Ob-1625/25, Stran 871
za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov ob omrežju TEN-T (oznaka: JR SPP TEN-T)
1. Naziv in sedež sofinancerja in izvajalca ukrepa
Neposredni proračunski uporabnik, ki dodeljuje sredstva, je Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana.
Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) in v povezavi s 37. členom Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23, v nadaljevanju: ZIAG) ter skladno s 7. točko prvega odstavka 183. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 81/22 – skl. US, 121/22 – ZUOKPOE, 160/22 – skl. US, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 131/23 – ZORZFS, 23/24, 81/24 – ZORZFS-A; v nadaljevanju: ZVO-2) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju: ministrstvo) objavlja Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov ob omrežju TEN-T (oznaka: JR SPP TEN-T).
Ministrstvo pri izvedbi predmetnega javnega razpisa nastopa v vlogi sofinancerja in priglasitelja sheme državne pomoči. Družba Borzen, operater trga z elektriko, d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: družba Borzen) nastopa v vlogi izvajalca pomoči v okviru dejavnosti Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu v skladu s 37. členom ZIAG.
2. Pravne podlage
V okviru javnega razpisa se upoštevajo naslednje podlage:
– Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);
– Uredba (EU) 2024/1679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi uredb (EU) 2021/1153 in (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013 (UL L št. 2024/1679 z dne 28. 6. 2024);
– Uredba (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (UL L št. 234 z dne 22. 9. 2023, str. 1) ter pripadajoče delegirane in izvedbene uredbe k tej uredbi;
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A; v nadaljevanju: GZ-1);
– Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE);
– Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22);
– Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23);
– Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24);
– Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – UPB, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (Uradni list RS, št. 104/24); Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F);
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18,195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23);
– Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE) (Uradni list RS, št. 172/21);
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) (v nadaljevanju: ZUP);
– Zakon o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04);
– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22);
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22);
– Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14);
– Uredba o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 113/23 in 57/24);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);
– Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1);
– Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 140/21 in 199/21 – GZ-1);
– Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 140/21 in 199/21 – GZ-1);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 104/24);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2026 (Uradni list RS, št. 104/24);
– Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16, 90/21 in 130/22 – ZCPN);
– Shema državne pomoči »Vzpostavitev javno dostopnih polnilnih parkov ob omrežju TENT« (št. priglasitve: BE03-2632535-2024);
– Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (Uradni list RS, št. 77/24);
– Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji, št. 35400-16/2017/9 z dne 12. 10. 2017;
– Tehnična smernica TSG-1-001: 2019 z dopolnitvami v maju 2020: Požarna varnost v stavbah;
– Tehnična smernica TSG-N-002:2021: Tehnična smernica za zagotavljanje varnosti nizkonapetostnih električnih instalacij, njihove kakovosti in usklajenosti z elektro energetskim sistemom;
– Tehnična smernica TSG-N-003:2021: Tehnična smernica za zaščito pred delovanjem strele;
– vse objavljene spremembe in dopolnitve navedenih podlag.
3. Splošno o razpisu
Javni razpis predstavlja državno pomoč za vzpostavitev javno dostopnih polnilnih parkov za hitro polnjenje električnih vozil ob omrežju TEN-T, pri čemer se za državne pomoči uporablja 36a člen Uredbe komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023) (v nadaljevanju: Uredba 651/2014/EU).
Omrežje TEN-T je vseevropsko prometno omrežje kot je opredeljeno v 10. členu Uredbe (EU) 2024/1679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi uredb (EU) 2021/1153 in (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013 (UL L št. 2024/1679 z dne 28. 6. 2023). Za namene tega razpisa se razširjeno jedrno omrežje smatra za jedrno omrežje.
Potek cestnega TEN-T omrežja (jedrno, celovito) je razviden na spletni strani Evropske komisije na povezavi: https://webgate.ec.europa.eu/tentec-maps/web/public/screen/home.
Seznam cest, ki so v Sloveniji del TEN-T omrežja je dosegljiv na OPSI (Odprti podatki Slovenije) na povezavi: https://podatki.gov.si/dataset/drzavne-ceste-ki-pripadajo-e-cestam.
S tem razpisom sledimo zahtevam Uredbe (EU) 2023/1804 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (v nadaljevanju: Uredba AFIR) ter usmeritvam kot izhajajo iz nacionalnega Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG) (Uradni list RS, št. 62/23).
3.1 Pomembne definicije povezane z javnim razpisom
1. »izhodna moč« pomeni teoretično največjo moč, izraženo v kW, ki jo lahko polnilno mesto, postaja, park ali naprava za oskrbo z električno energijo z obale dobavlja vozilom ali plovilom, priključenim na to polnilno mesto, postajo, park ali napravo.
2. »lahko vozilo« pomeni motorno vozilo kategorije M1, kot je opisano v členu 4(1), točka (a)(i), ali motorno vozilo kategorije N1, kot je opisano v členu 4(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) 2018/858;
3. »polnilna postaja« pomeni fizično napravo na določeni lokaciji, ki je sestavljena iz enega ali več polnilnih mest;
4. »polnilni park« pomeni eno ali več polnilnih postaj na določeni lokaciji;
5. »polnilno mesto visoke moči« pomeni polnilno mesto z izhodno močjo, večjo od 22 kW, za prenos električne energije na električno vozilo;
6. »polnilno mesto, postaja ali park za lahka vozila« pomeni polnilno mesto, postajo ali park, namenjene polnjenju lahkih vozil, zaradi posebne zasnove priključkov/vtičev ali zaradi zasnove parkirnega prostora ob polnilnem mestu, postaji ali parku, ali oboje;
7. »polnilno mesto, postaja ali park za težka vozila« pomeni polnilno mesto, postajo ali park, namenjene polnjenju težkih vozil, bodisi zaradi posebne zasnove priključkov/vtičev bodisi zaradi zasnove parkirnega prostora ob polnilnem mestu, postaji ali parku, ali oboje;
8. »polnilno mesto« pomeni fiksni ali mobilni vmesnik v omrežju ali zunaj njega za prenos električne energije v električno vozilo in ki lahko, čeprav ima lahko enega ali več priključkov za različne tipe priključkov, naenkrat polni samo eno električno vozilo, in ki izključuje naprave z izhodno močjo, ki je manjša ali enaka 3,7 kW, katerih osnovni namen ni polnjenje električnih vozil;
9. »ponudnik storitev polnjenja električnih vozil (angl. Mobility Service Provider, MSP)« pomeni fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja storitve polnjenja električnih vozil končnemu uporabniku v zameno za plačilo;
10. »priložnostno polnjenje« pomeni storitev polnjenja, ki jo kupi končni uporabnik, ne da bi se moral registrirati, skleniti pisni sporazum ali dolgoročnejše poslovno razmerje z upravljavcem navedenega polnilnega mesta ali ponudnikom storitve polnjenja za več kot zgolj nakup storitve;
11. »težko vozilo« pomeni motorno vozilo kategorije M2, kot je opisano v členu 4(1), točka (a)(ii), motorno vozilo kategorije M3, kot je opisano v členu 4(1), točka (a)(iii), motorno vozilo kategorije N2, kot je opisano v členu 4(1), točka (b)(ii), ali motorno vozilo kategorije N3, kot je opisano v členu 4(1), točka (b)(iii), Uredbe (EU) 2018/858;
12. »upravljavec polnilnega mesta (angl. Charging Point Operator, CPO)« fizična ali pravna oseba, odgovorna za upravljanje in delovanje polnilnega mesta, ki končnim uporabnikom zagotavlja storitev polnjenja, tudi v imenu in za račun ponudnika storitev polnjenja električnih vozil.
3.2 Seznam uporabljenih kratic
AC – izmenični tok
DC – enosmerni tok
DGD – projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenj
DNZO – dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte
DPP – projektna dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev
FURS – Finančna uprava Republike Slovenije
GD – gradbeno dovoljenje
ID – investicijska dokumentacija
IP – idejni projekt
IZS – Inženirska zbornica Slovenije
NN – nizka napetost
PID – projekt izvedenih del
PM – polnilno mesto
PP – polnilni park
PZI – projektna dokumentacijo za izvedbo gradnje
SN – srednja napetost
SZP – soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem
TP – transformatorska postaja
UEM – Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16)
ZAPS – Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
ZK – zemljiška knjiga.
4. Namen in cilj
Namen javnega razpisa je zagotoviti pokritost omrežja TEN-T z javno dostopnimi polnilnimi parki za hitro polnjenje električnih vozil po celotnem cestnem omrežju TEN-T. Sorazmerna pokritost cestnega omrežja TEN-T z javno dostopnimi polnilnimi parki velikih moči za hitro polnjenje električnih vozil bo prispevala k razvoju elektromobilnosti in izboljšanju uporabniške izkušnje pri potovanju na dolge razdalje.
Cilj je v okviru razpisa zagotoviti vzpostavitev polnilnih parkov za hitro polnjenje lahkih in težkih vozil ob omrežju TEN-T v obeh smereh cest, ki potekajo čez Slovenijo kot sledi iz spodnje preglednice.
