Št. 3021-1/2025-SRRS-1 Ob-1258/25, Stran 275
Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) objavlja
za finančna produkta – BIZI OPO Živilci ter BIZI Živilci
1. Predmet finančnih produktov
Finančni produkt BIZI OPO Živilci in BIZI Živilci je po vsebini posojilo za financiranje projektov s področja trajnostnega razvoja in poslovanja v živilsko-predelovalni panogi, ki vključujejo inovativne rešitve, digitalne tehnologije, avtomatizacijo procesov in ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa.
Pri izvajanju finančnega produkta daje SRRS prednost projektom, ki vključujejo aktivnosti s področja:
– razvoja in implementacije digitalnih tehnologij za izboljšanje sledljivosti izdelkov in učinkovitosti proizvodnje,
– uvajanje avtomatizacije v proizvodne procese,
– izvajanja projektov, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu, znižujejo porabo virov ali zmanjšujejo količino odpadkov,
– razvoja novih trajnostnih izdelkov ali rešitev z nizkim okoljskim odtisom.
Finančni produkt je BIZI OPO Živilci namenjen financiranju začetnih projektov živilsko – predelovalnih podjetij na obmejnih problemskih območjih1.
1 Obmejna problemska območja so opredeljena v Uredbi o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20, 112/22 in 92/24).
Finančni produkt BIZI Živilci je namenjen financiranju začetnih projektov živilsko-predelovalnih podjetij na ostalih območjih Slovenije.
2. Namen in cilj finančnega produkta
Namen finančnega produkta je spodbujati prehod živilsko-predelovalne panoge k digitalni in zeleni preobrazbi, povečati konkurenčnost, izboljšati učinkovitost virov in prispevati k trajnostnemu razvoju sektorja.
Cilji finančnega produkta so:
– zmanjšanje negativnih vplivov na okolje skozi trajnostne prakse,
– spodbujanje uporabe naprednih tehnologij, ki povečujejo produktivnost in konkurenčnost,
– avtomatizacija procesov ter vključevanje digitalnih tehnologij, ki izboljšujejo procese, sledljivost in učinkovitost,
– podpiranje inovativnih projektov, ki naslavljajo izzive digitalizacije in krožnega gospodarstva,
– povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ob ohranjanju oziroma povečevanju števila zaposlenih.
3. Višina in vir sredstev
Skupni znesek: 25.000.000 € posojil, in sicer:
– 20.000.000,00 € posojil za finančni produkt BIZI OPO Živilci,
– 5.000.000,00 € posojil za finančni produkt BIZI Živilci.
Vir sredstev: SRRS. Finančni produkt BIZI Živilci je razpisan delno z zadolžitvijo pri Evropski investicijski banki.
4. Upravičeni vlagatelji in projekti
A. Pogoji za vlagatelja
1. Vlagatelj mora biti vpisan v ustrezen register (sodni oziroma poslovni) pred 1. 1. 2022.
2. Vlagatelj je lahko organiziran, kot:
a) zadruga v skladu z Zakonom o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21).
b) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, ali gospodarski subjekt oziroma pravna oseba, registrirana v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 74/21 – ZIPRS2122-A, 29/22 – ZUOPDCE, 18/23 – ZDU-1O, 75/23), kot:
1. družba z neomejeno odgovornostjo,
3. družba z omejeno odgovornostjo,
5. komanditna delniška družba,
6. evropska delniška družba,
7. gospodarsko interesno združenje
8. evropsko gospodarsko interesno združenje.
3. Vlagatelj je lahko Mikro, Malo, Srednje ali Velikopodjetje.
a) Za opredelitev velikosti se uporabljajo določbe iz Priloge I k Uredbi za skupinske izjeme, kot je opredeljena v 9. poglavju tega razpisa. Vlagatelji morajo ob določanju velikosti podjetja upoštevati podatke glede na status podjetja (neodvisno, povezano, partnersko) ter računovodsko obdobje zajema teh podatkov. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb, z upoštevanjem določil navedene priloge.
4. Vlagatelj mora imeti dejavnost, ki je v skladu z namenom podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije oziroma na upravičenem območju, kjer se bo izvajal projekt.
5. Vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge bonitetno oceno določeno na podlagi podatkov iz aplikacije Ebonitete.si najmanj 5,00. K vlogi mora priložiti:
a) SISBIZ izpis, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. V kolikor je iz izpisa razvidno, da ima vlagatelj restrukturirano ali nedonosno izpostavljenost (zamude nad 90 dni in/ali majna verjetnost plačila), SRRS presodi, ali je kreditno tveganje še obvladljivo, v nasprotnem primeru vlagatelj ni upravičen do sredstev. Obveznosti morajo biti tudi popisane v poslovno-finančni prilogi.
b) bonitetno oceno, ki ni starejša od enega meseca od datuma oddaje vloge, ki jo izda Ebonitete.si, če ta ni razvidna iz aplikacije Ebonitete.si. Bonitetno oceno mora izdelati Ebonitete.si, na podlagi potrjenih oddanih letnih poročil AJPES-u za preteklo poslovno leto, z dokazilom o oddaji ter izjavo, da jih vlagatelj ne bo spreminjal, če ti še niso bili uradno objavljeni.
