež posamezne občine pri tej infrastrukturi javnih služb.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se kot merilo za delitev stroškov lahko določi obseg uporabe infrastrukture javnih služb, če se vse občine, lastnice in uporabnice infrastrukture javnih služb o tem dogovorijo.
(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena je omrežnina, kadar na območju občine opravlja javno službo več kakor en izvajalec javne službe, del cene, ki krije letne stroške infrastrukture javnih služb, ki jo uporablja posamezni izvajalec javne službe.
(10) Stroški infrastrukture javnih služb se razdelijo na uporabnike javne službe in ostale uporabnike infrastrukture javnih služb sorazmerno glede na delež zmogljivosti infrastrukture javnih služb, ki je namenjena uporabnikom javne službe, in delež zmogljivosti infrastrukture javnih služb, ki je namenjena ostalim uporabnikom infrastrukture javnih služb. Na posameznega uporabnika javne službe se prenesejo stroški infrastrukture javnih služb, ki bremenijo uporabnika javne službe sorazmerno s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javnih služb po posameznih letih v življenjski dobi infrastrukture javnih služb.
(11) Če občina z drugo občino, ki ima primanjkljaj pitne vode, sklene dogovor o dobavi pitne vode za uporabnike javne službe v tej drugi občini (v nadaljnjem besedilu: dogovor o dobavi), se oskrba s pitno vodo, ki je predmet dogovora o dobavi, izvaja neprofitno. Cena dobave pitne vode iz prejšnjega stavka temelji na stroškovni osnovi, ki vključuje zgolj:
– stroške infrastrukture, ki jo občina, ki zagotavlja dobavo pitne vode, uporablja za dobavo te pitne vode, in
– stroške izvajanja storitve, ki je predmet dogovora o dobavi.
(12) Občina lahko sklene dogovor iz prejšnjega odstavka, če prednostno poskrbi za zadostno količino pitne vode za uporabnike na območju svoje občine. Če ima več občin istega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, morajo o sklenitvi dogovora o oskrbi s pitno vodo soglašati vse občine. Vsa dobavljena pitna voda iz prejšnjega odstavka se mora uporabljati izključno za oskrbo s pitno vodo za uporabnike javne službe. Občini, ki skleneta dogovor iz prejšnjega odstavka morata poročati podatke o vsebini in izvajanju dogovora do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem.
(13) V primeru sklenitve dogovora o izvajanju drugih posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo morata občina in izvajalec javne službe oskrbe s pitno poročati podatke o vsebini in izvajanju dogovora o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem.
(14) Vlada podrobneje določi neupravičene, delno upravičene in upravičene stroške, izhodišča za oblikovanje cene storitve javne službe in omrežnine, izračun cene storitve javne službe in omrežnine ter merila za presojo učinkovitosti izvajanja javne službe. Vlada podrobneje določi izhodišča za oblikovanje in izračun cene v primeru, ko občina sklene dogovor o dobavi v drugi občini in za izvajanje drugih posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo.
(oblikovanje cene javne službe)
(1) Predlog cen iz prvega odstavka prejšnjega člena pripravi izvajalec javne službe za prihodnje obračunsko obdobje v tekočem obračunskem obdobju z elaboratom o oblikovanju cene javne službe tako, da se zagotavlja učinkovito in gospodarno izvajanje storitev javne službe in dolgoročna stabilnost cene ter ga predloži pristojnemu organu občine v potrditev.
(2) Občina določi ceni iz prvega odstavka prejšnjega člena v tekočem obračunskem obdobju, ki je tekoče koledarsko leto, za prihodnje obračunsko obdobje na podlagi elaborata iz prejšnjega odstavka. Tekoče obračunsko obdobje iz prejšnjega stavka je obdobje, ki sledi preteklemu obračunskemu obdobju, ki je obdobje koledarskega leta pred tekočim koledarskim letom, prihodnje obračunsko obdobje pa je obdobje koledarskega leta, ki sledi tekočemu koledarskemu letu.
(3) Elaborat o oblikovanju cene javne službe iz prvega odstavka tega člena je priloga akta občinskega sveta, s katerim občinski svet določi ceno javne službe.
(4) Če predlog cene iz elaborata iz prvega odstavka tega člena odstopa od cene, določene z aktom občinskega sveta, občina v prilogi akta opredeli razloge za to odstopanje in navede načrtovane aktivnosti, ki bodo izvedene ali opuščene zaradi odstopa od z elaboratom predlagane cene in finančne posledice za občinski proračun.
(5) Izvajalec javne službe v elaborat iz prvega odstavka tega člena vključi podatke in merila za presojo upravičenosti stroškov in učinkovitosti izvajanja javne službe, ter razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno javne službe, ki se upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obračunsko obdobje. V elaboratu izvajalec javne službe prikaže, katere storitve iz 27. in 38. člena tega zakona so dane v podizvajanje, podatke o podizvajalcu in vrednost posamezne storitve, oddane v podizvajanje.
(6) Če izvajalec javne službe poleg javne službe opravlja posebne storitve in drugo tržno dejavnost, mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje prihodkov in odhodkov za posamezno javno službo in tržno dejavnost.
(7) Izvajalec javne službe uporabniku svojo storitev zaračuna v skladu s cenikom, ki ga izvajalec javne službe objavi na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način.
(8) Izvajalec javne službe vodi računovodstvo ter zagotovi revidiranje letnih računovodskih izkazov v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(9) Vlada podrobneje določi vsebino in obliko elaborata o oblikovanju cene iz prvega odstavka tega člena, kazalnike ter merila za presojo učinkovitosti izvajanja javne službe.
(poziv izvajalcu javne službe)
(1) Če občina pri pregledu elaborata o oblikovanju cene iz prejšnjega člena ugotovi, da elaborat ni oblikovan v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, izvajalca javne službe pozove, da ji v enem mesecu od poziva pošlje popravljen ali dopolnjen elaborat o oblikovanju cene javne službe za prihodnje obračunsko obdobje.
(2) Če izvajalec javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje popravljenega ali dopolnjenega elaborata o oblikovanju cene, lahko občina pripravi predlog cene brez upoštevanja elaborata o oblikovanju cene.
(3) Če občina pri pregledu elaborata o oblikovanju cene ugotovi, da predlog cene predstavlja rast cene, ki za več kot tri odstotne točke letno presega povprečni indeks rasti cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani organa, pristojnega za statistiko, v preteklem triletnem obdobju, od izvajalca javne službe zahteva, da ob upoštevanju vzdržnosti izvajanja javne službe pripravi načrt za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe in ga v enem mesecu od poziva pošlje občini skupaj z novim elaboratom o oblikovanju cene iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Če izvajalec javne službe ne pošlje načrta za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ali občina ugotovi, da novi predlog cene še vedno predstavlja rast cene, ki presega indeks rasti cen iz prejšnjega odstavka, pri čemer izvajalec javne službe ni pojasnil razlogov za presežno rast cen, občina pripravi predlog cene tako, da njena rast ni večja od treh odstotnih točk iz prejšnjega odstavka.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina določi ceno, ki presega omejitev rasti cene iz tretjega odstavka tega člena, če občinski svet soglaša s predloženim načrtom za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe, ki ga je občini predložil izvajalec javne službe.
(6) Vlada podrobneje določi vsebino načrta za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe iz tretjega odstavka tega člena.
(predložitev elaborata in poročanje izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe posreduje elaborat o oblikovanju cene v elektronski obliki, ki je priloga akta občinskega sveta, s katerim občina določi ceno, vsako leto najpozneje do konca tekočega leta občini in ministrstvu v informacijski sistem. Občina objavi elaborat na svoji spletni strani.
(2) Izvajalec javne službe poroča podatke o cenah in stroških javne službe za preteklo koledarsko leto, vključno s podatki o cenah in stroških izvajanja posebnih storitev do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem.