Preglednica 1: Skupno število polnilnih parkov (PP) in polnilnih mest (PM) ob omrežju TEN-T
Polnilni parki | Minimalna izhodna moč PP | Minimalna izhodna moč posameznega PM v PP | Število PP ob omrežju TEN-T v obeh smereh ceste skupaj/na urbano vozlišče | Minimalno št. PM v enem PP | Skupaj št. PM |
Lahka vozila | jedrno: 600 kW | 150 kW | 18 | 4 | 72 |
celovito: 300 kW | 150 kW | 4 | 2 | 8 |
Težka vozila | jedrno: 1400 kW | 350 kW | 10 | 4 | 40 |
urbana vozlišča: 1400 kW (Maribor, Ljubljana) | 350 kW | 2 | 4 | 8 |
Skupaj št. PP | 34 | Skupaj št. PM | 128 |
V kolikor je možen dostop do polnilnega parka iz obeh smeri ceste se število polnilnih parkov zmanjša (en polnilni park pokriva obe smeri), pri čemer pa se mora skupna izhodna moč parka ter število zahtevanih polnilnih mest podvojiti. Navedeno ne velja za urbana vozlišča.
5. Predmet
Predmet sofinanciranja je vzpostavitev novih ali nadgradnja že obstoječih javno dostopnih polnilnih parkov za lahka in težka vozila. Za sorazmerno pokritost celotnega TEN-T omrežja je minimalno zahtevano število polnilnih parkov razdeljeno na šest sklopov, ki predstavljajo avtocestne krake (ločene po barvah) kot izhaja iz shematskega prikaza poteka avtocestnega TEN-T omrežja čez Slovenijo in spodnje preglednice.
Predmet sofinanciranja je vzpostavitev novih ali nadgradnja že obstoječih javno dostopnih polnilnih parkov za lahka in težka vozila. Za sorazmerno pokritost celotnega TEN-T omrežja je minimalno zahtevano število polnilnih parkov razdeljeno na šest sklopov, ki predstavljajo avtocestne krake (ločene po barvah) kot izhaja iz shematskega prikaza poteka avtocestnega TEN-T omrežja čez Slovenijo in spodnje preglednice.
Slika 1: Shematski prikaz poteka avtocestnega omrežja TEN-T čez Slovenijo
Preglednica 2: Minimalno število zahtevanih PP in PM po sklopih
| Lahka vozila | Težka vozila | Skupaj |
| Število PP v obe smeri ceste skupaj | Število PM v obe smeri ceste skupaj | Število PP v obe smeri ceste skupaj/urbano vozlišče | Število PM v obe smeri ceste skupaj /na urbano vozlišče | št. PP | št. PM |
SKLOP | jedrno (600 kW) | celovito (300 kW) | jedrno (150 kW) | celovito (150 kW) | jedrno (1400 kW) | urbano vozlišče (1400 kW) | jedrno (350 kW) | urbana vozlišča (350 kW) |
Štajerski krak | 4 | 2 | 16 | 4 | 2 | 1 | 8 | 4 | 9 | 32 |
Pomurski krak | 2 | 0 | 8 | 0 | 2 | 0 | 8 | 0 | 4 | 16 |
Dolenjski krak | 4 | 0 | 16 | 0 | 2 | 0 | 8 | 0 | 6 | 24 |
Primorski krak | 4 | 2 | 16 | 4 | 2 | 0 | 8 | 0 | 8 | 28 |
Gorenjski krak | 2 | 0 | 8 | 0 | 2 | 0 | 8 | 0 | 4 | 16 |
Ljubljanski obroč | 2 | 0 | 8 | 0 | 0 | 1 | 0 | 4 | 3 | 12 |
Skupaj | 18 | 4 | 72 | 8 | 10 | 2 | 40 | 8 | 34 | 128 |
Št. PP v obe smeri ceste skupaj pomeni, da je potrebno vzpostaviti polnilne parke na vsaki strani ceste oziroma v obe smeri, in sicer na jedrnem TEN-T omrežju na štajerskem, primorskem in dolenjskem kraku za lahka vozila dva PP na vsaki strani ceste (4), na gorenjskem kraku in ljubljanskem obroču pa po en PP na vsaki strani ceste (2), pri čemer je lahko največja razdalja med vzpostavljenimi PP 60 km najmanjša razdalja pa 15 km. Za težka vozila se na vsakem kraku vzpostavita po en PP na vsaki strani ceste (2). Na primorskem in štajerskem kraku se na celovitem TEN-T omrežju vzpostavita po en PP na vsaki strani ceste (2). V urbanih vozliščih (Ljubljana, Maribor) se en PP vzpostavi na območju mesta (1).
Poleg minimalno zahtevanih PP in PM lahko vlagatelj s sredstvi po tem razpisu vzpostavi tudi dodatna PM oziroma dodatni PP za katerega veljajo enaki pogoji kot za minimalno zahtevane, razen izjeme glede priključnih moči kot izhaja iz točke 10.3 desetega poglavja tega razpisa.
Preglednica 3: Potek sklopov po TEN-T omrežju
Sklop | Jedrno od/do | Celovito od/do | Urbano vozlišče |
Štajerski krak | Ljubljana (razcep Zadobrova)–Slivnica pri Mariboru po A1–Šentilj (mejni prehod) po A4 | Slivnica pri Mariboru–Zgornje Gruškovje (mejni prehod) po A4 | Maribor |
Pomurski krak | Maribor (Pesnica, razcep Dragučova) po A5 do Lendava Pince (mejni prehod) | | |
Dolenjski krak | Ljubljana (razcep Malence)–Obrežje (mejni prehod) po A2 | | |
Primorski krak | Ljubljana (razcep Kozarje)–razcep Gabrk (Divača) po A1–Fernetiči po A3; razcep Gabrk (Divača)–Koper po A1 in H5 | Postojna (po glavni cesti G1)–Pivka–Ribnica–Ilirska Bistrica–Jelšane | |
Gorenjski krak | Ljubljana (razcep Koseze)–predor Karavanke (mejni prehod Hrušica) po A2 | | |
Ljubljanski obroč | Potek avtocest A2 in A1 razen hitre ceste H3: A2: razcep Koseze–razcep Malence A1: razcep Malence–Razcep Zadobrova | | Ljubljana |
5.1 Dodatne zahteve glede lokacije polnilnih parkov za lahka vozila
a) Štajerski krak
Vsaj en polnilni park za lahka vozila na vsaki strani ceste, tj. dva polnilna parka za lahka vozila od zahtevanih štirih na jedrnem omrežju, morata biti vzpostavljena na relaciji Ljubljana (razcep Zadobrova)–Vransko (vključno z Vranskim) oziroma Vransko (vključno z Vranskim)–Ljubljana (razcep Zadobrova).
b) Dolenjski krak
Vsaj en polnilni park za lahka vozila na vsaki strani ceste, tj. dva polnilna parka za lahka vozila od zahtevanih štirih na jedrnem omrežju, morata biti vzpostavljena na relaciji Ljubljana (razcep Malence)–Trebnje (vključno s Trebnjem) oziroma Trebnje (vključno s Trebnjem)–Ljubljana (razcep Malence).
b) Primorski krak
Vsaj en polnilni park za lahka vozila na vsaki strani ceste, tj. dva polnilna parka za lahka vozila od zahtevanih štirih na jedrnem omrežju, morata biti vzpostavljena na relaciji Ljubljana (razcep Kozarje)–Postojna (vključno s Postojno) oziroma Postojna (vključno s Postojno)–Ljubljana (razcep Kozarje).
Izjemoma lahko vlagatelj dva polnilna parka za lahka vozila (tj. na vsaki strani ceste enega) od preostalih polnilnih parkov, ki so v skladu s Preglednico 2 predvideni za jedrno (2) ali celovito (2) TEN-T omrežje, vzpostavi tudi na relaciji Razdrto (razcep Nanos)–Šempeter - Vrtojba (mejni prehod) po hitri cesti H4. Čeprav omenjeni odsek ni del omrežja TEN-T je zaradi dolžine in prometne obremenjenosti pomemben za vzpostavitev polnih parkov. Pri tem za vzpostavitev polnilnih parkov na tem območju veljajo povsem enaki pogoji kot za omrežje TEN-T (razdalja od izvoza s ceste, izhodna moč polnilnega parka, tehnične zahteve itd.).
6. Vlagatelji, upravičenci in upravičeni stroški
6.1 Vlagatelji in upravičenci
Vlagatelji po tem javnem razpisu so gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki so registrirane v Republiki Sloveniji, kjer se bo izvedla investicija.
Vlagatelj lahko po tem javnem razpisu nastopa:
– samostojno ali
– kot vodilni partner v konzorciju, ki ga sestavlja dvoje ali več subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za vlagatelja iz prvega odstavka tega poglavja.
V primeru konzorcija lahko konzorcij sestavlja največ 5 članov, vključno z vodilnim partnerjem.
V primeru konzorcija konzorcijski partnerji s konzorcijsko pogodbo, ki je Priloga št. 4 tega razpisa, pooblastijo enega izmed njih, da v imenu konzorcija odda vlogo. S tem pooblaščenec pridobi status vlagatelja in v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis. Če je vloga uspešna, zastopa konzorcij tudi v postopku sklepanja pogodbe o sofinanciranju z družbo Borzen.