6. Vlagatelj, ki je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost in ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, mora imeti kreditno sposobnost večjo od 1,00. Potrebna dokazila za izračun kreditne sposobnosti so:
a) Izpis iz centralnega kreditnega registra SISBON, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. Obveznosti morajo biti tudi popisane v poslovno-finančni prilogi.
b) V kolikor ima vlagatelj odprt poslovni račun, tudi izpis SISBIZ, ki ni starejši od enega meseca od datuma oddaje vloge. V kolikor je iz izpisa razvidno, da ima vlagatelj restrukturirano ali nedonosno izpostavljenost (zamude nad 90 dni in/ali majna verjetnost plačila), SRRS presodi, ali je kreditno tveganje še obvladljivo, v nasprotnem primeru vlagatelj ni upravičen do sredstev. Obveznosti morajo biti tudi popisane v poslovno-finančni prilogi.
c) Bančni izpis transakcijskega računa (z vidnim imenom in priimkom ter številko TR) in popis TR v excel datoteki z opisanimi nameni prilivov in pologov za obdobje zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge ter kopije morebitnih (posojilnih, leasing) pogodb in/ali stanj posojil pridobljenih s strani drugih posojilodajalcev, v kolikor obveznosti niso razvidne z izpiska iz SISBON-a ali SISBIZ-a. Obveznosti morajo biti tudi popisane v poslovno-finančni prilogi.
7. Pri obravnavi vloge vlagatelja se izhaja iz zadnjih uradno objavljenih finančnih izkazov, ki so objavljeni na Ebonitete.si. V primeru obravnave vloge po finančnih izkazih iz oddanih potrjenih letnih poročil AJPES-u za preteklo poslovno leto, če ti še niso bili uradno objavljeni, mora vlagatelj na tej podlagi predložiti tudi bonitetno oceno, ki jo izdela Ebonitete.si. Če finančni izkazi niso razvidni iz aplikacije Ebonitete.si, jih mora vlagatelj priložiti k vlogi. K vlogi je potrebno priložiti tudi finančne izkaze za poslovanje v tekočem koledarskem letu, za mesece pred oddajo vloge, ki jih podpiše vlagatelj.
8. Vlagatelj mora izpolnjevati sledeče pogoje:
a) Ne sme imeti do SRRS kakršnih koli neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo več kot 30 dni.
b) Če je že prejemnik sredstev SRRS, vendar je Sklad zaradi nepravilnosti porabe javnih sredstev in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti odstopil od pogodbe, od odstopa pa še ni preteklo pet let, ni upravičen do spodbude.
c) Skupna višina zadolženosti vlagatelja in z njim povezanih oseb do SRRS ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja SRRS, ki znaša 199.095.381,17 EUR na dan 31. 12. 2024.
d) Ne sme biti dolžnik iz naslova evropskih in slovenskih javnih sredstev.
e) Na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 € ali več).
f) Če je vlagatelj zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, mora imeti predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge. V ta namen SRRS po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja.
g) Za vlagatelja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj RS ali SRRS v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – UPB, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri).
h) Dejanski lastnik/i vlagatelja v skladu s 24. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22) ni/niso vpleten/i v postopke pranja denarja in financiranja terorizma.
i) Ne sme biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23).
j) Ne sme biti domnevno insolventen glede na 14. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
k) Ne sme biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točka 2. člena Uredbe za skupinske izjeme, kot je opredeljena v 9. poglavju tega razpisa. Hkrati vlagatelj ne sme biti v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja se mora vlagatelj izreči v izjavi. To ne velja, če gre mikro, malo ali srednje veliko podjetje, ki posluje manj kot 3 leta.
B. Pogoji za projekt
1. Projekt mora biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter zasnovan in izveden v skladu z veljavnimi predpisi.
2. Projekt mora predstavljati zaključeno celoto in zagotavljati izvajanje procesa, ki je predmet projekta, takoj po datumu zaključka odobrenega projekta.
3. Projekt oziroma začetna investicija mora biti povezana z:
– razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,
– diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode ali storitve, ki jih prej ni proizvajala ali zagotavljala, ali
– bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti.
4. Finančna konstrukcija projekta mora biti ob oddaji vloge zaprta. V ta namen je potrebno priložiti ustrezna dokazila, ki dokazujejo zagotovitev drugih virov v finančni konstrukciji.