(3) Ministrstvo na podlagi podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena izdela primerjalno analizo učinkovitosti in gospodarnega izvajanja javnih služb najmanj vsake štiri leta.
(4) Podatke o cenah javnih služb in primerjalno analizo iz prejšnjega odstavka ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(5) Vlada predpiše vsebino primerjalne analize iz tretjega odstavka tega člena. Ministrstvo pripravi napotke za poročanje vsebine primerjalne analize iz tretjega odstavka tega člena in o cenah ter stroških iz drugega odstavka tega člena za javne službe in posebne storitve.
(razlikovanje cen in subvencioniranje cene javne službe)
(1) Omrežnina in cena storitve javne službe znotraj posamezne skupine uporabnikov v občini ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki posamezne javne službe v posamezni občini istega izvajalca javne službe.
(2) Omrežnina in cena storitve javne službe iz prejšnjega odstavka je lahko za skupine uporabnikov, ki niso gospodinjstva, višja od omrežnine in cene storitve javne službe za oskrbo gospodinjstev le za toliko, kolikor je višji dejanski strošek storitve za to skupino uporabnikov, pri čemer mora izvajalec javne službe te stroške izkazati in utemeljiti v elaboratu o oblikovanju cene. Vlada določi merila in kriterije za izkazovanje višjih dejanskih stroškov za skupine uporabnikov, ki lahko upravičujejo višjo omrežnino in ceno storitve javne službe iz prejšnjega stavka.
(3) Kadar je omrežnina ali cena storitve javne službe subvencionirana, višina subvencije znotraj posamezne skupine uporabnikov v občini na enoto za merjenje količine opravljene storitve in na enoto mere za merjenje uporabe infrastrukture ne sme biti različna.
(4) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
(merska enota za obračun opravljene storitve javne službe)
(1) Izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve oskrbe s pitno vodo, ki se uporabnikom obračuna glede na izmerjeno količino pitne vode v m3.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, katerim ni mogoče izmeriti količine dobavljene pitne vode, količina dobavljene pitne vode obračuna ob upoštevanju normirane porabe vode za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine.
(3) Količina prekomerne porabe pitne vode se obračuna tako, da se cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo poviša za 50 odstotkov. Tako pridobljeni prihodek zniža upravičene stroške cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
(4) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in kadar izvajalec javne službe z zapisnikom ugotovi okvaro na interni vodovodni napeljavi stavbe.
(5) Izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter količino opravljene storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se uporabnikom obračuna v višini 100 odstotkov izmerjene pitne vode v m3, razen če gre za drugo rabo vode, za katero je uporabnik pridobil vodno pravico po zakonu, ki ureja vode, ali če se voda rabi za oskrbo živali in če pri tem dokazljivo ne nastane komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, čisti na komunalni čistilni napravi ali se odvaja v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnikom storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter uporabnikom storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, ki so uporabniki storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in katerim ni mogoče izmeriti količine dobavljene pitne vode, izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve glede na količino dobavljene pitne vode v skladu z drugim odstavkom tega člena, iz katere nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti na komunalni čistilni napravi ali odvaja v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena uporabnikom storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter uporabnikom storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso uporabniki storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in jim ni mogoče izmeriti količine dobavljene pitne vode, izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve, glede na ocenjeno količino dobavljene pitne vode, ki se določi na podlagi števila stalno oziroma začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode.
(8) Izvajalec javne službe v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za potrebe obračunavanja storitev javne službe dvakrat letno iz Centralnega registra prebivalstva pridobi izpis števila stalno in začasno prijavljenih prebivalcev po stanovanjskih enotah.
(9) Izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh, ki se uporabnikom obračuna glede na količino padavinske vode s streh, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Storitve iz prejšnjega stavka se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske vode s strehe se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.
(10) Vlada določi normirano porabo pitne vode.
(enota za obračun omrežnine za oskrbo s pitno vodo)
(1) Izvajalec javne službe uporabi enoto mere za obračun omrežnine, ki je faktor, določen glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom vodomera.
(2) Za kombinirani vodomer se upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom.
(3) Če uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo nima obračunskega vodomera, se faktor iz prvega odstavka tega člena določi glede na zmogljivost priključka, ki je določena glede na premer priključka.
(4) Če uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo nima priključka na javni vodovod in se pitna voda zagotavlja na tehnično izvedljiv način, se za vsako stanovanjsko enoto, stavbo ali gradbeno inženirski objekt obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1.
(5) V stavbah ali objektih, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(6) V večstanovanjski ali večnamenski stavbi, ki je priključena na javni vodovod, v katerih posamezne stanovanjske ali posamezne poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za stanovanjsko, poslovno in poslovno-stanovanjsko enoto, če se pitna voda zagotavlja v okviru javne službe oskrbe s pitno vodo, obračuna omrežnina s faktorjem 1.
(7) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi sorazmerno glede na faktor omrežnine.
(8) Vlada podrobneje določi faktorje in način izračuna omrežnine iz prvega odstavka tega člena in prvega odstavka 22. člena tega zakona.
(enota za obračun omrežnine za odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Izvajalec javne službe uporabi enoto mere za obračun omrežnine, ki je faktor, določen glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera.
(2) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom, razen če gre za hkratno izvajanje oskrbe s pitno vodo in posebnih storitev, kjer odpadna voda ne nastaja. V tem primeru se faktor pogodbeno dogovori med izvajalcem javne službe in uporabnikom posebnih storitev.
(3) Če priključek ni opremljen z vodomerom, se faktor iz prvega odstavka tega člena določi glede na zmogljivost priključka, ki je določena glede na premer priključka.
(4) Če uporabnik javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode nima priključka na javni vodovod, se za vsako stanovanjsko enoto, stavbo, gradbeno inženirski objekt obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1.
(5) V večstanovanjski ali večnamenski stavbi, ki je priključena na javni vodovod, v kateri posamezne stanovanjske ali posamezne poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za stanovanjsko, poslovno in poslovno-stanovanjsko enoto, če se pitna voda zagotavlja v okviru javne službe oskrbe s pitno vodo, obračuna omrežnina s faktorjem 1.
(enota za obračun omrežnine za odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh)
(1) Izvajalec javne službe uporabi enoto mere za obračun omrežnine, ki je izražena v m3 količine padavinske vode s streh, ki se odvaja v javno kanalizacijo oziroma čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Pri mešanem kanalizacijskem omrežju za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je ključ delitve stroškov med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo s streh, količina opravljenih storitev v m3.
(obračun zneska storitev javnih služb)
(1) Zavezanec za plačilo javnih služb je uporabnik javnih služb. Znesek za plačilo javne službe se uporabniku obračuna mesečno na podlagi količine opravljenih storitev javne službe v skladu z javno objavljenim cenikom, na podlagi cene javne službe, določene v skladu s 15. členom tega zakona, ki ga na svojih spletnih straneh objavi izvajalec javnih služb.
(2) Izvajalec javnih služb iz tega zakona za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev javne službe. V vmesnem obdobju lahko izvajalec količino opravljenih storitev oceni in obračuna na podlagi podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec opravil za svoje uporabnike. Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike.
(3) Izvajalec javnih služb na računu uporabnika ločeno prikaže zaračunano ceno posamezne javne službe, ki je sestavljena iz omrežnine v skladu z 21., 22. in 23. členom tega zakona, cene storitve v skladu z 20. členom tega zakona in pri računu za javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi znesek okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
(4) Vlada podrobneje določi vsebino obračuna zneska storitve javne službe uporabnikom javne službe.
(1) Odbitne postavke se določijo v skladu s tem zakonom na podlagi Sklepa Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (2012/21/EU) (UL L št. 7 z dne 11. 1. 2012, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Sklep Komisije).