Konzorcij se ustanovi z namenom skupne prijave na javni razpis in izvajanja projektnih aktivnosti. Vodilni partner je pooblaščen za pripravo ter oddajo vloge, za komunikacijo z razpisovalcem ter za podpis in izpolnjevanje pogodbe o sofinanciranju. Vsi konzorcijski partnerji morajo imeti jasno opredeljene vloge in naloge, ki jih opravijo pravočasno in odgovorno, saj so v odnosu do sofinancerja solidarno odgovorni za izvedbo projekta.
Posamezni partner lahko od projekta odstopi le iz upravičenih razlogov, o čemer mora nemudoma pisno obvestiti vodilnega partnerja in ostale partnerje v konzorciju. V tem primeru lahko njegove aktivnosti – če to ne ogroža razpisnih zahtev – prevzamejo drugi partnerji. Vsi konzorcijski partnerji so tudi dolžni poznati pogoje javnega razpisa in pogodbe o sofinanciranju, voditi ustrezno računovodsko evidenco ter hraniti projektno dokumentacijo še vsaj pet let po zaključku projekta. Prav tako morajo pristojnim nadzornim organom omogočiti vpogled v vso zahtevano dokumentacijo.
Vlagatelj postane upravičenec, ko je z njim podpisana pogodba o sofinanciranju.
6.2 Osnovni pogoji upravičenosti za polnilne parke
V okviru tega razpisa so upravičeni stroški vzpostavitve novih polnilnih parkov ali nadgradnje obstoječih, če so izpolnjene vse spodaj navedene zahteve in pogoji kot izhaja iz tega razpisa ter zahteve za zasnovo polnilnih parkov kot izhaja iz Priloge št. 1 tega razpisa:
– polnilni parki za lahka vozila na jedrnem omrežju imajo zagotovljeno (zakupljeno) priključno moč vsaj 600 kW in štiri polnilna mesta, ki hkrati omogočajo polnjenje 4 vozil z močjo vsaj 150 kW (z izjemo manjših izgub),
– polnilni parki za lahka vozila na celovitem omrežju imajo zagotovljeno (zakupljeno) priključno moč vsaj 300 kW in dve polnilni mesti, ki hkrati omogočata polnjenje 2 vozil z močjo vsaj 150 kW (z izjemo manjših izgub),
– polnilni parki za težka vozila na jedrnem omrežju ter v urbanih vozliščih imajo zagotovljeno (zakupljeno) priključno moč vsaj 70 % izhodne (nazivne) moči polnilnega parka, tj. 980 kW (od 1400 kW) in štiri polnilna mesta izhodne (nazivne) moči 350 kW, ki hkrati omogočajo polnjenje 4 težkih vozil z močjo vsaj 245 kW (70 % izhodnih moči),
– največja razdalja med polnilnimi parki, ki bodo vzpostavljeni v okviru sofinanciranega projekta, na določenem avtocestnem kraku v isti smeri ceste, je za lahka vozila 60 km najmanjša razdalja pa 15 km. Za težka vozila je največja razdalja med polnilnimi parki 120 km, najmanjša pa 30 km. V primeru polnilnega parka za težka vozila v urbanem vozlišču oziroma Mariboru na štajerskem kraku (edini krak z dvema PP za težka vozila), se upošteva zahtevana razdalja v obe smeri ceste do naslednjega polnilnega parka ob cesti TEN-T,
– polnilni parki so javno dostopni 24 ur,
– polnilni parki ob cestnem omrežju TEN-T se nahajajo v cestnem omrežju TEN-T ali na razdalji do 3 km vožnje od najbližjega izvoza s ceste TEN-T,
– polnilni parki so vzpostavljeni na lokacijah, ki imajo urejeno komunalno infrastrukturo in cestno infrastrukturo oziroma dostop do polnilnega parka. Dovozna cesta do polnilnega parka mora biti kategorizirana za kategorije vozil katerim bo polnilni park namenjen (pomembno za PP za težka vozila).
6.3 Upravičeni stroški
Upravičeni stroški so stroški zunanjih izvajalcev in nakupa opreme za vzpostavitev polnilnih parkov in zajemajo stroške polnilne infrastrukture in z njo povezane tehnične opreme, ureditve polnilnega parka ter stroške priključitve na distribucijski sistem električne energije.
a) Polnilna infrastruktura
Upravičeni stroški polnilne infrastrukture in z njo povezane tehnične opreme vključujejo stroške:
– polnilnih postaj (ohišje, elektronika v ohišju, priključki za polnilna mesta, kabli za napajanje, oprema oziroma moduli za nadzor in upravljanje polnjenja ter komunikacijo med deležniki v sistemu e-mobilnost ipd.),
– pretvornikov električnega toka AC/DC (močnostne omare),
– uporabniškega vmesnika, ki mora omogočati tudi priložnostno plačilo z bančno kartico,
– namestitve, meritev in testiranj pred zagonom polnilnih mest.
b) Ureditev polnilnega parka
Upravičeni stroški ureditve polnilnega parka zajemajo stroške gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del prilagoditve zemljišč ali cest, ki so potrebne za vzpostavitev polnilnih mest s pripadajočim parkirnim prostorom ter za namestitev polnilnih postaj in potrebne opreme, vključno s stroški vzpostavitve nadstrešnice oziroma nadstreška za zaščito polnilnih postaj in uporabnikov polnilnega parka pred vremenskimi vplivi, stroške potrebne prometne signalizacije in opreme na cestah ter stroške osvetlitve polnilnega parka.
c) Priključitev polnilnega parka na elektro distribucijski sistem
Upravičeni stroški priključitve polnilnega parka na elektrodistribucijski sistem vključujejo enkratne stroške omrežnine za priključno moč ter stroške elektroenergetske infrastrukture, ki jih nosi investitor v polnilno infrastrukturo oziroma uporabnik sistema v skladu z veljavnimi Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE), glede na priključno moč oziroma razvrstitev v napetostni nivo SN ali NN. Upravičeni stroški elektroenergetske infrastrukture vključujejo stroške:
– gradnje, elektromontažnih del, merilnih naprav in opreme, vključno s transformatorji, postavitev nove transformatorske postaje (TP) SN/NN ali nadgradnje obstoječe TP in pripadajočega NN omrežja do polnilnega parka,
– gradnje, elektromontažnih del, merilnih naprav in opreme za priključni SN (10/20 kV) ali NN vod (priključek).
Predmet projekta mora biti izveden/dobavljen od tretjih oseb (zunanjih izvajalcev) pod tržnimi pogoji. Za tretje osebe se ne morejo šteti osebe, ki so več kot 25-odstotno lastniško ali kapitalsko povezane z vlagateljem/upravičencem.
6.3.1 Možnost skupne elektroenergetske infrastrukture
V kolikor je na isti lokaciji vzpostavljen polnilni park za lahka in težka vozila se za oskrbo z električno energijo lahko uporabi ista oziroma skupna elektroenergetska infrastruktura npr. TP ali pretvorniki AC/DC ipd. Iz priložene projektne dokumentacije ureditve polnilnih parkov ob cestnem omrežju TEN-T mora jasno in nedvoumno izhajati, da so na vseh zahtevanih polnilnih parkih za težka vozila za posamezen sklop, zagotovljena 4 polnilna mesta izhodne moči 350 kW s pripadajočim parkirnim prostorom. Skupna priključna moč na lokacijo v tem primeru znaša najmanj 1580 kW (600 kW za lahka in 980 kW za težka vozila).
6.3.2 Možnost skupne rabe polnilne infrastrukture
Na polnilnih parkih za težka vozila se lahko v prehodnem obdobju polnilna infrastruktura, ki je primarno namenjena težkim vozilom (4 x 350 kW) uporabi tudi za polnjenje lahkih vozil. Pri čemer pa mora biti polnilni park urejen na način, da je iz iste polnilne postaje možno polnjenje tako lahkih kot težkih vozil (npr. polnilne postaje na sredini in polnilna mesta s pripadajočimi parkirnimi prostori za lahka in težka vozila ločeno vsaka na svoji strani) pri čemer mora biti zagotovljena varnost uporabnikov polnilnega parka. V kolikor vlagatelj predlaga takšno ureditev mora le ta jasno izhajati iz priložene projektne dokumentacije ureditve polnilnega parka. Pri čemer pa je za polnjenje težkih vozil potrebno zagotoviti štiri polnilna mesta s pripadajočimi parkirnimi prostori izhodne moči 350 kW. V kolikor iz priložene projektne dokumentacije ne bo jasno razvidno, da so za težka vozila zagotovljena štiri polnilna mesta izhodne moči 350 kW s pripadajočimi parkirnimi mesti, takšen projekt ne bo izpolnjeval razpisnih pogojev.
Polnilni park mora biti urejen na način, da omogoča polnjenje težkih vozil (npr. višina nadstreška oziroma nadstrešnice, širina oziroma dolžina parkirnega mesta) ter da je zagotovljena varnost uporabnikov polnilnega parka (položaj polnilnega mesta in pripadajočega parkirnega mesta takšen, da ne zahteva vzvratne vožnje, ločenost uvozov oziroma izvozov ipd.). Zasnova polnilnega parka mora biti skladna tudi s Prilogo št. 1 tega razpisa.