5. Sredstva se za isti projekt odobrijo praviloma enkrat.
6. Začetek projekta2 je lahko po oddaji vloge na javni razpis.
2 Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza v povezavi s projektom (pogodba, avans, plačilo are ipd.), zaradi katere ni več mogoče preklicati projekta, izjema so lahko pripravljalna dela (npr. nakup zemljišča, pridobivanje gradbenih oziroma drugih dovoljenj, predhodne študije).
7. Skrajni rok zaključka projekta je do 31. 12. 2029. Projekt skupno ne sme trajati več kot 3 leta. Projekt je zaključen, ko so financirani upravičeni stroški vključeni v proces ali storitev in so izkazani cilji projekta.
8. Vlagatelj za finančni produkt BIZI Živilci mora imeti z dnem oddaje vloge imeti v sodnem oziroma poslovnem registru na upravičenem območju, kjer se bodo izvajale aktivnosti projekta, vpisan poslovni naslov (sedež), poslovno enote oziroma podružnico.
9. Vlagatelj za finančni produkt BIZI OPO Živilci mora imeti vsaj 6 mesecev pred dnem oddaje vloge v sodnem oziroma poslovnem registru vpisan poslovni naslov (sedež), poslovno enoto oziroma podružnico, kjer se bodo izvajale aktivnosti projekta, na obmejnem problemskem območju določenem z Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11 in nasl.).
10. Posojilojemalec mora opravljati dejavnosti, ki je predmet projekta, ter ohraniti vlaganja s projektom na upravičenem območju projekta in v lasti posojilojemalca vsaj tri oziroma pet let po zaključku projekta, glede na velikost podjetja.
11. Če gre za projekt za ureditev oziroma gradnjoobjekta, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom oziroma predložiti izjavo, da to ni potrebno.
12. Če gre za ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne energije, mora vlagatelj priložiti ustrezno soglasje za priključitev.
13. V primeru, da se projekt izvaja na nepremičnini v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, mora imeti vlagatelj za opravljanje dejavnosti v njej sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila) in soglasje lastnika k izvedbi projekta, kar mora priložiti ob oddaji vloge.
14. Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih, pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % povezana (lastniško, upravljavsko ali »glasovalno«) z vlagateljem. Za povezano osebo z vlagateljem se štejejo sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda in tudi lastniki pravne osebe ter s.p., če je z vlagateljem sorodstveno povezana (do vključno tretjega dednega reda).
15. Projekt se mora izvesti v skladu z načelom »da se ne škoduje bistveno« (ang. do no significant harm, v nadaljnjem besedilu: DNSH) okoljskim ciljem Evropske unije iz 17. člena Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088.
C. Pogoji za upravičene dejavnosti in stroške projekta
1. Upravičeno območje projektov | Celotno območje Republike Slovenije |
2. Upravičene dejavnosti projekta po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) | – 10 Proizvodnja živil, – 11 Proizvodnja pijač. |
3. Upravičeni stroški projekta | Sofinanciranje projekta je do vključno 75,00 % upravičenih stroškov projekta, v kar se všteva tudi nepovračljiv DDV. Lastni delež vlagatelja v upravičenih stroških projekta mora znašati najmanj 25 %, ki ne smejo vključevati javnih sredstev. Delež sredstev iz virov EIB (posredno ali neposredno) in/ali EU ne sme presegati 100 % upravičenega projekta brez DDV oziroma skupno 12,5 mio EUR. Upravičeni stroški projekta so lahko: – Opredmetena osnovna sredstva (nepremične), in sicer: – nakup in gradnja/prenova poslovnih zgradb s pripadajočimi zemljišči. – Opredmetena osnovna sredstva (proizvajalne naprave in stroji, vključno z opremo na področju OVE za samooskrbo), in sicer: – nova oprema in rabljena oprema, vklj. z računalniško strojno opremo (proizvedena od 1. 1. 2022 naprej), – novi delovni stroji in rabljeni delovni stroji (proizvedeni od 1. 1. 2022 naprej), – velika podjetja prejmemo sredstva za rabljeno opremo in rabljene delovne stroje po shemi de minimis, – Neopredmetena sredstva, in sicer: – programska oprema, – nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. – Stroški obratnih sredstev, po shemi de minimis (do 30 % upravičene vrednosti projekta, v kolikor so vezani na projekt), in sicer: – stroški storitev zunanjih izvajalcev, – stroški materiala in blaga. |