(2) Odbitne postavke predstavljajo zneske, ki se upoštevajo pri oblikovanju cene iz 15. člena tega zakona in vključujejo razliko med načrtovanimi in realiziranimi stroški in prihodki iz dejavnosti javne službe in iz posebnih storitev. Pozitivne odbitne postavke znižujejo upravičene stroške, negativne odbitne postavke pa jih zvišujejo.
(3) Prihodki iz javne službe, ki so v preteklem obračunskem obdobju presegli upravičene stroške izvajanja javne službe, znižane za odbitne postavke iz prejšnjega odstavka za več kot 10 odstotkov, so prekomerni prihodki izvajalca javne službe.
(4) Prekomerne prihodke iz prejšnjega odstavka je potrebno vrniti uporabnikom javne službe v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem so navedeni prekomerni prihodki nastali.
(5) Vlada določi način preveritve odbitnih postavk pri oblikovanju cene storitve javne službe in omrežnine.
(odlok o ceni javne službe)
Občina odlok o ceni javne službe za javni službi pripravi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti in Sklepom Komisije.
1. Oskrba s pitno vodo
(javna služba oskrbe s pitno vodo in lastna oskrba)
(1) Oskrbo s pitno vodo opravlja občina kot javno službo na območju celotne občine v skladu s tem zakonom in predpisom iz petnajstega odstavka tega člena.
(2) Obvezna storitev javne službe oskrbe s pitno vodo je oskrba s pitno vodo vseh uporabnikov javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo za oskrbo objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(3) Če se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, so storitve javne službe oskrbe s pitno vodo tudi:
– oskrba zunanjega javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, in
– oskrba s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi, kot na primer pitnik na javni površini.
(4) Če se pitna voda zagotavlja iz javnega vodovoda, se ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena za javno službo oskrbe s pitno vodo ne šteje oskrba objektov ali delov objektov s pitno vodo, če se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(5) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo kot obvezne storitve izvaja in odgovarja za naslednje naloge:
– oskrbo s pitno vodo uporabnikom,
– priključevanje objektov ali dela objekta za nove uporabnike javne službe oskrbe s pitno vodo,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 33. členom tega zakona,
– poročanje v skladu s 34. členom tega zakona,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– vzdrževanje javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod, pitnikov, javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, in druge infrastrukture javne službe za oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in njihovih obveznostih,
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, in
– zagotavljanje zmanjševanja vodnih izgub.
(6) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(7) V stavbi, ki leži na območju, kjer je oskrba s pitno vodo zagotovljena iz javnega vodovoda, lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo ni dovoljena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(9) Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(10) Upravljalec zasebnega vodovoda mora zagotavljati dobavo zdravstveno ustrezne pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
(11) Pitna voda iz zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati zahteve glede zagotavljanja zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo.
(12) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njihovih upravljavcev na svojem območju.
(13) Kjer ni možnosti oskrbe iz javnega vodovoda ali lastne oskrbe s pitno vodo, se javna služba oskrbe s pitno vodo uporabnikom zagotavlja na tehnično izvedljiv in ekonomično vzdržen način.
(14) Če javno službo oskrbe s pitno vodo iz prejšnjega odstavka v občini izvaja več izvajalcev, občina izmed njih določi enega izvajalca, ki zagotavlja pitno vodo vsem uporabnikom na območju občine, ki se jim pitna voda zagotavlja na tehnično izvedljiv in ekonomično vzdržen način in podatek o tem objavi na svoji spletni strani.
(15) Vlada podrobneje določi oskrbovalne standarde, normative in tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo. Vlada podrobneje določi tudi pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo, obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe oskrbe s pitno vodo.
(zagotavljanje javne službe oskrbe s pitno vodo)
(1) Oblike opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo so javno podjetje ali javni gospodarski zavod, oba v sto odstotni občinski lasti ali režijski obrat v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja neposredno in neprofitno.
(2) Občina, ki za oskrbo s pitno vodo ni ustanovila javnega podjetja, javnega gospodarskega zavoda ali režijskega obrata, lahko sklene pogodbo o izvajanju oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: pogodba o izvajanju) le z javnim podjetjem druge občine. Javno podjetje iz prejšnjega stavka mora biti v stoodstotni občinski lasti in mora za izvajanje javne službe uporabljati zakon, ki ureja javno naročanje.
(3) Če se javna služba oskrbe s pitno vodo izvaja na podlagi pogodbe o izvajanju, morata občina in javno podjetje izpolnjevati obveznosti iz tega zakona.
(4) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ne sme prepustiti v podizvajanje nalog iz prve do pete alineje petega odstavka prejšnjega člena.
(5) Pred prepustitvijo podpornih nalog iz šeste do enajste alineje petega odstavka prejšnjega člena podizvajalcu izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo s tem seznani občino.
(6) Občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju.
(uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo)
(1) Uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo je lastnik ali najemnik objekta ali dela objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba oziroma se mu oskrba s pitno vodo zagotavlja na tehnično izvedljiv način v skladu s trinajstim odstavkom 27. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pravice in obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisen dogovor,
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo ali večnamenski objekt brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisen dogovor, in
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo ali večnamenski objekt z upravnikom.
(3) Uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona je občina.
(4) Na območju, opremljenem z javnim vodovodom, mora lastnik objekta ali dela objekta zagotoviti vodovodni priključek, izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo pa zagotoviti priklop na javni vodovod.
(5) Stavbe ali objekti na območju opremljenem z javnim vodovodom morajo imeti vodovodni priključek opremljen z obračunskim vodomerom.
(1) Občina mora z javnim vodovodom opremiti aglomeracije za oskrbo s pitno vodo.
(2) Območje javnega vodovoda je določeno s predpisom občine in je lokacijsko opredeljeno s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu v prostorskem podatkovnem sloju.
(3) Podatke o območju javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka občina posreduje v informacijski sistem v roku 30 dni od prejema zahteve ministrstva. Občina javno objavi podatke o območju javnega vodovoda tudi na svoji spletni strani.
(4) Občina, na območju katere leži objekt, je soglasodajalec za izdajanje projektnih pogojev in soglasij za gradnjo v varovalnem pasu javnega vodovoda iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona oziroma priključitve objektov ali njegovih delov na javni vodovod. Soglasje za gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, se izdaja kot mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina izda javno pooblastilo izvajalcu javne službe za izdajanje projektnih pogojev in mnenj glede priključitve objektov ali delov objektov na javni vodovod v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(6) Javni vodovod mora imeti enega upravljavca javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
(7) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo mora na javni vodovod priključiti objekte iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, ki ležijo znotraj območja javnega vodovoda, v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo oskrbe s pitno vodo.
(8) Uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo mora na območju, opremljenem z javnim vodovodom, objekt ali del objekta priključiti na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo.
(9) Nepooblaščeni posegi v javni vodovod so prepovedani. Posegi v priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so dovoljeni ob soglasju izvajalca javne službe zaradi preprečevanja negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod.
(10) Vlada podrobneje določi merila za določitev aglomeracij za oskrbo s pitno vodo iz prvega odstavka tega člena.
(1) Pitnik je naprava na javni površini, iz katere teče pitna voda in je priključena na javni vodovod ter je namenjena splošni rabi in praviloma obratuje od pomladi do jeseni, ko ni nevarnosti zmrzali.
(2) Občina na svojem območju ob upoštevanju poseljenosti postavi pitnike in informacije o njihovi lokaciji in delovanju javno objavi na svoji spletni strani in jih posodablja ob vsakokratni spremembi.
(3) Občina mora na mestu postavitve:
– pitnike označiti, kot naprave s pitno vodo,
– postaviti opozorilo o prepovedi onesnaževanja in preprečevanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na zdravstveno ustreznost pitne vode, ter
– postaviti obvestilo o časovnem obdobju, v katerem pitnik deluje.
(4) Vlada podrobneje določi način in kriterije za pogostost postavitve pitnikov iz prejšnjega odstavka.