Kombinirana raba polnilne infrastrukture na polnilnih parkih primarno namenjenih za težka vozila ne pomeni, da ni potrebno zagotoviti tudi zahtevanega števila polnilnih parkov in polnilnih mest za lahka vozila kot izhaja iz zahtev za posamezen sklop (Uredba AFIR). Skupna raba zgolj omogoča boljšo izrabo polnilne infrastrukture primarno namenjene za težka vozila v prehodnem obdobju.
6.3.3 Omejitve upravičenih stroškov
Spodnji preglednici prikazujeta najvišje zneske upravičenih stroškov po posameznih vrstah upravičenih stroškov ter skupaj na polnilni park.
Preglednica 4: Omejitve upravičenih stroškov za polnilne parke za lahka vozila v EUR
Upravičeni stroški | Cestno omrežje TEN-T |
jedrno | celovito |
polnilne infrastrukture na polnilno mesto | 60.000 EUR | 60.000 EUR |
ureditve polnilnega parka | 40.000 EUR | 20.000 EUR |
elektroenergetske infrastrukture in priključitve na distribucijsko omrežje | 130.000 EUR | 65.000 EUR |
Na polnilni park | 410.000 EUR | 205.000 EUR |
Preglednica 5: Omejitve upravičenih stroškov za polnilne parke za težka vozila v EUR
Upravičeni stroški v EUR | Cestno TEN-T jedrno omrežje ter urbana vozlišča |
polnilne infrastrukture na polnilno mesto | 90.000 EUR |
ureditve polnilnega parka | 80.000 EUR |
elektroenergetske infrastrukture in priključitve na distribucijsko omrežje | 210.000 EUR |
Na polnilni park | 650.000 EUR |
6.3.4 Neupravičeni stroški
Stroški, ki niso upravičeni, so neupravičeni in zajemajo stroške:
– kakršnekoli dokumentacije (projektne, investicijske, prijave na razpis, pridobitve soglasij in mnenj, gradbenega dovoljena ipd.) ali svetovanja,
– davkov in dajatev (DDV, carina ipd.),
– lokalnih enot za proizvodnjo in shranjevanje električne energije (baterijski hranilniki električne energije),
– v zvezi s pridobitvijo zemljišč in drugih nepremičnin ter kakršni koli stroški v zvezi s stvarnimi in/ali osebnimi pravicami, kot so na primer najemnine, zakupi in služnosti,
– stroški zaposlenih pri upravičencu ali kakršni koli stroški poslovanja,
– stroški rabljene opreme,
– upravni, notarski in odvetniški stroški,
– stroški najemanja posojil, zavarovanj ipd.,
– stroški, ki so bili sofinancirani iz drugih javnih virov (nacionalnih ali programov Evropske unije),
– stroški upravljanja in vzdrževanja polnilnih mest (vključno s stroški nakupa, zakupa ali nadgradnje informacijskega sistema (zalednega sistema) ter stroški izmenjave podatkov o polnilnih mestih s portalom NAP),
– stroški, ki so nastali pred oddajo vloge na razpis.
Neupravičeni stroški so tudi stroški, nastali med konzorcijskimi partnerji in stroški, nastali med vlagateljem/upravičencem in z osebami, ki so z njim več kot 25-odstotno lastniško ali kapitalsko povezane.
7. Razpoložljiva sredstva
Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje projektov po tem javnem razpisu v obdobju od 2025 do 2026, znaša 16.000.000,00 EUR.
Za izvedbo predmetnega javnega razpisa ima ministrstvo v državnem proračunu načrtovana sredstva na proračunski postavki 231758 Sklada za podnebne spremembe in evidenčnem projektu 2550-17-0003 Poraba sredstev Sklada za podnebne spremembe skladno s prilivi sredstev sklada na proračunski postavki.
Vlagatelji lahko kandidirajo na enega ali več razpisnih sklopov. Razpisni sklop zajema polnilne parke tako za lahka kot težka vozila in je nedeljiva celota. Pri čemer se enemu vlagatelju lahko odobri do največ 40 % celotnih razpisanih sredstev (6.400.000,00 EUR). Spodnja preglednica prikazuje razdelitev razpoložljivih sredstev po sklopih glede na minimalne zahteve sklopa kot izhaja iz Preglednice 2 ter omejitev stroškov glede na vrste stroškov kot izhaja iz točke 6.3.3 šestega poglavja tega razpisa.
Preglednica 6: Razdelitev razpoložljivih sredstev po sklopih v EUR
SKLOP | PP za lahka vozila | PP za težka vozila | Skupaj |
Štajerski krak | 2.050.000,00 | 1.950.000,00 | 4.000.000,00 |
Pomurski krak | 820.000,00 | 1.300.000,00 | 2.120.000,00 |
Dolenjski krak | 1.640.000,00 | 1.300.000,00 | 2.940.000,00 |
Primorski krak | 2.050.000,00 | 1.300.000,00 | 3.350.000,00 |
Gorenjski krak | 820.000,00 | 1.300.000,00 | 2.120.000,00 |
Ljubljanski obroč | 820.000,00 | 650.000,00 | 1.470.000,00 |
Skupaj | 8.200.000,00 | 7.800.000,00 | 16.000.000,00 |
8. Pogoji za dodeljevanje državnih pomoči
a) Spodbujevalni učinek
Državna pomoč mora imeti spodbujevalni učinek. Za dokazovanje spodbujevalnega učinka vlagatelj predloži vlogo na javni razpis za državno pomoč pred začetkom izvajanja naložbe ali dejavnosti. Pomoč nima spodbujevalnega učinka za potencialnega upravičenca, če se je delo na naložbi oziroma projektu že začelo, preden je ta podal vlogo na javni razpis. Če potencialni upravičenec začne izvajati projekt, preden zaprosi za pomoč, ni upravičen do pomoči.
Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi s projektom. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen pripravljalnih del, kot so nakup zemljišča, pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti.
b) Upravljanje polnilne infrastrukture
V primeru, da upravljanja in vzdrževanja sofinancirane javno dostopne polnilne infrastrukture ne bo izvajal vlagatelj/upravičenec sam, mora biti le-ta v upravljanje in vzdrževanje predana pod konkurenčnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in tržnimi pogoji ter ob upoštevanju veljavnih pravil javnega naročanja. Vlagatelji/upravičenci, ki niso naročniki v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, morajo pridobiti najmanj tri primerljive tržne ponudbe od neodvisnih ponudnikov, ki ustrezajo zahtevam iz Priloge št. 1 tega razpisa.
V primeru, da vlagatelj/upravičenec ni upravljavec sofinancirane javno dostopne polnilne infrastrukture, mora ob zaključku projekta priložiti dokumentacijo o izvedenem postopku izbora upravljavca, vključno z utemeljeno odločitvijo o izboru.
c) Ponujanje storitev polnjenja
Za končne uporabnike javno dostopne polnilne infrastrukture mora biti omogočeno priložnostno polnjenje ter zagotovljen nediskriminatoren dostop do infrastrukture, vključno v zvezi s tarifami, avtentikacijo in načini plačila ter drugimi pogoji uporabe. Cena storitve polnjenja, ki se zaračuna končnim uporabnikom za uporabo polnilne infrastrukture, mora ustrezati tržnim cenam. Višina in sestavni deli cene morajo biti znani končnim uporabnikom pred začetkom polnjenja.
Upravljavci polnilne infrastrukture, ki ponujajo ali dovoljujejo pogodbena plačila na svoji infrastrukturi, ne diskriminirajo med ponudniki mobilnostnih storitev (ponudniki storitev polnjenja), na primer z uporabo preferenčnih pogojev dostopa ali cenovnimi razlikami brez objektivne utemeljitve.
Vlagatelj/upravičenec mora ob zaključku projekta priložiti splošne pogoje uporabe polnilne infrastrukture, zlasti glede načina avtentikacije in načina plačila, ter seznam z navedbo cen, ki se zaračunajo končnim uporabnikom za uporabo polnilne infrastrukture oziroma za storitev polnjenja, vključno s cenami za priložnostno polnjenje.
8.1 Omejitve pri dodeljevanju državnih pomoči
Državna pomoč se ne dodeli, če:
– vlagatelj/upravičenec ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge,
– je vlagatelj/upravičenec naveden na seznamu subjektov, s katerimi državni organi ne smejo poslovati v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje korupcije,
– je vlagatelj/upravičenec podjetje v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU, tj. podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
– je insolventen ali v stanju kapitalske neustreznosti v skladu s predpisi o finančnem poslovanju podjetij,
– je zoper vlagatelja/upravičenca uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije,
– je vlagatelj/upravičenec prejel pomoč za reševanje in posojila še ni vrnil ali prekinil jamstva, ali če je prejel pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja,
– je knjigovodsko razmerje med dolgovi in kapitalom večje kot 7,5 ter razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,
– je zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala.
– ima vlagatelj/upravičenec neporavnan nalog za vračilo izplačane pomoči zaradi sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– ima vlagatelj/upravičenec neporavnan nalog za vračilo preveč izplačane državne pomoči ali pomoči po pravilu de minimis na podlagi poziva ministrstva, pristojnega za finance.
Do državne pomoči niso upravičena podjetja, dejavna v sektorjih:
– ribištva in akvakulture,
– primarne kmetijske proizvodnje,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov in je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oziroma določenega podjetja,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov in je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce,
– za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov,
– proizvodnje jedrske energije.