| Minimalna višina upravičenih stroškov projekta je 135.000 EUR. Podrobnejša navodila o stroških projektov, ki so lahko financirana s sredstvi tega finančnega produkta, so zapisana v Pravilniku o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si. |
4. Državne pomoči | Regionalna shema državnih pomoči ter shema »de minimis« za gospodarstvo. Podrobnejša pravila s področja državnih pomoči so opredeljena v 9. poglavju javnega razpisa. |
5. Poročanje o realizaciji projekta | Vlagatelj poroča v roku 3 mesecev po zaključku projekta oziroma v skladu z določili Pravilnika o poročanju ob zaključku projekta. Poročilo vključuje tudi poročilo o doseženih ciljih, ki so določeni v odločbi in v posojilni pogodbi. |
D. Cilji projekta
Vlagatelj mora s projektom izkazati povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ob ohranjanju oziroma povečevanju števila zaposlenih ter doseči rezultate s področja najmanj enega od spodaj navedenih ciljev:
Ukrep oziroma cilj | Kazalnik3 |
Prehod na krožno gospodarstvo | – Merilo: – Delež trajnostne embalaže (primarne4 in sekundarne5), ki upošteva enega izmed načel 4 R (recycle, re-use, refuse, reduce) na enoto proizvoda (%). – Ciljna vrednost: – Povečanje deleža trajnostne embalaže (primarne in sekundarne), ki upošteva enega izmed trajnostnih načel 4 R (recycle, re-use, refuse, reduce) za 10 % na enoto proizvoda. – Kazalniki: – Letno povečanje trajnostne embalaže (primarne in sekundarne), ki upošteva enega izmed trajnostnih načel 4 R (recycle, re-use, refuse, reduce) na enoto proizvoda. |
Zmanjšanje emisij in ogljičnega odtisa | – Merilo: – Letne emisije toplogrednih plinov na enoto proizvoda (kg CO2 ekv. na enoto proizvoda). – Poraba energije na enoto proizvoda (kWh/ enoto proizvoda). – Ciljna vrednost: – Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 10 % na enoto proizvoda. – Zmanjšanje porabe energije za 10 % na enoto proizvoda. – Kazalniki: – Letna emisija toplogrednih plinov (CO₂-ekv): kg CO2ekv/enoto proizvoda. – Letna poraba energije: kWh/enoto proizvoda. |
Razvoj zelenih in trajnostnih izdelkov, trajnostno delovanje podjetja | – Merilo: – Delež prihodkov iz prodaje zdravju prijaznih, zelenih ali trajnostnih proizvodov6 v skupnih prihodkih (%). – Trajnostno delovanje podjetja (pridobitev certifikatov npr. ISO 14001, ISO 50001, ISO 22000, Ecolabel EU, izbrana kakovost – Slovenija, geografska označba in ostale sheme kakovosti po Zakona o kmetijstvu – ZKme-1). – Ciljna vrednost: – Povečanje deleža prihodkov iz prodaje zdravju prijaznih, zelenih ali trajnostnih proizvodov za vsaj 10 %. – Pridobitev najmanj enega certifikata s področja trajnostnega delovanja podjetja (pridobitev certifikatov npr. ISO 14001, ISO 50001, ISO 22000, Ecolabel EU, izbrana kakovost – Slovenija, geografska označba in ostale sheme kakovosti po Zakona o kmetijstvu – ZKme-1). – Kazalniki: – Letni prihodek iz prodaje zdravju prijaznih, zelenih ali trajnostnih proizvodov ( % skupnih prihodkov). – Pridobljen certifikat s področja trajnostnega delovanja podjetja. |
Spodbujanje raziskav in razvoja | – Merilo: – Delež vlaganj v raziskave in razvoj (R&D) glede na skupne prihodke vlagatelja (%). – Število prijavljenih patentov, inovacij. – Uvedba novih proizvodnih tehnologij s projektom (BAT tehnologija7 predstavlja vsaj 50 % delež upravičenega projekta). – Ciljna vrednost: – Povečanje deleža skupnih prihodkov, namenjenih R&D za vsaj 5 %. – Prijava najmanj enega patenta ali inovacije. – Uvedba BAT tehnologije s projektom (delež BAT tehnologije v upravičenem projektu, ki je nad 50 %). – Kazalniki: – Letna vlaganja v R&D ( % prihodkov). – Število prijavljenih patentov ali inovacij. – Delež BAT tehnologije v upravičenem projektu (%). |
3 Pri določanju enote proizvoda lahko vlagatelji, ki proizvajajo različne izdelke, opravijo izračune za skupino proizvodov.
4 Primarna embalaža so npr. plastične posodice, folije, papirnate vrečke.
5 Sekundarna embalaža vključuje npr. kartonske škatle, pakiranja za distribucijo. Sekundarna embalaža ne vključuje transportne embalaže, kot npr. paletnih ovojev, folije, trakov ipd.
6 Zdravju prijazni, zeleni ali trajnostni proizvodi vključujejo npr. proizvode iz surovin z ekološkimi certifikat oziroma proizvode z ekološkimi certifikati, proizvode z manjšo vsebnostjo soli, sladkorjev in maščob, proizvode iz recikliranih ali stranskih produktov surovin ipd.