(evidenca oskrbe s pitno vodo)
(1) Ministrstvo vodi in spremlja evidenco o oskrbi s pitno vodo, zlasti o:
1. aglomeracijah,
2. programih oskrbe s pitno vodo,
3. zagotavljanju pitne vode v občini,
4. območju javnega vodovoda,
5. javnem vodovodu, njegovih tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov javnega vodovoda ter upravljavcu,
6. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih,
7. količinah pitne vode, vodni bilanci in vodnih izgubah,
8. posebnih storitvah na infrastrukturi javne službe za oskrbo s pitno vodo,
9. pitnikih, in
10. izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo iz 8. člena tega zakona.
(2) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo in občina zaradi vodenja evidence posredujeta podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvu v informacijski sistem.
(3) Podatki o javnih vodovodih iz evidence iz prvega odstavka tega člena se elektronsko povezujejo z zbirnim katastrom s povezovalnim identifikatorjem iz četrtega odstavka 46. člena tega zakona.
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja v skladu z enotnim programom oskrbe s pitno vodo, ki obravnava vsak javni vodovod posebej. Program oskrbe s pitno vodo izdela izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer za obdobje štirih koledarskih let. Če javni vodovod sega na območje več občin, izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo prikaže program oskrbe s pitno vodo za vsako občino ločeno. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo objavi s strani občine potrjen in s strani odgovorne osebe izvajalca javne službe podpisan program oskrbe s pitno vodo na svoji spletni strani in omogoči vpogled vanj na sedežu izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo na svoji spletni strani objavi tudi občina.
(2) Če se program oskrbe s pitno vodo iz prejšnjega odstavka spremeni, ostaja obdobje njegove veljavnosti nespremenjeno.
(3) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo posreduje program iz prvega odstavka tega člena v informacijski sistem v elektronski obliki najpozneje do 30. novembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti v skladu z napotki, objavljenimi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Vlada podrobneje določi vsebinske sklope programa iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo pripravi napotke za poročanje vsebin programa iz prvega odstavka tega člena in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(poročanje o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in standardih opremljenosti)
(1) Občina in izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo morata vsak svoje poročilo iz četrtega in petega odstavka tega člena brezplačno v elektronski obliki posredovati v informacijski sistem.
(2) Občina in izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo javno objavita vsak svoje poročilo iz četrtega in petega odstavka tega člena na svojih spletnih straneh, pri čemer je uporabnikom javne službe oskrbe s pitno vodo omogočen vpogled v poročili na sedežu izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma občine.
(3) Ministrstvo pripravi napotke za poročanje o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in napotke za poročanje o standardih opremljenosti ter jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo posreduje ministrstvu letno poročilo o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo za preteklo leto najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(5) Občina najpozneje do 31. marca tekočega leta posreduje ministrstvu poročilo o standardih opremljenosti iz tega člena na dan 31. decembra preteklega leta.
(6) Vlada podrobneje določi vsebinske sklope poročila iz četrtega odstavka tega člena in vsebinske sklope poročila o doseženih standardih opremljenosti iz petega odstavka tega člena.
(posebne storitve na področju oskrbe s pitno vodo)
(1) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo lahko posebne storitve izvaja na infrastrukturi javnih služb le v soglasju z njenim lastnikom.
(2) Izvajanje posebne storitve ne sme biti v nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami.
(3) Izvajanje posebnih storitev ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki. Presežek prihodkov nad odhodki posebnih storitev se upošteva tako, da se zmanjša lastna cena javne službe oskrbe s pitno vodo.
(storitve javne službe v posebnih okoliščinah)
(1) Vlada lahko v primeru posebnih okoliščin z odlokom določi ceno javne službe oskrbe s pitno vodo in količino pitne vode po tej ceni na osebo za celo državo ali za posamezne dele države.
(2) Za posebne okoliščine iz prejšnjega odstavka se štejejo naravne in druge nesreče, ko je motena oskrba s pitno vodo.
(3) Cena javne službe oskrbe s pitno vodo iz prvega odstavka tega člena v občini ne sme presegati povprečne cene zadnjih treh let pred letom sprejema cene za več kot 30 odstotkov.
(4) Stroške dobave pitne vode, ki jih ima izvajalec oskrbe s pitno vodo v posebnih okoliščinah, ki presegajo prihodke od dobave pitne vode, krije država.
(5) Kadar vlada z odlokom določi ceno javne službe oskrbe s pitno vodo iz prvega odstavka tega člena, mora poročati Državnemu zboru o nastopu posebnih okoliščin, utemeljitvi cene javne službe oskrbe s pitno vodo, višini kritja stroškov dobave pitne vode s strani države ter virih financiranja te dobave.
(prekinitev in omejitev oskrbe s pitno vodo)
(1) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo lahko uporabniku javne službe oskrbe s pitno vodo prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov te javne službe.
(2) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo uporabniku te javne službe ne sme prekiniti oskrbe s pitno vodo, lahko pa mu jo omeji v primeru štirih neplačil zneska za plačilo javne službe oskrbe s pitno vodo s strani uporabnika, ki jih ni mogoče izterjati. V primeru iz prejšnjega stavka se uporabniku na njegov račun zagotovi minimalna količina pitne vode, ki jo določi organ, pristojen za javno zdravje. Oskrba s pitno vodo iz prejšnjega stavka se zagotavlja na tehnično izvedljiv in ekonomično vzdržen način na lokaciji, ki jo določi občina. Če zneska za plačilo pitne vode ni mogoče izterjati od uporabnika, se sredstva za to plačilo zagotovi iz sredstev državnega proračuna.
(3) V primeru nezadostnih količin pitne vode ali načrtovanih vzdrževalnih ali gradbenih del izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike te javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidenih gradbenih del izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike te javne službe obvesti najkasneje 2 uri po prekinitvi ali omejitvi na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike te javne službe obvesti takoj, ko je to mogoče na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani, najpozneje pa v roku 2 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo uporabnikom te javne službe zagotoviti minimalno količino pitne vode, ki jo priporoči ali določi organ, pristojen za javno zdravje, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.
2. Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
(javna služba odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda zagotavlja občina na območju celotne občine v skladu s tem zakonom in predpisom vlade, ki podrobneje ureja to javno službo.
(2) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda kot obvezne storitve izvaja in odgovarja za naslednje naloge:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če zanjo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja z zasebnih utrjenih površin in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
– izdelava programa izvajanja javne službe,
– poročanje o izvajanju javne službe,
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– obdelava blata,
– redno vzdrževanje javne kanalizacije,
– obveščanje uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– priključevanje novih uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in
– vodenje evidence o izvajanju javne službe.
(3) Vlada za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda podrobneje določi naloge iz prejšnjega odstavka za posamezne objekte, način izvajanja obveznih storitev, tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative, vrsto in obseg objektov in naprav ter pogoje za zagotavljanje izvajanja javne službe. Vlada podrobneje določi tudi pogoje glede usposobljenosti oseb za izvajanje posameznih storitev iz tega člena ter druge elemente, pomembne za opravljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(uporabnik javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Uporabnik javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je lastnik ali najemnik objekta ali dela objekta, v katerem nastaja komunalna oziroma padavinska odpadna voda ali upravljavec javnih površin, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pravice in obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisen dogovor,
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo ali večnamenski objekt brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisen dogovor, in
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo ali večnamenski objekt z upravnikom.
(1) Občina za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda zagotavlja na svojem območju izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja in komunalne čistilne naprave s predpisanim čiščenjem oziroma dodatno obdelavo odpadne vode. Javno kanalizacijsko omrežje in komunalna čistilna naprava morata imeti upravljavca, ki je pravna oseba in jo občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja oziroma čiščenja odpadnih voda.
(2) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora lastnik objekta ali dela objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti kanalizacijski priključek, če je to tehnično izvedljivo in ne povzroča nesorazmernih stroškov glede na koristi za okolje ali zdravje ljudi, izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja pa zagotoviti priklop na javno kanalizacijo.