Pri dodeljevanju državnih pomoči velja pravilo kumulacije pri čemer mora vlagatelj:
– izkazati, da z dodeljeno državno pomočjo ne bo presegel zgornje meje intenzivnosti državne pomoči po Uredbi 651/2014/EU (člen 36a pomoč za naložbe v polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo), ki na upravičenca znaša 30 milijonov EUR ne glede na to, ali je pomoč dodeljena iz sredstev države, občine ali Evropske unije,
– podati pisno izjavo o vseh državnih pomočeh in pomočeh de minimis, ki jih je vlagatelj prejel ali so mu bile odobrene za iste upravičene stroške in za isti namen (naložbe v polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo) ne glede na to, ali je pomoč dodeljena iz sredstev države, občine ali Evropske unije.
8.2 Pogoji za priznavanje in izplačevanje državnih pomoči
V skladu s pravili zakonodaje s področja javnih financ se bo sofinanciranje projektov izvajalo po principu povračil za že nastale in plačane upravičene stroške.
Stroški in izdatki so upravičeni, če:
– niso bili sofinancirani iz drugih javnih virov (npr. iz programov Evropske unije ali nacionalnih sredstev),
– so s projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji javnega razpisa,
– so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; za storitve, ki so bile izvedene,
– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah,
– so izkazani v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.
Upravičenec stroške uveljavlja tako, da do v pogodbi o sofinanciranju določenega roka odda zahtevek za izplačilo, ki vsebuje:
– zahtevek za izplačilo,
– vmesno oziroma končno poročilo o delu na projektu ter doseženih ciljih,
– stroškovnik in celotno finančno konstrukcijo projekta (upravičeni stroški, neupravičeni stroški, zahtevani upravičeni stroški oziroma državna pomoč, lastni viri),
– dokazila o nastanku stroškov po posameznih vrstah upravičenih stroškov (pogodbe, naročilnice, računi, specifikacije računov, gradbene situacije, dobavnice, primopredajni zapisnik itd.),
– dokazila o izpolnjenih razpisnih pogojih in tehničnih zahtevah npr. fotografije iz terena, certifikate, potrdila proizvajalcev, pogodbe z izvajalci, GD, PZI, PID, zapisnik o prvem preverjanju polnilnih mest ipd.,
– drugo potrebno za izkazovanje pogojev in upravičenih stroškov.
Dokazovanje upravičenosti stroškov je obveznost na strani upravičenca.
Upravičenec v času trajanja projekta lahko izda dva vmesna zahtevka za izplačilo.
Prvi vmesni zahtevek je potrebno oddati najkasneje do 30. 3. 2026, in sicer za stroške, nastale in plačane do vključno 31. 12. 2025, pri čemer pa izplačilo po tem zahtevku ne sme preseči 25 % celotne vrednosti dodeljene nepovratne finančne spodbude.
Drugi vmesni zahtevek je potrebno oddati najkasneje do 30. 6. 2026, in sicer za stroške, nastale in plačane do vključno 31. 5. 2026, pri čemer pa skupna vrednost izplačil prvega in drugega vmesnega zahtevka ne sme preseči 50 % celotne vrednosti dodeljene nepovratne finančne spodbude.
Vsi upravičenci morajo izdati končni zahtevek za izplačilo do 15. 11. 2026, in sicer za vse stroške, nastale in plačane na projektu od naslednjega dne po oddaji vloge na javni razpis do vključno 30. 10. 2026. V primeru, da je upravičenec predhodno že dobil izplačano delno nepovratno finančno spodbudo na podlagi vmesnega zahtevka ali vmesnih zahtevkov, se končno izplačilo za to višino ustrezno zniža.
Podrobnejša navodila glede načina oddaje zahtevka ter glede vsebine zahtevka za izplačilo bo družba Borzen objavila na svoji spletni strani najkasneje do 15. 9. 2025.
8.3 Obdobje upravičenosti stroškov in obdobje za porabo sredstev
Stroški in izdatki so upravičeni do sofinanciranja, če nastanejo v obdobju od naslednjega dne po oddaji vloge na ta razpis, do vključno 30. 10. 2026.
Odobren projekt mora biti fizično, tehnično in finančno zaključen najkasneje do 30. 10. 2026. Za zaključek projekta se šteje končanje vseh del in vzpostavitev polnilnih mest, ki morajo biti operativna in registrirana v skladu z Zakonom o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG) (Uradni list RS, št. 62/23).
9. Drugi pogoji in zahteve javnega razpisa za dodelitev sredstev
Projekt mora biti skladen z namenom, cilji, predmetom in določili javnega razpisa. Vloga mora biti predložena v skladu z določili javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, ki natančno določa vsebino vloge in izhodišča za pripravo vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev javnega razpisa, se bo s sklepom zavrnila.
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj podpiše izjavo (Obrazec št. 2, ki je del razpisne dokumentacije), s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
V primeru, da je vlagatelj v vlogi navajal napačne podatke ali da je podpisal lažno izjavo v obrazcu, se vloga zavrne.
Če se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru vloge, se pogodba o sofinanciranju ne bo podpisala, sklep o izboru vloge pa se odpravi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju projekta, lahko družba Borzen odstopi od pogodbe, pri čemer bo izbrani prijavitelj dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev, skladno s pozivom družbe Borzen.
9.1 Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj
Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– splošni pogoji,
– ekonomski in finančni položaj.
9.1.1 Splošni pogoji
Vloge lahko oddajo le vlagatelji, če zoper njih ali zoper osebo, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja iz Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).
9.1.2 Ekonomski in finančni položaj
Vlagatelj mora poslovati najmanj tri leta pred oddajo vloge, pri čemer povprečni letni prihodek iz poslovanja za zadnja tri leta ne sme biti nižji od celotne vrednosti prijavljenega projekta, ki vključuje tako upravičene kot neupravičene stroške.
V primeru konzorcija velja enako pravilo za vsakega od konzorcijskih partnerjev, pri čemer pa mora konzorcijski partner izkazati povprečni letni prihodek iz poslovanja za zadnja tri leta najmanj v višini, kot znaša njegov del projekta.
9.2 Pogoji glede izvedljivosti projekta
Spodnja preglednica prikazuje pogoje za izvedbo projekta, ki jih bo vlagatelj moral izkazati ob oddaji vloge.
Preglednica 7: Pogoji glede finančne in časovne izvedljivosti projekta
Pogoj | Zahtevano dokazilo |
Izdelan poslovni načrt oziroma investicijska dokumentacija Za projekt mora biti izdelan poslovni načrt za izvedbo projekta v skladu s Prilogo št. 2 tega javnega razpisa ali investicijska dokumentacija (ID) izdelana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) (v nadaljevanju UEM). Vlagatelj po lastni presoji pripravi ali ID v skladu z UEM ali poslovni načrt v skladu s Prilogo št. 2. | Potrjen poslovni načrt izdelan v skladu s Prilogo št. 2 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa ali potrjena ID v skladu z UEM. |
Zaprta finančna konstrukcija Projekt mora imeti zaprto finančno konstrukcijo (po tekočih cenah z DDV) oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta, kar izkazuje s prikazom zaprte finančne konstrukcije v predpisani investicijski dokumentaciji po UEM oziroma poslovnem načrtu. Če kateri izmed ostalih virov še ni zagotovljen, mora vlagatelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, v primeru, da ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. | Izpolnjen, podpisan in žigosan ali elektronsko podpisan Obrazec št. 1, potrjen poslovni načrt v skladu s Prilogo št. 2 oziroma potrjena ID. |
Časovnica izvedbe projekta (Gantt načrt) z vrisanimi mejniki ter opis tveganj, ki lahko vplivajo na pravočasnost izvedbe projekta in aktivnosti za odpravo teh tveganj. | Potrjen poslovni načrt v skladu s Prilogo št. 2 oziroma potrjena ID, izpolnjen Obrazec št. 1. |
9.3 Pogoji za predložitev projektne dokumentacije, soglasij in druge dokumentacije
Za izkazovanje razpisnih pogojev za vzpostavitev polnilnih parkov in zagotovitev priključitve na elektro distribucijsko omrežje bo vlagatelj ob oddaji vloge priložil dokumentacijo za vsak polnilni park oziroma lokacijo kot izhaja iz spodnje preglednice.