7 Vlagatelji lahko dokazujejo, da uporabljajo BAT tehnologijo na več načinov:
1. Sklicevanje na referenčne dokumente BREF – Evropska komisija izdaja referenčne dokumente o najboljših razpoložljivih tehnikah (BREF), ki vsebujejo BAT zaključke za posamezne industrijske panoge. Vlagatelji lahko pokažejo, da njihova tehnologija ustreza tem smernicam.
2. Tehnična dokumentacija in certifikati – Predložitev tehničnih specifikacij, delovanja opreme in certifikatov (npr. ISO 14001, EMAS), ki potrjujejo okoljsko učinkovitost tehnologije.
3. Primerjalne analize in študije – Izdelava primerjalnih analiz med uporabljeno tehnologijo in BAT standardi, kjer se izpostavi skladnost ali nadpovprečna okoljska učinkovitost.
4. Dokazi o inovacijah in izboljšavah – Če vlagatelj uporablja novo ali izboljšano tehnologijo, lahko predstavi lastne raziskave, patente ali projekte, ki potrjujejo, da gre za BAT ali celo naprednejšo rešitev.
Vlagatelj se sam odloči, kateri izbrani cilj (ali več ciljev) bo s projektom zasledoval ter mora izbrani cilj in kazalnike za začetno in končno stanje utemeljiti v poslovni dokumentaciji in v prijavnem obrazcu (na zavihku Projekt v rubriki Pričakovani učinki projekta), da lahko SRRS navedene podatke tudi preveri. V primeru sklenitve posojilne pogodbe bo SRRS preverjal realizacijo izbranega cilja oziroma ciljev.
5. Posojilni pogoji
1. Višina posojila | od 100.000 € do 3.000.000 €. Vlagatelj mora zaprošena sredstva zaokrožiti na celo število navzdol. |
2. Obrestna mera | Obrestna mera: – za finančni produkt BIZI OPO Živilci: – fiksna od 1,63 % letno do največ 3,60 % letno in je odvisna od ocene SRRS ali – spremenljiva v obliki 6-mesečni EURIBOR + pribitek od 0,43 % letno do največ 1,88 % letno, ki je odvisen od ocene SRRS. – za finančni produkt BIZI Živilci: – fiksna od 2,13 % letno do največ 4,10 % letno in je odvisna od ocene SRRS ali – spremenljiva v obliki 6-mesečni EURIBOR + pribitek od 0,93 % letno do največ 2,38 % letno, ki je odvisen od ocene SRRS. Končna višina fiksne obrestne mere oziroma pribitka pri spremenljivi obrestni meri je odvisna od SRRS ocene vlagatelja in projekta ter ročnosti vračila posojila. Če SRRS zaradi pravil o državni pomoči upravičencu posojila ne more posredovati po razpisani obrestni meri, se višina obrestne mere zviša za največ toliko, kolikor je nujno potrebno, oziroma v primeru dodeljenega posojila izven pravil državnih pomoči, mora biti obrestna mera pri posojilu višja od referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči. |
3. Pogoji za znižanje obrestne mere | Vlagatelj lahko vloži vlogo za znižanje obrestne mere v letu po zaključku projekta ter najkasneje dve leti po zaključku projekta. Pogoj za znižanje obrestne mere: 1. povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v primerjavi s stanjem v letu pred oddajo vloge (ob ohranjanju oziroma povečevanju št. zaposlenih) (podatki iz bilance na dan 31. 12.) 2. preseganje enega od ostalih pogodbeno dogovorjenih ciljev projekta. Znižanje obrestne mere: za 0,5 % letno. Dokazilo in izračune o izpolnjevanju pogodbeno dogovorjenega cilja mora pripraviti neodvisni strokovnjak, ki izpolnjuje ustrezne pogoje za izdelavo poročila. Na primer: – poročilo o znižanju porabe energije na enoto proizvoda pripravi strokovnjak, usposobljen za izvedbo energetskega pregleda. – poročilo o znižanju emisij toplogrednih plinov (kg CO2e) izdela strokovnjak, ki izpolnjuje pogoje za izračun ogljičnega odtisa. |
4. Doba vračanja | Skupna doba vračanja posojila je minimalno 60 in maksimalno 240 mesecev od datuma podpisa pogodbe ter ne sme presegati ekonomske dobe projekta. Pred podpisom posojilne pogodbe se lahko vlagatelj s pisno izjavo odpove moratoriju in skrajša skupno dobo vračanja, vendar le-ta ne more znašati manj kot 60 mesecev. |
5. Moratorij na odplačilo glavnice | Največ 6 mesecev po zaključku projekta. |
6. Odplačevanje obrokov glavnice | Mesečno. Prvi obrok zapade v mesecu po zaključku moratorija. |
7. Odplačevanje obresti | Mesečno |