(3) Lastnik objekta ali dela objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, ali priključitev tehnično ni izvedljiva ali bi povzročila nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje ali zdravje ljudi, mora zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali njeno zbiranje v nepretočni greznici, in izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda pred predvidenim začetkom uporabe male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice pisno obvestiti o začetku obratovanja ali uporabe.
(4) Stavbna zemljišča, načrtovana s prostorskim aktom, ki še niso pozidana in so v območju aglomeracij za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ali v njihovi neposredni bližini, morajo biti pred začetkom uporabe objektov, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, opremljena z javno kanalizacijo oziroma drugim predpisanim načinom odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(5) Občina, na območju katere leži objekt, je soglasodajalec za izdajanje projektnih pogojev in soglasij glede odvajanja ter čiščenja odpadnih voda in priključevanja na javno kanalizacijo oziroma načina ureditve odvajanja ter čiščenja odpadnih voda in za gradnjo v varovalnem pasu javne kanalizacije iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Soglasje za gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, se izdaja kot mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina izda javno pooblastilo izvajalcu javne službe za izdajanje projektnih pogojev in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter priključevanja na javno kanalizacijo oziroma načina ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz objekta.
(7) Vlada podrobneje določi merila za določitev aglomeracij, zahteve glede opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo iz prvega odstavka tega člena in merila za ugotavljanje opremljenosti, pogoje priključitve na javno kanalizacijo ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in sorazmernosti stroškov glede na koristi za okolje ali zdravje ljudi ter podrobneje določi obveznosti lastnika iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja)
(1) Oblike zagotavljanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda so javno podjetje ali javni gospodarski zavod, oba v stoodstotni javni lasti, režijski obrat ali dajanje koncesij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Izvajalec javne službe odvajanja oziroma čiščenja odpadnih voda ne sme prepustiti v podizvajanje obveznih storitev iz prve do devete alineje drugega odstavka 38. člena tega zakona, razen izvajanja storitev praznjenja nepretočnih greznic ter prevzema in odvoza odpadne vode ali prevzema in odvoza blata iz male komunalne čistilne naprave.
(3) Pred prepustitvijo nalog podizvajalcu izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda s tem seznani občino.
(4) Občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev kanalizacije in komunalnih ali skupnih čistilnih naprav na svojem območju in poroča podatke v informacijski sistem.
(evidenca o objektih in napravah, namenjenih odvajanju in čiščenju odpadnih voda)
(1) Ministrstvo vodi in spremlja podatke o javni kanalizaciji v evidenci o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: evidenca odvajanja in čiščenja odpadnih voda), in sicer o:
– vrsti kanalizacije s pripadajočimi objekti in tehnološkimi sklopi, ki so del javne kanalizacije,
– tehničnih lastnostih, tehničnih podatkih in dolžini kanalizacije, ki je del javne kanalizacije,
– iztokih iz javne kanalizacije in komunalnih ter skupnih čistilnih naprav, ki so del javne kanalizacije,
– javnih kanalizacijskih omrežjih in komunalnih ter skupnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so del javne kanalizacije,
– lastništvu javne kanalizacije,
– naseljih in aglomeracijah za področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda odvaja in čisti,
– občinah, v katerih se nahaja javna kanalizacija,
– upravljavcih javne kanalizacije in
– izvedenih ukrepih za optimizacijo porabe električne energije za javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda posreduje v evidenco o odvajanju in čiščenju odpadnih voda podatke o izvajanju in uporabnikih javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(3) Evidenca o odvajanju in čiščenju odpadnih voda se elektronsko povezuje z zbirnim katastrom iz 46. člena tega zakona.
(4) Evidenca iz 8. člena tega zakona in evidenca o odvajanju in čiščenju odpadnih voda se s povezovalnim identifikatorjem iz četrtega odstavka 46. člena tega zakona povezuje z zbirnim katastrom.
(5) Vlada podrobneje določi podatke iz prvega odstavka tega člena in način vodenja ter spremljanja teh podatkov.
(program odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Javna služba odvajanja in čiščenja odpadnih voda se izvaja v skladu s programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Program odvajanja in čiščenja odpadnih voda izdela izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi evidence iz prejšnjega člena in evidence o izvajanju javne službe iz štirinajste alineje drugega odstavka 38. člena tega zakona, in sicer za obdobje štirih koledarskih let. Če javna kanalizacija sega na območje več občin, prikaže izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda program odvajanja in čiščenja odpadnih voda za vsako občino in aglomeracijo ločeno. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda objavi s strani občine potrjen in s strani odgovorne osebe izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda podpisan program odvajanja in čiščenja odpadnih voda na svoji spletni strani, uporabnikom te javne službe pa mora omogočiti vpogled na svojem sedežu. Program odvajanja in čiščenja odpadnih voda objavi tudi občina.
(2) Za sprejem sprememb programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja prejšnji odstavek, pri čemer se ne sme spreminjati obdobja njegove veljavnosti.
(3) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda posreduje program odvajanja in čiščenja odpadnih voda v informacijski sistem v elektronski obliki najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti v skladu z napotki, objavljenimi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Vlada podrobneje določi vsebinske sklope programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ministrstvo pripravi napotke za poročanje o vsebini tega programa in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(poročanje o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbovalnih standardih)
(1) Občina in izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda morata v informacijski sistem brezplačno v elektronski obliki posredovati predpisana poročila iz drugega odstavka tega člena in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda posreduje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta letno poročilo o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vključno s podatki iz evidence o izvajanju javne službe in podatki o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, za preteklo leto.
(3) Občina posreduje ministrstvu podatke o doseženih oskrbovalnih standardih za vsako aglomeracijo na območju občine za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer najpozneje do 31. marca tekočega leta, za stanje na dan 31. decembra preteklega leta.
(4) Poročilo iz drugega odstavka tega člena izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda javno objavi na svoji spletni strani, podatke iz prejšnjega odstavka pa občina, pri čemer je uporabnikom javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda omogočen vpogled v poročilo in podatke na sedežu izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma občine.
(5) Vlada podrobneje določi vsebinske sklope poročila in podatke iz drugega odstavka tega člena ter podatke o doseženih oskrbovalnih standardih iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo pripravi napotke za poročanje letnega poročila in podatkov o izvajanju javne službe iz drugega odstavka tega člena ter napotke za poročanje podatkov iz tretjega odstavka tega člena in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(posebne storitve in ponovna uporaba očiščene odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda lahko posebne storitve izvaja na infrastrukturi le v soglasju z njenim lastnikom.
(2) Posebni storitvi iz prejšnjega odstavka sta:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in niso površine iz četrte alineje drugega odstavka 38. člena tega zakona,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Pravice in obveznosti v zvezi s posebnimi storitvami iz prejšnjega odstavka, morajo biti urejene s pogodbo med lastniki in upravljavci javne kanalizacije ter uporabniki posebnih storitev.
(4) Izvajanje posebnih storitev ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki. Presežek prihodkov nad odhodki posebnih storitev se upošteva tako, da se zmanjša lastna cena javne službe odvajanja in čiščenja.
(5) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora imetniku vodne pravice za posebno rabo očiščene odpadne vode iz komunalne čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: ponovna uporaba odpadne vode) v skladu s predpisi, ki urejajo vode, omogočiti odvzem očiščene komunalne odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave, dolvodno od merilnega mesta na iztoku iz te komunalne čistilne naprave.
