Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (ZIUEZO)
Razglašam Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (ZIUEZO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. marca 2025.
Št. 003-02-1/2025-65
Ljubljana, dne 5. aprila 2025
O IZVAJANJU UREDBE (EU) O EVROPSKIH ZELENIH OBVEZNICAH IN NEOBVEZNIH RAZKRITJIH ZA OBVEZNICE, KI SE TRŽIJO KOT OKOLJSKO TRAJNOSTNE OBVEZNICE, IN ZA OBVEZNICE, POVEZANE S TRAJNOSTNOSTJO (ZIUEZO)
1. člen
S tem zakonom se za izvajanje Uredbe (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostnostjo (UL L št. 2023/2631 z dne 30. 11. 2023), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2631/EU), določajo pristojni organi, ureja način opravljanja nadzora ter prekrški in globe v zvezi z izvajanjem Uredbe 2023/2631/EU.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v Uredbi 2023/2631/EU.
(1) Organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2023/2631/EU, so Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad:
– izdajatelji evropskih zelenih obveznic glede izpolnjevanja zahtev iz 2. poglavja naslova II ter 18. in 19. člena Uredbe 2023/2631/EU,
– izdajatelji, ki uporabljajo skupne predloge iz 21. člena Uredbe 2023/2631/EU, glede skladnosti s temi predlogami.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad originatorjem glede izpolnjevanja zahtev iz 2. poglavja naslova II ter 18. in 19. člena Uredbe 2023/2631/EU, če je originator oseba, za nadzor nad katero je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in za nadzor nad originatorjem, ki ni oseba iz četrtega ali petega odstavka tega člena.
(4) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad originatorjem glede izpolnjevanja zahtev iz 2. poglavja naslova II ter 18. in 19. člena Uredbe 2023/2631/EU, če je originator oseba, za nadzor nad katero je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna za nadzor nad originatorjem glede izpolnjevanja zahtev iz 2. poglavja naslova II ter 18. in 19. člena Uredbe 2023/2631/EU, če je originator oseba, za nadzor nad katero je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, ali zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(6) Ne glede na drugi do peti odstavka tega člena pristojni organi ne nadzorujejo izdajateljev evropskih zelenih obveznic iz točk (b) in (d) drugega odstavka 1. člena Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023).
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v četrtem odstavku 15a člena Uredbe 2023/2631/EU za izdajatelje in originatorje iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(8) Banka Slovenije je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v četrtem odstavku 15a člena Uredbe 2023/2631/EU za originatorje iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v četrtem odstavku 15a člena Uredbe 2023/2631/EU za originatorje iz petega odstavka tega člena.
(način opravljanja nadzora)
(1) Pristojni organi opravljajo nadzor nad izvajanjem Uredbe 2023/2631/EU:
– s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil oseb, ki poročajo pristojnemu organu v skladu z Uredbo 2023/2631/EU ali drugim zakonom,
– s pridobivanjem informacij in izvajanjem nadzornih ter preiskovalnih pooblastil v skladu z Uredbo 2023/2631/EU in tem zakonom,
– z izrekanjem nadzornih ukrepov v skladu z Uredbo 2023/2631/EU in tem zakonom.
(2) Banka Slovenije izvaja nadzorna in preiskovalna pooblastila ter izreče nadzorne ukrepe iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, ki se uporabljajo za banke.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izvaja nadzorna in preiskovalna pooblastila ter izreče nadzorne ukrepe iz prvega odstavka tega člena:
– nad izdajatelji iz drugega odstavka 3. člena tega zakona v skladu z določbami zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za postopek odločanja agencije v posamičnih zadevah;
– nad originatorji iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona v skladu z določbami zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za borznoposredniške družbe.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor izvaja nadzorna in preiskovalna pooblastila ter izreče nadzorne ukrepe iz prvega odstavka tega člena v skladu z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki se uporabljajo za zavarovalnice.
(5) Pristojni organ objavi nadzorne ukrepe v skladu z 52. členom Uredbe 2023/2631/EU za obdobje petih let. Po preteku obdobja se objava nadzornih ukrepov izbriše.