8. Zavarovanje posojila | – 5 bianco podpisanimi menicami z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic – druga zavarovanja v skladu s Katalogom zavarovanj spodbud Slovenskega regionalno razvojnega sklada z dne 28. 2. 2024, ki je objavljen na spletni strani SRRS. Možne oblike zavarovanja z zahtevanimi faktorji so sledeče:  SRRS bo tekom obravnave vloge preveril tudi vlagateljeve sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do SRRS. V kolikor bo SRRS pri pregledu ugotovil, da vlagateljeva zmožnost izpolnjevanja obvez do SRRS ni zadovoljiva, bo SRRS vlagatelja pozval k predložitvi predloga za dodatno zavarovanje posojila. O ustreznosti zavarovanja odloča izključno SRRS, ki ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja na njegove stroške zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem. |
9. Črpanje posojila | maksimalno dva meseca po zaključku projekta. Črpanje posojila v času moratorija je lahko enkratno ali v več mesečnih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem. Celotno črpanje posojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka. Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj. |
10. Rok in oblika sklenitve posojilne pogodbe | Osnova za sklenitev pogodbe o financiranju projekta je odločba o odobritvi sredstev. Rok za sklenitev pogodbe je največ 60 dni od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev. Podpis posojilne pogodbe bo predvidoma potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila. Pogodba mora biti sklenjena v ustrezni obliki, glede na obliko zavarovanja: – notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti, – notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in/ali premičninah. Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve pogodbe. |
11. Nadomestila SRRS v zvezi z dodeljevanjem spodbud | so opredeljena v veljavnem Tarifnem pravilniku o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani SRRS. Za BIZI OPO Živilci se stroški sklepanja posojilne pogodbe ne zaračunavajo. |
6. Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja
Sestavni del javnega razpisa je tudi razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelje, objavljena v Aplikaciji e-Rsklad, ki jih mora vlagatelj upoštevati.
Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja so:
– prikaz intenzivnosti pomoči po shemi regionalne državne pomoči,
– seznam prilog k vlogi,
– merila za ocenjevanje,
– predloga za poslovno – finančno prilogo,
– vzorec posojilne pogodbe.
7. Vsebina in oddaja vloge
A. Vsebina vloge
1. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, vrednosti izražene v €.
2. Vsa dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in prijavljeni projekt.
3. V primeru dokazila v tujem jeziku, je vlagatelj dolžan priložiti krajši prevod priloženega dokazila v slovenskem jeziku.
4. Vloga je v obliki elektronskega prijavnega obrazca (EPO), ki vlagatelja usmerja pri izpolnjevanju, skladno s prijavljenim projektom in mora vsebovati:
– izjavo vlagatelja glede oddaje vloge, ki je sestavni del EPO, ki jo mora vlagatelj podpisano (elektronsko ali skenirano fizično podpisano) priložiti k vlogi v pdf obliki, v zavihku Priloga/Izjava vlagatelja,
– poslovno dokumentacijo:
– vsak vlagatelj mora predložiti Poslovno-finančno prilogo, izpolnjeno na predlogi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije oziroma EPO.
– poslovni načrt pri vrednosti posojila pri SRRS nad 500.000 €. Poslovni načrt mora vsebovati opredelitev dejavnosti, opis in lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, oceno konkurence in trga, reference, analizo kadrov, terminski plan projekta, vpliv projekta na okolje), finančne vire za izvedbo projekta ter finančne projekcije poslovanja vlagatelja za tri leta.
– priloge, ki so opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji za finančni produkt ter so odvisne od prijavljenega projekta.
– V kolikor želi vlagatelj pri ocenjevanju vloge pridobiti dodatne točke, mora k vlogi priložiti priloge, ki so v razpisni dokumentaciji – seznam prilog – opredeljene kot neobvezne oziroma opredeliti vsebino, za ocenitev vloge po merilih za ocenjevanje vlog, v poslovni dokumentaciji.
B. Oddaja vloge
1. Vlogo lahko odda vlagatelj ali po njem pooblaščena oseba, ki mora k vlogi predložiti podpisano pooblastilo. Pooblastilo se poda na predlogi, ki je sestavni del EPO.
2. Vloga se odda preko spletne Aplikacije »e-Rsklad«, na naslovu www.r-sklad.si, in sicer skladno z razpisnim rokom za oddajo vloge.
3. Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za finančne spodbude, na tel. 01/836-19-53 ali preko elektronske pošte info@srrs.si.
C. Rok za oddajo vloge
Vlagatelj vlogo odda od 24. 2. 2025 od 8. ure naprej do 31. 10. 2025 do 17. ure, oziroma do porabe sredstev. Vloge ni možno oddati pred oziroma po razpisnem roku.