(6) Imetnik vodne pravice iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti merjenje količine odvzete očiščene komunalne odpadne vode na način in s pogostostjo, kot je predpisana za obratovalni monitoring na iztoku iz te komunalne čistilne naprave, in o rezultatih teh meritev poročati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(7) Vodno pravico za posebno rabo očiščene komunalne odpadne vode podeli ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če ponovna uporaba očiščene odpadne vode ni v nasprotju z zakonom, ki ureja vode, zakonom, ki ureja varstvo okolja, in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
(8) Če je za zagotavljanje predpisane kakovosti za ponovno uporabo očiščene odpadne vode treba zagotoviti dodatno čiščenje komunalne odpadne vode, mora imetnik vodne pravice za napravo za dodatno čiščenje komunalne odpadne vode zagotoviti obratovanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in v skladu s temi predpisi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje te naprave, če je to predpisano.
IV. EVIDENTIRANJE INFRASTRUKTURE
(evidentiranje podatkov o omrežjih in objektih infrastrukture javnih služb)
(1) Infrastruktura javnih služb se evidentira v zbirnem katastru, ki ga vodi organ, pristojen za geodetske zadeve v skladu s zakonom, ki ureja urejanje prostora, ter zakonom, ki ureja kataster nepremičnin, in v upravljavskem katastru, ki ga vodi upravljalec iz šestega odstavka 30. člena in prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(2) V zbirnem katastru in upravljavskem katastru se vodijo podatki o:
– javnem vodovodu, in
– javni kanalizaciji.
(3) Identifikacijsko oznako objekta dodeli organ za geodetske zadeve ob vpisu objekta ali omrežja infrastrukture javnih služb v zbirni kataster in se vodi v zbirnem katastru in upravljavskem katastru.
(4) Za potrebe povezave zbirnega katastra z upravljavskim katastrom upravljavec v upravljavskem katastru določi povezovalni identifikator, ki zagotavlja povezljivost evidence zbirnega katastra in registra osnovnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo računovodske evidence.
(5) Podatki o infrastrukturi javnih služb iz zbirnega katastra so javni.
(6) Podatki o infrastrukturi javnih služb iz upravljavskega katastra so javni, če tako določita lastnik ali upravljavec infrastrukture javnih služb.
(vpis podatkov v zbirni kataster)
(1) Vloga za vpis podatkov o infrastrukturi javnih služb v zbirni kataster se vloži neposredno pri organu za geodetske zadeve.
(2) Vlogo iz prejšnjega odstavka vloži investitor gradnje, če gre za novo zgrajen objekt ali upravljavec obstoječe infrastrukture javnih služb, če ta še ni evidentirana v zbirnem katastru oziroma, če gre za spremembo podatkov o obstoječi infrastrukturi javnih služb.
(3) Če gre za novogradnjo, investitor vloži vlogo za vpis podatkov v zbirni kataster pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če za infrastrukturo javnih služb pridobitev uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni predpisana, se vloga za vpis vloži najpozneje v 30 dneh po dokončanju posega v prostor.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko vlogo v primeru novogradnje na podlagi pooblastila investitorja vloži tudi bodoči upravljavec.
(5) Če kot investitor gradnje infrastrukture javnih služb za izvajanje javnih služb ni navedena občina, se vlogi za vpis iz prvega odstavka tega člena priloži potrdilo občine, da gre za infrastrukturo javnih služb. Infrastruktura javnih služb se lahko v zbirni kataster vpiše po potrditvi pravilnosti podatkov s strani bodočega upravljavca.
(6) Vlogi iz drugega odstavka tega člena se priloži elaborat za vpis objekta infrastrukture javnih služb v zbirni kataster, ki vsebuje podatke iz druge do sedme alineje tretjega odstavka prejšnjega člena. Elaborat se izdela v digitalni obliki v izmenjevalnih formatih, ki jih v obliki navodil določi pristojni organ za geodetske zadeve.
(7) Spremembo podatkov v zbirnem katastru upravljavec sporoči pristojnemu organu za geodetske zadeve enkrat letno do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru izbrisa upravljavca spremembe ne sporoči do določitve novega upravljavca infrastrukture javnih služb, ta pa jo mora sporočiti v roku 30 dni od prevzema upravljanja.
(9) Minister, pristojen za prostor, podrobneje določi oddajo vloge, vsebino elaborata iz šestega odstavka tega člena in ostale pogoje, potrebne za izvajanje določb tega člena.
(podatki zbirnega katastra)
(1) Za infrastrukturo javnih služb se v zbirnem katastru evidentirajo naslednji podatki:
– identifikacijska oznaka objekta ali omrežja,
– vrsta objekta ali omrežja,
– klasifikacijska številka,
– lastnik objekta ali omrežja,
– upravljavec objekta ali omrežja,
– lokacija objekta ali omrežja,
– tehnične lastnosti objekta ali omrežja,
– lokacija priključitve na javno omrežje, če gre za evidentiranje javnega vodovoda ali javne kanalizacije, in
– drugi podatki iz drugega odstavka 46. člena tega zakona.
(2) Identifikacijska oznaka objekta ali omrežja je enolična oznaka objekta ali omrežja infrastrukture javnih služb. Dodeli jo organ za geodetske zadeve ob vpisu objekta ali omrežja infrastrukture javnih služb v zbirni kataster.
(3) Vrsta objekta ali omrežja infrastrukture javnih služb se v zbirnem katastru evidentira s šifro objekta iz šifranta vrste objektov infrastrukture javnih služb.
(4) Klasifikacijska številka se določi v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov.
(5) Lastnik in upravljavec objekta ali omrežja infrastrukture javnih služb se v zbirnem katastru evidentirata z matično številko.
(6) Lokacija objekta infrastrukture javnih služb in lokacija priključitve na javno omrežje se v zbirnem katastru evidentirata s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu.
(7) Minister, pristojen za prostor, podrobneje določi podatke iz zbirnega katastra, način določitve identifikacijskih oznak objektov in omrežij ter šifrante.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na obveznosti izvajalca javne službe in občine na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, opravlja inšpekcija, pristojna za vode.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na zaračunavanje cen izvajanja javnih služb, opravlja inšpekcija, pristojna za trg.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na posebne storitve za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, opravlja inšpekcija, pristojna za vode.
(4) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na evidentiranje infrastrukture javnih služb, opravlja inšpekcija, pristojna za geodetsko dejavnost.
(5) Nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona, opravljajo občinski inšpekcijski organi.