(1) Pristojni organi v tarifi, ki jo izdajo v skladu z zakonom, ki ureja njihovo delovanje, določijo višino nadomestila za odločanje o posamičnih zadevah in letnega nadomestila za opravljanje nadzora na podlagi tega zakona in Uredbe 2023/2631/EU.
(2) Višina letnega nadomestila za opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka se določi tako, da vsota letnih nadomestil, ki jih plačujejo subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov pristojnega organa, povezanih s to vrsto nadzora.
(kršitve Uredbe 2023/2631/EU)
(1) Z globo od 25.000 do 500.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. pred izdajo evropske zelene obveznice ne izpolni informativnega lista o evropski zeleni obveznici ali zagotovi, da je izpolnjeni informativni list o evropski zeleni obveznici pred izdajo pregledal zunanji pregledovalec in o njem podal pozitivno mnenje v skladu s prvim odstavkom 10. člena Uredbe 2023/2631/EU;
2. ne pripravi poročila o dodelitvi prihodkov iz evropske zelene obveznice ali pridobi pregleda poročila o dodelitvi po izdaji, ki ga opravi zunanji pregledovalec, v skladu z 11. členom Uredbe 2023/2631/EU;
3. ne pripravi in objavi poročila o vplivu evropske zelene obveznice v skladu s prvim odstavkom 12. člena Uredbe 2023/2631/EU;
4. ne objavi prospekta v skladu s 14. členom Uredbe 2023/2631/EU;
5. ne objavi dokumentov iz prvega odstavka 15. člena Uredbe 2023/2631/EU ali o objavi vsakega dokumenta obvesti pristojni organ ter po objavi vseh dokumentov obvesti Evropskega organa za vrednostne papirje (ESMA) v skladu s 15. členom Uredbe 2023/2631/EU;
6. pristojnemu organu za zbiranje podatkov ne predloži informacij v skladu s prvim odstavkom 15a člena Uredbe 2023/2631/EU;
7. v primeru obveznice za listinjenje v informativnem listu o evropskih zelenih obveznicah ne pojasni, v kolikšni meri so bile pri listinjenju izpostavljenosti upoštevane izključitve iz prvega odstavka 18. člena Uredbe 2023/2631/EU, kot določa tretji odstavek 18. člena Uredbe 2023/2631/EU, ali na zahtevo pristojnega organa ne dokaže skladnosti s prvim odstavkom 18. člena Uredbe 2023/2631/EU, kot določa četrti odstavek 18. člena Uredbe 2023/2631/EU;
8. v primeru obveznice za listinjenje v prospekt ne vključi izjave iz prvega odstavka 19. člena Uredbe 2023/2631/EU ali v prospekt ali informativni list o zelenih obveznicah ne vključi informacij iz drugega odstavka 19. člena Uredbe 2023/2631/EU;
9. v primeru obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, v periodičnih razkritjih informacij ne vključi elementov iz drugega odstavka 21. člena Uredbe 2023/2631/EU in v primeru obveznic, povezanih s trajnostnostjo, v periodičnih razkritjih informacij ne vključi elementov iz tretjega odstavka 21. člena Uredbe 2023/2631/EU;
10. ne sodeluje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil iz prvega odstavka 45. člena Uredbe 2023/2631/EU.
(2) Z globo od 2.500 do 50.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(hujše kršitve Uredbe 2023/2631/EU)
(1) V primerih, ko je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini:
1. 500.000 eurov ali 0,5 % skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, pri čemer se upošteva višji znesek, ali
2. dvakratnega zneska s kršitvijo pridobljene koristi ali preprečene izgube, če jo je mogoče opredeliti in če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.
(2) V primerih, ko je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo v višini 50.000 eurov.
(uporaba določb o prekrških)
Višine in razponi glob, ki so določeni v tem zakonu, se uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od zneska najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-12/25-1/11
Ljubljana, dne 28. marca 2025
EPA 1899-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