8. Obravnava vloge
A. Pogoji za pridobitev sredstev
Vloga vlagatelja mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ki so vezani na vlagatelja in prijavljeni projekt. Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Vlagatelj s podpisom Izjave vlagatelja glede oddaje vloge pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi oddajo vloge na javni razpis za finančni produkt, preko Aplikacije e-Rsklad in z njo povezanim izpolnjevanjem razpisnih pogojev.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev, se posojilna pogodba ne bo podpisala, odločba o dodelitvi sredstev pa se odpravi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu posojilne pogodbe, bo SRRS odstopil od posojilne pogodbe, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti vsa dodeljena sredstva v skladu z določili posojilne pogodbe.
B. Merila za ocenjevanje
Posamezna vloga lahko skupaj prejme 100 točk, po merilih:
– regionalni vidik,
– trajnostni vidik,
– finančna ocena.
Za odobritev mora vloga doseči najmanj 20 točk. Podrobnejša razdelitev meril je razvidna iz razpisne dokumentacije.
C. Obravnava vloge
1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji SRRS, kot so opredeljeni v 9. poglavju javnega razpisa.
2. SRRS lahko kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno razjasnitev, dodatno dokumentacijo ali pa ga pozove na osebno predstavitev njegovega poslovanja in prijavljenega projekta.
3. Komisija za obravnavo vlog
1. Postopek javnega razpisa za finančni produkt vodi Komisija za obravnavo vlog (v nadaljevanju Komisija), ki jo z odločbo imenuje direktor SRRS.
2. Pri obravnavi vloge lahko sodelujejo zunanji ocenjevalci in/ali strokovnjaki iz delovnega področja javnega razpisa, ki jih na podlagi soglasja direktorja SRRS k sodelovanju povabi Komisija.
3. Komisija o svojem delu vodi zapisnik.
4. Odpiranje vloge
1. Vloge, prispele na javni razpis za finančni produkt, obravnava Komisija, ki ugotavlja popolnost vloge.
2. Odpiranje vlog se začne najkasneje 5. delovni dan po oddaji vloge.
3. Vloge se odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vloge, odpiranje poteka enkrat tedensko glede na datum dospelosti, do porabe sredstev.
4. Odpiranje vlog ni javno.
5. Poziv za dopolnitev vlog
1. Komisija vlagatelju nepopolne vloge najkasneje v roku 8 dni od odpiranja vloge posreduje poziv za dopolnitev vloge.
2. Komisija vlagatelju posreduje poziv za dopolnitev vloge preko spletne aplikacije.
3. Poziv za dopolnitev, posredovan preko spletne aplikacije, velja za vročenega, ko ga vlagatelj v spletni aplikaciji prevzame. Če vlagatelj poziva za dopolnitev v spletni aplikaciji ne prevzame, vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od datuma posredovanja poziva za dopolnitev.
6. Dopolnitev vloge
1. Vlagatelj mora dopolnitev vloge oddati preko aplikacije e-Rsklad ali izjemoma na elektronski naslov SRRS v roku 8 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi.
2. Ustrezno dopolnjene vloge se uvrstijo na seznam popolnih vlog na javni razpis za finančni produkt glede na čas oddaje dopolnitev.
3. Vloga, ki v roku ni dopolnjena ali je neustrezno dopolnjena, se kot nepopolna zavrže.
7. Rezultat obravnave
1. Komisija opravi pregled in se opredeli glede popolnosti vlog.
2. Vloga mora ob oddaji obvezno vsebovati ustrezno izpolnjen elektronski prijavni obrazec in poslovno dokumentacijo, sicer se vloga zavrže kot nepopolna.
3. Vloga, ki ne ustreza razpisnim pogojem in/ali ne dosega minimalnega števila točk, se kot neutemeljena zavrne.
4. Popolne vloge bodo ocenjevalci ocenili na podlagi meril, ki so navedena v javnem razpisu in natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
5. Ocenjene vloge se razvrsti glede na čas uvrstitve na seznam popolnih vlog za finančni produkt.
6. V primeru porabe sredstev in če bosta dve ali več vlog istočasno popolni/e, bo imela prednost tista vloga, ki bo dosegla več točk. V kolikor za zadnje uvrščeno vlogo po posameznem seznamu ne bo razpoložljivih sredstev v zaprošeni višini, bo Komisija predlagala odobritev sredstev v obsegu še razpoložljivih sredstev, ob predpostavki, da se vlagatelj strinja in zagotovi druge vire za zaprtje finančne konstrukcije projekta.
D. Obveščanje o izboru
1. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o ne/odobritvi sredstev v vrednosti do vključno 500.000 € odloči direktor SRRS. V vrednosti nad 500.000 EUR mora s sklenitvijo posojilne pogodbe soglašati tudi Nadzorni svet SRRS.