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta zakon, ali predpis, izdan na njegovi podlagi, odredi:
– ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi;
– izvedbo ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja predpisanih obveznosti;
– omejitev oziroma prilagoditev izvajanja javne službe v roku, ki ga določi;
– ustavitev del investitorju, ki ne ravna v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
– izvajalcu javne službe pripravo elaborata z vsemi predpisanimi vsebinami iz 16. člena tega zakona;
– izvajalcu javne službe objavo cenika v skladu s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona;
– izvajalcu javne službe izvajanje obveznosti iz 27. in 38. člena tega zakona;
– izvajalcu javne službe omejitev oziroma prilagoditev izvajanja posebnih storitev iz 35. in 45. člena tega zakona, v roku, ki ga določi;
– izvajalcu javne službe, da odpravi nepravilnosti v skladu s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;
– izvajalcu javne službe, da odpravi nepravilnosti v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona;
– pripravo programa izvajanja javne službe iz 33. in 43. člena tega zakona;
– pripravo poročil o izvajanju javne službe iz 34. in 44. člena tega zakona ali
– druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(prekrški izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in odgovorne osebe občine)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, če:
– ne dovoli izvedbe strokovnega nadzora občini v skladu z četrtim odstavkom 9. člena tega zakona ali ne dovoli občini izvesti ukrepov iz petega odstavka 9. člena tega zakona;
– v odrejenem roku ne odpravi nepravilnosti, ugotovljenih pri strokovnem nadzoru občine v skladu s šestim odstavkom 9. člena tega zakona;
– ne poroča podatkov o vsebini in izvajanju dogovora o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo v skladu s trinajstim odstavkom 15. člena tega zakona;
– ne predloži elaborata iz prvega odstavka 16. člena tega zakona pristojnemu organu občine v potrditev;
– ne pripravi elaborata na način, da vključuje podatke in merila za presojo upravičenosti stroškov in učinkovitosti izvajanja javne službe, razlike med potrjeno ceno in obračunsko ceno javne službe, ki se upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obračunsko obdobje in prikaza katere storitve so dane v podizvajanje v skladu s petim odstavkom 16. člena tega zakona;
– ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja prihodkov in odhodkov za posamezno javno službo in tržno dejavnost v skladu s šestim odstavkom 16. člena tega zakona;
– ne zaračuna storitev javne službe v skladu z objavljenim cenikom iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona;
– ne objavi cenika v skladu s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona;
– ne izpolni svojih obveznosti v skladu s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
– ne posreduje elaborata o oblikovanju cene v elektronski obliki najpozneje do konca tekočega leta občini in ministrstvu v informacijski sistem v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega zakona;
– ne poroča podatke o cenah in stroških javne službe za preteklo koledarsko leto vključno s podatki o cenah in stroških izvajanja posebnih storitev do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijskem sistemu v skladu z drugim odstavkom 18. člena tega zakona;
– izvajalec javne službe za skupine uporabnikov, ki niso gospodinjstva in imajo višjo omrežnino in ceno storitve javne službe od omrežnine in cene storitve javne službe za oskrbo gospodinjstev, v elaboratu o oblikovanju cene ne izkaže in utemelji višjih stroškov storitve za skupino uporabnikov, ki niso gospodinjstva v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega zakona;
– ne določi količine opravljene storitve oskrbe s pitno vodo ali je ne obračuna v skladu s prvim odstavkom 20. člena tega zakona;
– ne uporabi enote mere za obračun omrežnine v skladu s prvim odstavkom 21. člena tega zakona;
– ločeno ne prikaže zaračunane cene posamezne storitve javne službe v skladu s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
– ne zagotavlja izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s petim odstavkom 27. člena tega zakona;
– prepusti podizvajalcu izvajanje obveznih nalog v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;
– ne posreduje podatkov v evidenco o javni službi oskrbe s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 32. člena tega zakona;
– ne objavi programa oskrbe s pitno vodo na način iz prvega odstavka 33. člena tega zakona ali ga ne posreduje v roku ali na način iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona;
– uporabnikom javne službe ne omogoči vpogleda v program oskrbe s pitno vodo v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona;
– ne posreduje letnega poročila o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo na način iz prvega odstavka 34. člena tega zakona ali v roku iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona;
– ne objavi letnega poročila o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo na način iz drugega odstavka 34. člena tega zakona;
– ne omogoči vpogleda v letno poročilo o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo na način iz drugega odstavka 34. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.
(3) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti, če:
– ne poroča podatkov o zbranih in porabljenih namenskih prejemkih občinskega proračuna v skladu s petim odstavkom 6. člena tega zakona;
– ne posreduje podatkov v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
– ne poroča podatkov o vsebini in izvajanju dogovora v skladu z dvanajstim in trinajstim odstavkom 15. člena tega zakona;
– ne zagotavlja vodenja evidenc zasebnih vodovodov in njihovih upravljavcev v skladu z dvanajstim odstavkom 27. člena tega zakona;
– izvaja javno službo v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena tega zakona;
– ne vodi evidence v skladu s šestim odstavkom 28. člena tega zakona;
– ne posreduje podatkov o območjih javnega vodovoda v roku iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona;
– ne objavi programa oskrbe s pitno vodo na način iz prvega odstavka 33. člena tega zakona ali v roku iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona;
– ne pošlje letnega poročila o standardih opremljenosti na način iz prvega odstavka 34. člena tega zakona ali v roku iz petega odstavka 34. člena tega zakona;
– ne objavi letnega poročila o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo na način iz drugega odstavka 34. člena tega zakona;
– ne omogoči vpogleda v letno poročilo o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo na način iz drugega odstavka 34. člena tega zakona.
(prekrški izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in odgovorne osebe občine)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja, ki je pravna oseba, če:
– ne dovoli izvedbe strokovnega nadzora občini v skladu s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona ali ne dovoli občini izvesti ukrepov iz petega odstavka 9. člena tega zakona;
– v odrejenem roku ne odpravi nepravilnosti, ugotovljenih pri strokovnem nadzoru občine v skladu s šestim odstavkom 9. člena tega zakona;
– ne predloži elaborata iz prvega odstavka 16. člena tega zakona pristojnemu organu občine v potrditev;
– ne pripravi elaborata na način, da vključuje podatke in merila za presojo upravičenosti stroškov in učinkovitosti izvajanja javne službe, razlike med potrjeno ceno in obračunsko ceno javne službe, ki se upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obračunsko obdobje in prikaza katere storitve so dane v podizvajanje v skladu s petim odstavkom 16. člena tega zakona;
– ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja prihodkov in odhodkov za posamezno javno službo in tržno dejavnost v skladu s šestim odstavkom 16. člena tega zakona;
– ne zaračuna storitev javne službe v skladu z objavljenim cenikom iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona;
– ne objavi cenika v skladu s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona;
– ne izpolni svojih obveznosti v skladu s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
– ne posreduje elaborata o oblikovanju cene v elektronski obliki najpozneje do konca tekočega leta občini in ministrstvu v informacijski sistem v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega zakona;
– ne poroča podatke o cenah in stroških javne službe za preteklo koledarsko leto vključno s podatki o cenah in stroških izvajanja posebnih storitev do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijskem sistemu v skladu z drugim odstavkom 18. člena tega zakona;
– ne izpolni svojih obveznosti v skladu s petim do sedmim odstavkom 20. člena tega zakona;
– ne izpolni svojih obveznosti v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
– ločeno ne prikaže zaračunane cene posamezne storitve javne službe v skladu s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
– ne izvaja javne službe v skladu z drugim odstavkom 38. člena tega zakona;
– prepusti podizvajalcu izvajanje obveznih nalog v nasprotju z drugim odstavkom 41. člena tega zakona;
– ne posreduje podatkov o izvajanju in uporabnikih v skladu z drugim 42. členom tega zakona;
– ne objavi programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s prvim odstavkom 43. člena tega zakona ali ne posreduje programa v roku iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona;
– ne pošlje ministrstvu poročila ali podatkov iz prvega ali drugega odstavka 44. člena tega zakona;
– izvaja posebne storitve v nasprotju s 45. členom tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti, če:
– ne poroča podatkov o zbranih in porabljenih namenskih prejemkih občinskega proračuna v skladu s petim odstavkom 6. člena tega zakona;
– ne posreduje podatkov v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona,
– izvaja javno službo v nasprotju s prvim odstavkom 41. člena tega zakona,
– ne vodi evidence v skladu s četrtim odstavkom 41. člena tega zakona,
– ne objavi programa odvajanja in čiščenja odpadne vode na način iz prvega odstavka 43. člena tega zakona ali v roku iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona,
– ne posreduje podatkov o doseženih oskrbovalnih standardih iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona na način iz prvega odstavka 44. člena tega zakona in v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona,
– ne objavi podatkov o doseženih oskrbovalnih standardih na način iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona,
– ne omogoči vpogleda v podatke o doseženih oskrbovalnih standardih na način iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.
(prekrški v zvezi z vpisom podatkov o infrastrukturi javnih služb v zbirni kataster in z vzdrževalnimi deli v javno korist)
(1) Z globo od 2.000 do 9.000 eurov se za prekršek kaznuje:
– investitor, ki na nepremičninah ne pridobi stvarnih ali drugih pravic za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
– investitor, če izvaja vzdrževalna dela v javno korist izven zemljiškega pasu iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona;
– investitor ali upravljavec infrastrukture javnih služb, ki je pravna oseba, ki ne sporoči vsake spremembe podatkov v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona, vpisanih v zbirni kataster, ali če ne vloži vloge za vpis podatkov v zbirni kataster, ki še ni vpisana v zbirni kataster v skladu s tretjim odstavkom 47. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(odmerjanje sankcij za prekrške)
Poleg splošnih pravil za odmero sankcije iz zakona, ki ureja prekrške, se pri odločanju nadzornega organa o višine izrečene globe upoštevajo posledice izvršitve prekrška na okolje.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev predpisov in medsebojnih razmerij)
Občine uskladijo predpise, ki urejajo izvajanje javnih služb na podlagi tega zakona, najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona.