Preglednica 8: Pregled zahtevane projektne dokumentacije, soglasij in druge dokumentacije
9.3.1 Ureditev polnilnega parka |
Pogoj | Zahtevana dokazila |
Ureditev polnilnega parka mora biti skladna s Prilogo št. 1 tega razpisa (poglavje 3 – Zahteve za zasnovo javno dostopnih polnilnih parkov za električna vozila) ter v kolikor relevantno tudi s točko 6.3.2 šestega poglavja besedila javnega razpisa (možnost skupne rabe polnilne infrastrukture). V kolikor je za predmetno ureditev potrebno gradbeno dovoljenje, v skladu z gradbeno zakonodajo, je pogoj izdelana: a) projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) b) dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO). Projektna dokumentacija oziroma dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23) ter izdelana od projektantov (pooblaščenih strokovnjakov), ki opravljajo poklicne naloge v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (tudi DNZO). | a) S strani projektanta in vodje projektiranja podpisana projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) s priloženimi vsemi zahtevanimi soglasji in pozitivnimi mnenji. b) S strani projektanta (član ZAPS ali IZS) podpisana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO) s priloženimi vsemi zahtevanimi soglasji in pozitivnimi mnenji. V kolikor je že izdano gradbeno dovoljenje (GD) ga vlagatelj lahko priloži k vlogi. |
V kolikor gradbeno dovoljenje ni potrebno se priloži idejni projekt (osnovni projekt), iz katerega mora biti jasno razvidno izpolnjevanje razpisnih pogojev in vsebuje najmanj: – popis zemljiških parcel na katerih je predvidena ureditev polnilnega parka (polnilna oziroma parkirna mesta, polnilne postaje, elektroinštalacije ipd.), – navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za ureditev, – opis in vizualni prikaz obstoječega in načrtovanega stanja ureditve polnilnega parka (polnilne postaje, parkirni prostori, nadstreški oziroma nadstrešnice ipd..), – popis in prikaz predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, – grafični prikaz lege objekta oziroma ureditve polnilnega parka na zemljišču, kjer so prikazani odmiki od sosednih zemljišč, – grafični prikaz prometne in zunanje ureditve polnilnega parka (uvozi, potek cest oziroma prometa ipd.), drugo pomembno glede na ureditev polnilnega parka, – v kolikor relevantno, navedba potrebnih soglasij in mnenj. Za namene tega razpisa, v kolikor gradbeno dovoljenje ni potrebno za vzpostavitev/nadgradnjo polnilnega parka, vlagatelj k vlogi priloži izjavo projektanta oziroma pooblaščenega strokovnjaka, ki opravlja poklicne naloge v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (vpisan v imenik IZS ali ZAPS), da gradbeno dovoljenje ni potrebno. | Izdelan in od projektanta (član ZAPS ali IZS) podpisan idejni projekt (IP) ter v kolikor relevantno, priložena vsa potrebna soglasja in pozitivna mnenja. Podpisana izjava od vlagatelja in projektanta, da gradbeno dovoljenje ni potrebno (lahko kot sestavni del idejnega projekta) ali ločena izjava. |
Skladnost ureditve polnilnega parka s prostorskim aktom občine. | Soglasje občine glede skladnosti projekta s prostorskim aktom občine (v kolikor ni priloženo v okviru ene od predhodnih zahtev). |
Seznam vseh parcel z dokazili o pravici graditi oziroma ureditvi polnilnega parka ter ponujanju storitve polnjenja na predmetni lokaciji polnilnega parka še vsaj 5 let po zaključku projekta oziroma vsaj do konca leta 2031. | Izpis iz zemljiške knjige (v nadaljevanju: ZK). V kolikor vlagatelj ni lastnik zemljišča oziroma v ZK nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja oziroma ureditev polnilnega parka, mora priložiti pogodbo o najemu, nakupu ali zakupu zemljišča oziroma drugo verodostojno listino, ki izkazuje pravico rabe predmetnih zemljišč, npr. pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov ipd. Priložen izpolnjen Obrazec št. 4 ter priloženi izpisi iz ZK oziroma druge listine s katerimi vlagatelj izkazuje pravico do rabe predmetnih zemljišč. |
9.3.2 Priključitev polnilnega parka na elektro distribucijsko omrežje |
Pogoj | Zahtevana dokazila |
Izdano soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem (SZP). | Veljavno soglasje za priključitev polnilnega parka na distribucijski sistem (SZP) operaterja distribucijskega sistema iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede priključne moči za posamezen polnilni park. |
Izdelan najmanj idejni projekt (IP) oziroma projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP) priključka oziroma elektroenergetske infrastrukture (lahko tudi v okviru dokumentacije ureditve polnilnega parka). | Idejni projekt oziroma projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP) priključitve na distribucijsko omrežje ali druga višje stopenjska zahtevana projektna dokumentacija v skladu z gradbeno zakonodajo (npr. DGD, PZI). Če je že izdano gradbeno dovoljene (GD) ga vlagatelj lahko priloži k vlogi. |
Skladnost s prostorskim aktom občine. | Soglasje občine glede skladnosti projekta s prostorskim aktom občine za elektroenergetsko infrastrukturo oziroma priključek. |
9.4 Tehnične zahteve za vzpostavitev, delovanje, upravljanje in vzdrževanje javno dostopnih polnilnih mest velike moči
Skladnost projekta s tehničnimi zahtevami za vzpostavitev, delovanje, upravljanje in vzdrževanje javno dostopnih polnilnih mest velike moči, v skladu s Prilogo št. 1 tega razpisa, bo upravičenec (izbrani vlagatelj) dolžan izkazati ob predložitvi zahtevka za izplačilo.
10. Merila za ocenjevanje vlog
Projekti, ki bodo izpolnjevali vse zahtevane pogoje in bodo vsebinsko in formalno popolni se bodo ocenjevali po merilih. Vloge se bodo razvrstile glede na doseženo število točk za posamezen sklop. Večje število doseženih točk pomeni višjo uvrstitev na seznamu vlog za posamezen sklop. Vloga, ki v posameznem sklopu doseže najvišje število točk, se izbere za sofinanciranje.
10.1 Stroškovna učinkovitost dodeljenih spodbud
Pri merilu se upošteva skupna zahtevana vrednost javnih sredstev za upravičene stroške za posamezni sklop, ki mora biti nižja od referenčnih vrednosti predmetnega sklopa, tj. ne sme biti enaka ali večja kot izhaja iz Preglednice 6. Vloga, ki v primerjavi z ostalimi vlogami zahteva najnižjo vrednost javnih sredstev, doseže največ 60 točk, vloga z največjo zahtevano vrednostjo javnih sredstev pa doseže najmanj točk.
Stroškovna učinkovitost dodeljenih spodbud se pri ocenjevanju točkuje kot sledi:
SOFMIN – najnižja zahtevana vrednost sofinanciranja upravičenih stroškov izmed vseh predloženih vlog na določen sklop
SOF – zahtevana vrednost sofinanciranja upravičenih stroškov ocenjevane vloge
TSU – točke ocenjevanja posamezne vloge (točke se zaokrožijo na dve decimalki natančno, v skladu s pravili matematičnega zaokroževanja).
Število točk za stroškovno učinkovitost dodeljenih spodbud se izračuna po formuli:
TSU = (SOFMIN / SOF)*60
10.2 Oddaljenost polnilnih parkov od cestnega omrežja TEN-T
V okviru tega merila se upošteva oddaljenost minimalno zahtevanega števila polnilnih mest, (za lahka in težka vozila skupaj) za določen sklop od omrežja TEN-T (v okviru minimalno zahtevanega števila PP). Polnilna mesta so lahko vzpostavljena na cestnem omrežju TEN-T ali na razdalji do največ 3 km vožnje od najbližjega izvoza s ceste TEN-T. Pri tem se za cestno omrežje TEN-T štejejo počivališča na omrežju TEN-T kot izhaja iz seznama cest TEN-T objavljenega na OPSI (Odprti podatki Slovenije – povezava do seznama cest je podana v poglavju tri tega razpisa ter v Obrazcu št.1: Vloga na razpis). Upoštevajo se samo minimalno zahtevani polnilni parki oziroma polnilna mesta na jedrnem in celovitem omrežju (urbana vozlišča pri tem merilu niso relevantna).
Oddaljenost polnilnih parkov od cestnega omrežja TEN-T se točkuje kot sledi:
TOPP – točke ocenjevanja posamezne vloge (točke se zaokrožijo na dve decimalki natančno, v skladu s pravili matematičnega zaokroževanja)
PMTEN-T – število minimalno zahtevanih polnilnih mest na lokacijah, ki so del cestnega omrežja TEN-T
PMIZVEN – število minimalno zahtevanih polnilnih mest na lokacijah, ki so na razdalji do 3 km vožnje od najbližjega izvoza s ceste TEN-T
PMTOTAL – število minimalno zahtevanih polnilnih mest predmetnega sklopa na omrežju TEN-T
TOPP = 20 *(PMTEN-T/PMTOTAL) + 10* (PMIZVEN/PMTOTAL)
Največje možno število točk pri tem merilu je 20 točk.
10.3 Dodatna polnilna mesta
Pri merilu se upošteva število polnilnih mest, ki jih bo vlagatelj v prijavljenem projektu dodatno zagotovil poleg minimalno zahtevanega števila polnilnih mest za posamezen sklop (na minimalno zahtevanih PP ali v okviru dodatnega PP). Dodatna polnilna mesta morajo imeti zagotovljeno priključno moč vsaj 50 % izhodne moči dodatnih polnilnih mest oziroma 75 kW za dodatno PM za lahka vozila in 175 kW za težka vozila. Vsi ostali pogoji in zahteve za dodatna polnilna mesta (ali dodatni PP) so enaki kot za minimalne zahteve. V okviru dodatnih PM se PM za lahka vozila lahko vzpostavijo tudi v urbanih vozliščih (Maribor, Ljubljana).
Vsako dodatno polnilno mesto se pri ocenjevanju točkuje kot sledi:
– za lahka vozila izhodne moči vsaj 150 kW = 5 točk (TLV)
– za težka vozila izhodne moči vsaj 350 kW = 10 točk (TTV).
Dodatna polnilna mesta se točkujejo do največ 20 točk (TDPM).