2. Odločba o ne/odobritvi sredstev bo vlagatelju osebno vročena po pošti, praviloma v roku do 45 dni od odpiranja vlog.
3. V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O) (v nadaljevanju ZSRR-2) zoper izdano odločbo o ne/odobritvi sredstev ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Merila za ocenjevanje vlog in kreditna sposobnost vlagatelja ne morejo biti predmet presoje s strani vlagatelja.
9. Pravne podlage za izvedbo javnega razpisa
Zakon o javnih skladih, ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP), Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ZUKLPP (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01, 47/02), Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O), Ustanovitveni akt, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (čistopis 903/24 z dne 19. 12. 2024), Splošni pogoji poslovanja, št. 012-6/2019-12 z dne 8. 11. 2019 (s sprem. in dopol.; v javnemu razpisu SPP), Poslovni in finančni načrt SRRS za leti 2024 in 2025 z dne 5. 3. 2024 s spr. in dop., Pravilnik o dodeljevanju spodbud za razvoj gospodarstva, lokalne infrastrukture in organizacij, ki izvajajo dejavnosti v javnem interesu z dne 11. 6. 2024, Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22, 47/22 in 63/24), Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1) (v javnemu razpisu: Uredba za skupinske izjeme), Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20, 112/22 in 92/24), Zakon o Triglavskem narodnem parku, ZTNP-1 (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O), Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 132/23), Uredba Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023) (v javnemu razpisu Uredba »de minimis« v gospodarstvu), Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022–2025 z dne 5. 9. 2024 (sklep Vlade RS št. 30301-2/2024/4), Pogodba št. C1630-25-900006 o financiranju in izvajanju ukrepa krediti za projekte podjetij na obmejnih problemskih območjih v letu 2025 z dne 5. 2. 2025.
A. Pogoji dodelitve sredstev po shemah državnih pomoči
Pri dodeljevanju posojil se uporabljata sledeči shemi:
– regionalna shema državnih pomoči: BE01-2632551-2024, BE01-2632551-2024/I z dne 14. 1. 2025,
– shema de minimis: M001-5940117-2024 z dne 10. 6. 2024.
Vlagatelji morajo s področja državnih pomoči upoštevati sledeče pogoje:
1. Splošni pogoji s področja državnih pomoči | – Vlagatelj ne sme zaprošati za sredstva, katerih znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg. – Vlagatelj ne sme prijaviti projekta v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. – Vlagatelj ne sme zaprositi za sredstva za dejavnost, ki je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo. – Vlagatelj ne sme dati prednosti uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega. – Do sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU. – Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis« za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči. |
2. Pravila s področja regionalnih državnih pomoči | – Regionalna shema državnih pomoči se uporablja za vlaganja na področju opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev na upravičenih območjih »a« in »c«, in sicer: – Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo regionalno pomoč za začetne investicije MSP in velika podjetja. – Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo regionalno pomoč za začetne investicije MSP, velika podjetja pa le pomoč za projekt, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost8. – Za velika podjetja morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. – Pomoč za rabljena osnovna sredstva ni dovoljena, če so ta že bila sofinancirana z javnimi sredstvi. Pri nakupu rabljenih osnovnih sredstev lahko dajalec pomoči od investitorja zahteva cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21) in sledljivost kupoprodajnih pogodb do prvoizdanega računa. – Upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva lahko znašajo pri velikih podjetij največ 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov začetne investicije, pri MSP pa 100 odstotkov stroškov neopredmetenih sredstev. – Pri projektih za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote vlagatelja na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajal, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del. |
3. Pravila državnih pomoči po Uredbi »de minimis« v gospodarstvu | – Shema »de minimis« za gospodarstvo se uporablja za: – projekte vlagateljev izven območij »a« in »c«, – za vlaganja na področju obratnih sredstev ter vlaganja velikih podjetij za nakup rabljene opreme ter rabljenih delovnih strojev. – velika podjetja s projekti na območjih »c«, ki niso s področja nove gospodarske dejavnosti. – Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera po posameznih uredbah. – Pomoč »de minimis« se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje, opredeljene v posamezni uredbi »de minimis«. – Skupni znesek pomoči »de minimis«, odobren enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000 € v kateremkoli obdobju zadnjih treh let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije »de minimis« v gospodarstvu. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, že prejemnik pomoči, se o prejemu le-te opredeli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, še ni prejemnik pomoči, to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca. |
8 Nova gospodarska dejavnost predstavlja vlaganja v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadeva diverzifikacijo dejavnosti gospodarske družbe, pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je gospodarska družba že opravljala (tj. npr. druga štirimestna klasifikacija dejavnosti)
Slovenski regionalno razvojni sklad