(prenehanje veljavnosti koncesijskih pogodb)
(1) Koncesijske pogodbe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so bile veljavno sklenjene v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, na dan uveljavitve 70.a člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a), veljajo do poteka roka njihove veljavnosti, vendar ne dalj kot pet let od začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Če je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo z občino sklenil koncesijsko pogodbo, v kateri je določen model, po katerem se določi cena uporabe infrastrukture javnih služb in opravljanja storitev javne službe za čas trajanja koncesije, pred uveljavitvijo Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), se določbe poglavja 2.2. Cena občinske javne službe zanj ne uporabljajo.
(3) Koncesionar, ki ima veljavno sklenjeno koncesijsko pogodbo iz prvega odstavka tega člena in mu ta preneha po petih letih od začetka veljavnosti tega zakona, je ob prenehanju koncesijske pogodbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, upravičen do nadomestila v višini 2 odstotkov povprečno angažiranih poslovno potrebnih sredstev izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, v preteklih treh koledarskih letih, za posamezno leto, vendar ne več kot za pet let od začetka veljavnosti tega zakona.
(4) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se izplača iz državnega proračuna.
(začetek uporabe določb o sporočanju spremembe podatkov v zbirni kataster)
Sedmi odstavek 47. člena tega zakona se začne uporabljati v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(prva izdelava primerjalne analize in priprava strategije)
(1) Primerjalno analizo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona ministrstvo prvič izdela v štirih letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Strategijo iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona prvič pripravi ministrstvo v petih letih od uveljavitve tega zakona.
(uporaba zakona, ki ureja graditev)
Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona se za izvajanje 7. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja graditev.
(inšpekcijski postopki v teku)
Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(izvršilni predpisi vlade)
Vlada v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona izda izvršilne predpise iz:
– petega odstavka 5. člena tega zakona,
– petnajstega odstavka 27. člena, desetega odstavka 30. člena, četrtega odstavka 32. člena, četrtega odstavka 33. člena in šestega odstavka 34. člena tega zakona,
– tretjega odstavka 38. člena, sedmega odstavka 40. člena, petega odstavka 42. člena, četrtega odstavka 43 člena in petega odstavka 44. člena tega zakona,
– trinajstega odstavka 15. člena, devetega odstavka 16. člena, šestega odstavka 17. člena, petega odstavka 18. člena, osmega odstavka 20. člena, osmega odstavka 21. člena, četrtega odstavka 24. člena in petega odstavka 25. člena tega zakona.
(izvršilni predpisi ministra)
(1) Minister izda izvršilni predpis iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za prostor, izda izvršilni predpis iz tretjega odstavka 4. člena, devetega odstavka 47. člena in sedmega odstavka 48. člena tega zakona v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati prvi in drugi odstavek 73. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24; nadaljnjem besedilu: ZVO-2) v delu, ki se nanašata na operativne programe, ki urejajo javno službo oskrbe s pitno vodo in javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 1. in 2. točka prvega odstavka in dvanajsti odstavek 233. člena ZVO-2.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 65. in 66. točka prvega odstavka 260. člena ZVO-2 v delu, ki se nanašata na javni službi oskrbe prebivalstva s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 1., 3., 12., 14., 16., 17., 18., 21., 26., 33. in 38. točka 4. člena, prvi odstavek 13. člena, prvi in drugi odstavek 14. člena, 15. člen, prvi odstavek 19. člena, 22. člen, prvi in drugi odstavek 23. člena, prvi odstavek 26. člena, tretji odstavek 29. člena, prvi in tretji odstavek 30. člena, drugi odstavek 32. člena, 33. člen in 34. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2, v nadaljnjem besedilu: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode).
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi odstavek 13. člena, tretji odstavek 14. člena, 16., 17., in 18. in 19. člen, drugi do enajsti odstavek 19. člena, 19.a, 19.b, 19.c, 20., 20.a, 20.b, 20.c, 21., 22., 22.a člen, tretji odstavek 23. člena, 24. in 25. člen, drugi do deveti odstavek 26. člena, 27. in 28. člen, drugi do peti odstavek 29. člena, drugi in četrti odstavek 30. člena, 31. člen, prvi odstavek 32. člena ter 35. in 36. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov iz prve oziroma tretje alineje 62. člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 3., 5., 6., 8., 11., 13., 15., 18., 20., 24. in 25. točka 2. člena, 3., 4., 6., 7., 12., 22., 32. in 33. člen, prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 5. člena, prvi, drugi, tretji in šesti odstavek 8. člena, prvi in šesti odstavek 10. člena, tretji odstavek 19. člena, prvi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 23. člena, tretji, četrti, peti in sedmi odstavek 25. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 26. člena, prvi, drugi in četrti odstavek 27. člena, 6., 8., 9., 10., 11. točka prvega odstavka ter tretji odstavek 28. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, 44/22 – ZVO-2 in 70/24, v nadaljnjem besedilu: Uredba o oskrbi s pitno vodo).
(7) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati šesti odstavek 5. člena, 9. in 13. člen ter drugi odstavek 25. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov iz prve oziroma druge alineje 62. člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(8) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 4., 5., in 25. točka 2. člena, drugi, tretji in četrti odstavek 16. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljnjem besedilu: Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja).
(9) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prvi odstavek 1. člena, 1., 3., 18., 19., 21., 22., 23., 24., 26. in 27. točka 2. člena, prvi, tretji in četrti odstavek 3. člena, 4. člen, prvi odstavek 5. člena, drugi odstavek 8. člena, prvi odstavek 10. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 11. člena, 12. člen, prvi, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 16. člena, 17. člen, prvi do sedmi odstavek 18. člena, prvi do peti in sedmi do štirinajsti odstavek 19. člena, 20. člen, prvi, četrti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek 21. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v delu, ki se nanašajo področji javne službe oskrbe s pitno vodo ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisa iz četrte alineje 62. člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11, 88/12 in 44/22-ZVO-2).
(11) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe Pravilnika o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), ki se nanašajo na kataster javnega vodovoda in javne kanalizacije, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka prejšnjega člena, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(operativni programi, programi izvajanja in elaborati)
(1) Veljavni operativni program, ki ureja oskrbo s pitno vodo, sprejet na podlagi 73. člena ZVO-2, se v delu, ki se nanaša na javno službo oskrbe s pitno vodo, šteje za operativni program po tem zakonu.
(2) Veljavni operativni program, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, sprejet na podlagi 36. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), se šteje za operativni program po tem zakonu.
(3) Veljavni programi oskrbe s pitno vodo iz 25. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, programi izvajanja javne službe iz prvega odstavka 26. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ter elaborati iz 6. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja se štejejo za programe oziroma elaborate po tem zakonu.
(obvezna opremljenost z obračunskim vodomerom za obstoječe stavbe in objekte)
Obstoječe stavbe in objekti na območju, opremljenem z javnim vodovodom, ki nimajo obračunskega vodomera iz petega odstavka 29. člena tega zakona, opremijo vodovodni priključek z obračunskim vodomerom v petih letih od uveljavitve tega zakona.
(nedokončani postopki dodelitve sredstev EU)
Postopki dodelitve sredstev EU v skladu s predpisi za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in načrtovani ukrepi programa evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021–2027 za investicije v infrastrukturo javnih služb s področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenje odpadnih voda, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 802-01/24-15/36
Ljubljana, dne 20. marca 2025
EPA 1881-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