Pri tem merilu se ne upoštevajo polnilna mesta za lahka vozila, ki bodo v okviru polnilnega parka za težka vozila konstruirana za skupno rabo. Prav tako se ne upoštevajo polnilna mesta, za katera je vlagatelj dobil sofinanciranje iz drugih javnih virov, tj. nacionalnih ali programov Evropske unije. Dodatna polnilna mesta so lahko sofinancirana s sredstvi tega razpisa ali iz lastnih virov vlagatelja. Dodatna PM se točkujejo do največ 20 točk, lahko pa vlagatelj v vlogi zaprosi za sofinanciranje tudi večjega števila dodatnih PM.
Točke po merilih se seštevajo (TSU+TOPP+TDPM). Največje možno število točk je 100 točk. Najmanjše število točk po merilih, da se vloga za posamezen sklop izbere je 70 točk.
V primeru, da bo v fazi ocenjevanja več pravočasnih in popolnih vlog v določenem sklopu doseglo enako število točk, bo imela prednost pri izboru vloga vlagatelja z večjim številom doseženih točk pri merilu – dodatna polnilna mesta (TDPM). V primeru, da bi več pravočasnih in popolnih vlog doseglo enako število točk in hkrati enako število točk po merilu – dodatna polnilna mesta (TDPM), se upošteva vrstni red vlog glede na čas oddaje popolnih vlog.
11. Način in rok za predložitev vlog
11.1 Splošno
V kolikor vlagatelj oddaja več vlog za več sklopov se vloga odda za vsak sklop posebej (sklop predstavlja PP in PM za lahka in težka vozila skupaj in je nedeljiva celota), pri čemer lahko en vlagatelj prejme do največ 40 % razpisanih sredstev kot izhaja iz poglavja sedem oziroma Preglednice 6.
Vloga za pridobitev spodbude se odda v elektronski obliki preko spletne aplikacije Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki ga vodi družba Borzen. Vloga na javni razpis se lahko odda od ponedeljka, 5. 5. 2025, od 8. ure dalje.
Vlagatelj vlogo pripravi tako, da obrazce izpolni, datira, žigosa in podpiše ter obrazce optično prebere (skenira) ali digitalno podpiše vse obrazce iz dokumentacije javnega razpisa ter jim priloži vse zahtevane dokumente. Vsi obrazci in ostali dokumenti, ki jih izpolni vlagatelj, morajo biti opremljeni z žigom in podpisom ali digitalnim podpisom zakonitega zastopnika vlagatelja ali osebe, ki ima pisno pooblastilo s strani zakonitega zastopnika vlagatelja za podpis vloge. V primeru podpisa vloge s strani pooblaščene osebe je potrebno priložiti pooblastilo zakonitega zastopnika za podpis predmetne vloge. Vloga in ostali dokumenti, vezani na predmetni javni razpis, morajo biti v slovenskem jeziku.
Po oddaji vloge se aplikacija zaklene in jo lahko do izteka roka za oddajo vidi, ureja in dopolnjuje le vlagatelj. Po izteku roka za oddajo vlog bo aplikacija sama odklenila vse vloge.
Vlagatelj lahko svojo vlogo umakne do izteka roka za oddajo vlog. Umik se do izteka roka za oddajo vlog izvede preko aplikacije na način, da vlagatelj svojo vlogo umakne. Po izteku roka za oddajo vlog in do prejema sklepa o izboru, se umik izvede na način, da vlagatelj na e-naslov 'ten-t@borzen.si' pošlje pisno obvestilo.
11.2 Vsebina vloge
Vsebino vloge sestavljajo v Preglednici 9 našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije.
Preglednica 9: Vsebina popolne vloge ter način predložitve obrazcev in dokumentov
Št. | Naziv obrazca oziroma priloge | Zahteve za popolnost vloge | Format in način predložitve obrazca za formalno popolnost vloge |
1 | Obrazec št. 1: Vloga na razpis | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali digitalno podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. | 1.1 Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v.pdf formatu). 1.2 Izpolnjen obrazec mora biti predložen tudi v izvorni obliki (xlsx/xls format – MS Excel). |
2 | Obrazec št. 2: Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa* | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali digitalno podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. *V primeru konzorcija vsak konzorcijski partner izpolni svoj Obrazec št. 2, ki ga vodilni partner v konzorciju priloži k skupni vlogi. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). |
3 | Obrazec št. 3: Izjava o že dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis* | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali digitalno podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. *V primeru konzorcija vsak konzorcijski partner izpolni svoj Obrazec št. 3, ki ga vodilni partner v konzorciju priloži k skupni vlogi. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). |
4 | Obrazec št. 4: Izkazovanje pravice do vzpostavitve polnilnih parkov in ponujanju storitve polnjenja na predmetnih lokacijah | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali digitalno podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. | 4.1 Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu) 4.2 Po vrstnem redu urejena in oštevilčena dokazila o pravici do vzpostavitve polnilnih parkov in ponujanju storitve polnjenja na predmetnih lokacijah do najmanj 31. 12. 2031 (izpis iz ZK, najemna pogodba, kupoprodajna pogodba, soglasje lastnikov oziroma solastnikov ipd.) (skenogram oziroma pdf format) |
5 | Obrazec št. 5: Pooblastilo vlagatelja za pridobitev podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije* | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali digitalno podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. *V primeru konzorcija vsak konzorcijski partner izpolni svoj Obrazec št. 5, ki ga vodilni partner v konzorciju priloži k skupni vlogi. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). |
6 | Konzorcijska pogodba (v kolikor relevantno) | Konzorcijska pogodba, pripravljena v skladu s točko 6.1 in Prilogo št. 4 tega razpisa ter s strani vseh zakonitih zastopnikov konzorcijskih partnerjev, datirana, podpisana in žigosana ali digitalno podpisana pogodba. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu) |
7 | Investicijska dokumentacija ali poslovni načrt* | V skladu s točko 9.2 tega razpisa pripravljena ID v skladu z UEM ali poslovni načrt v skladu s Prilogo št. 2 tega razpisa ter s strani zakonitega zastopnika podpisan, datiran in žigosan ali digitalno podpisan poslovni načrt ali ID. *V primeru konzorcija vsak konzorcijski partner na enak način izdela svoj poslovni načrt oziroma investicijsko dokumentacijo, ki jo vodilni partner v konzorciju priloži k vlogi. Lahko pa vlagatelj odda en skupni poslovni načrt, ki mora biti razčlenjen po konzorcijskih partnerjih in podpisan s strani vseh zakonitih zastopnikov konzorcijskih partnerjev (glejte navodila v Prilogi št. 2). | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). |
8 | Projektna dokumentacija z mnenji in soglasji za ureditev polnilnega parka (za vsako lokacijo oziroma polnilni park) | V skladu s točko 9.3.1 tega razpisa pripravljena ustrezna projektna dokumentacija, tj. ali DGD ali DNZO ali IP s priloženimi vsemi zahtevanimi soglasji in pozitivnimi mnenji. Za namene tega razpisa morata biti tudi IP in DNZO pripravljena s strani pooblaščenega strokovnjaka oziroma projektanta vpisanega v imenik ZAPS oziroma IZS. V primeru IP priložena podpisana izjava vlagatelja in projektanta, da gradbeno dovoljenje za ureditev polnilnega parka ni potrebno. | 8.1 Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta (DGD, DNZO, IP) ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). Lahko tudi skenogram podpisane in žigosane strani ter preostali del dokumentacije v .pdf formatu). 8.2 Priložena vsa potrebna in pridobljena soglasja in pozitivna mnenja urejena po vrstnem redu in oštevilčena (soglasje občine o skladnosti projekta s prostorskim načrtom je obvezna priloga tudi pri DNZO in IP). 8.3 V primeru IP skenogram podpisane in žigosane izjave projektanta in zakonitega zastopnika vlagatelja, da gradbeno dovoljenje ni potrebno ali digitalno podpisana izjava (v .pdf formatu). |
9 | Projektna dokumentacija in soglasje občine – priključitev polnilnega parka na elektro distribucijsko omrežje (za vsako lokacijo oziroma polnilni park) | V skladu s točko 9.3.2 tega razpisa pripravljen IP oziroma DPP priključka oziroma elektroenergetske infrastrukture ali višje stopenjska projektna dokumentacija v skladu z gradbeno zakonodajo (npr. DGD, PZI). DGD ali PZI pri oddaji vloge nista obvezna oziroma pogoj, lahko pa ju vlagatelj predloži namesto IP oziroma DPP v kolikor z njima že razpolaga. | 9.1 Skenogram podpisanega in žigosanega IP oziroma DPP (ali DGD, PZI) ali digitalno podpisan dokument (v.pdf formatu). Lahko tudi skenogram podpisane in žigosane strani ter preostali del dokumentacije v .pdf formatu). 9.2 Soglasje občine glede skladnosti projekta s prostorskim aktom občine za elektroenergetsko infrastrukturo oziroma priključek. |
10 | Soglasje za priključitev polnilnega parka (SZP) na elektro distribucijsko omrežje (za vsako lokacijo oziroma polnilni park) | Veljavno soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem (SZP) operaterja distribucijskega omrežja. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). |
11 | Potrdilo o nekaznovanosti | V skladu s točko 9.1.1. tega razpisa je potrebno priložiti potrdilo o nekaznovanosti (po KZ-1) vlagatelja oziroma članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa vlagatelja ali oseb ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor nad vlagateljem, ki ni starejše od 30 dni od dneva oddaje vloge na razpis. *V primeru konzorcija vsak konzorcijski partner priloži potrdila, ki jih vodilni partner konzorcija priloži k skupni vlogi. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu). |
12 | Dokazila o premoženjskem stanju in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu vlagatelja* | V skladu s točko 8.1. in 9.1.2. tega razpisa mora vlagatelj izkazati, da ni podjetje v težavah oziroma dokazati svoj ekonomski in finančni položaj. Vlagatelj pod kazensko in materialno odgovornostjo podpiše izjavo, da izpolnjuje pogoje, določene v okviru točke 9.1.2. tega razpisa. Izjava je sestavni del Obrazca št. 2 tega razpisa. Če bilance iz kakršnegakoli razloga niso objavljene v okviru javno dostopnih podatkov (AJPES) vlagatelj predloži bilance stanja in izkaze poslovnega izida za leto 2022, 2023 in 2024. *V primeru konzorcija vsak konzorcijski partner za sebe pripravi dokazila, ki jih vodilni partner v konzorciju priloži k vlogi. | Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta ali digitalno podpisan dokument (v .pdf formatu) |
11.3 Rok za predložitev vlog
Vloga se šteje za pravočasno, če bo oddana in podpisana v elektronski obliki preko spletne aplikacije Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu do 15. 9. 2025 do 23.59. Po tem roku se bo aplikacija zaprla in oddaja vlog ne bo več mogoča.
12. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih družbi Borzen posredujejo vlagatelji oziroma upravičenci bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22). Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih družbi Borzen posredujejo vlagatelji oziroma upravičenci, je izvedba javnega razpisa ter vodenje podatkov za ministrstvo in nadzorne organe (Računsko sodišče, Urad za nadzor proračuna in drugim pristojnim nadzornim organom) in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju.
Družba Borzen se zavezuje, da bodo osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način ter da se bo od vlagatelja zahtevalo, pridobivalo in obdelovalo zgolj osebne podatke, ki so neposredno in objektivno povezani z izvajanjem tega javnega razpisa, oziroma izvrševanjem pogodbe o sofinanciranju (npr. podatki kontaktne osebe, skrbnika pogodbe ipd.).
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih vlagatelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 7/18 in 141/22, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo.
Podatki o sofinanciranih projektih, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam prejemnikov sredstev (upravičencev), ki bo obsegal navedbo prejemnika, naziv projekta, sedež oziroma poslovna enota vlagatelja in znesek javnih virov financiranja projekta. Objave podatkov o projektu in prejemnikih sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Z oddajo vloge na javni razpis se vlagatelj strinja, da člani komisije z namenom preverjanja vloge in odločitve o sofinanciranju vpogledajo v vlogo ter vključno v tiste njene dele, ki so označeni kot poslovna skrivnost, saj je vpogled v te dele potreben za izdelavo ocene vloge in izpolnjenosti pogojev razpisnih pogojev.
13. Postopek in način izbora
Postopek javnega razpisa za izbor projektov bo vodila strokovna komisija, ki jo je s sklepom imenovala direktorica družbe Borzen v soglasju z ministrstvom (v nadaljevanju: komisija).
Komisija bo za namen preverjanja izpolnjevanja pogojev od prijavitelja lahko, poleg dokazil navedenih v razpisni dokumentaciji, za dokazovanje izpolnjevanja pogojev zahtevala tudi dodatna pojasnila in/ali dokazila ter bo pogoje za kandidiranje preverjala še na druge načine, v kolikor ti ne bodo nedvoumno preverljivi v javnih evidencah ali vlogi.
13.1 Odpiranje vlog
Odpiranje vlog ne bo javno in bo potekalo avtomatsko takoj po zaprtju roka za oddajo vlog na način, da se po izteku roka za oddajo vlog, le-te avtomatsko odklenejo in se s tem omogoči vpogled v vloge članom strokovne komisije.
O odpiranju vlog bo komisija vodila zapisnik. Pri odpiranju vlog bo komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi z javnim razpisom zahtevani dokumenti (formalna popolnost).
13.2 Pregled formalne popolnosti vlog
Strokovna komisija bo najprej preverila formalno popolnost vlog ter o tem pripravila zapisnik. Zapisnik bo vlagateljem vročen po e-pošti, ki jo bodo navedli na vlogi, predvidoma v roku 8 dni od odpiranja vlog. Vlagatelji bodo lahko vlogo dopolnjevali v roku 15 dni od datuma prejema poziva za dopolnitev vloge, dopolnitve bodo morale biti vložene preko aplikacije na enak način, kot so se oddajale vloge. Dopolnjevanje vlog je namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje upravičenosti ob izteku roka za oddajo vloge na javni razpis. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v zahtevanem roku ne bo dopolnil oziroma bo tudi po prejeti dopolnitvi formalno nepopolna, bo zavržena. Dopolnitev formalno nepopolne vloge je mogoča le enkrat.
13.3 Strokovni pregled in ocenjevanje vlog
Vse formalno popolne vloge bo strokovna komisija pregledala še vsebinsko ter jih ovrednotila glede na merila, določena v desetem poglavju tega razpisa. V postopku vsebinskega pregledovanja vlog bo lahko komisija od vlagatelja zahtevala dodatna pojasnila, lahko pa od vlagatelja zahteva tudi, da svoj projekt predstavi pred komisijo.
Vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev oziroma pri ocenjevanju na podlagi meril ne bodo dosegle zadostnega števila točk, kot izhaja iz desetega poglavja tega razpisa, bodo zavrnjene.
Komisija bo o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju pripravila zapisnik ter pripravila predlog upravičencev, ki bo predložen v podpis in potrditev direktorici družbe Borzen. Zapisnik in predlog do dokončnosti sklepa iz 14. poglavja tega razpisa nimata statusa informacije javnega značaja.
14. Odločanje in obveščanje o izboru
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom o (ne)izboru predvidoma v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog.
O (ne)izboru in dodelitvi sredstev na podlagi predloga strokovne komisije odloči s sklepom direktorica družbe Borzen. Sklep se vroči vsem vlagateljem skladno s pravili, ki jih določa ZUP.
Zoper odločitev direktorice družbe Borzen je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za okolje, podnebje in energijo.
Po dokončnosti sklepa o izboru bodo izbrani vlagatelji v podpis prejeli pogodbo o sofinanciranju. V kolikor se izbrani vlagatelj na poziv k podpisu pogodbe ne odzove v 8 dneh od prejema poziva, se šteje, da je odstopil od vloge.
Rezultati javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnem naslovu družbe Borzen: https://borzen.si/sl-si/podpore-za-mobilnost/subvencije-za-polnilne-parke-ob-omrezju-ten-t in ministrstva: https://www.gov.si.
Družba Borzen si pridržuje pravico, da lahko javni razpis v soglasju z ministrstvom kadarkoli do dokončnosti sklepov prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu RS in na spletnem naslovu družbe Borzen: https://borzen.si/sl-si/podpore-za-mobilnost/subvencije-za-polnilne-parke-ob-omrezju-ten-t.
15. Razpisna dokumentacija
Vsebina razpisne dokumentacije predmetnega javnega razpisa je:
– Besedilo javnega razpisa,
– Obrazec št. 1: Vloga na razpis,
– Obrazec št. 2: Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa,
– Obrazec št. 3: Izjava o že dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis,
– Obrazec št. 4: Izkazovanje pravice do vzpostavitve polnilnih parkov in ponujanju storitve polnjenja na predmetnih lokacijah,
– Obrazec št. 5: Pooblastilo vlagatelja za pridobitev podatkov od Finančne uprave Republike Slovenije,
– Priloga št. 1: Tehnične zahteve in smernice,
– Priloga št. 2: Vsebina poslovnega načrta,
– Priloga št. 3: Vzorec pogodbe o sofinanciranju,
– Priloga št. 4: Vzorec konzorcijske pogodbe.
Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani družbe Borzen: https://borzen.si/sl-si/podpore-za-mobilnost/subvencije-za-polnilne-parke-ob-omrezju-ten-t.
16. Naknadno spreminjanje projekta: upravičenec mora vsako spremembo projekta, ki vpliva ali ki bi lahko vplivala na izvedbo projekta oziroma na doseganje ciljev in kazalnikov projekta, nemudoma, a najkasneje v roku 15 dni po nastanku spremembe, javiti družbi Borzen. Za spremembo se šteje tudi vsaka sprememba konzorcijske pogodbe ter finančnega statusa vlagatelja ali članov konzorcija.
17. Spremljanje projekta med izvedbo in po zaključku projekta
Upravičenec mora o projektu poročati v času izvedbe projekta, pri čemer smiselno izhaja iz določbe 15. člena UEM.
Po zaključku projekta mora upravičenec še 5 let poročati o spremljanju rezultatov in učinkov izvedene investicije, pri čemer mora smiselno izhajati iz določbe 16. člena UEM.
Podrobnejša navodila glede načina poročanja in vsebine poročil bo družba Borzen objavila na svoji spletni strani najkasneje do 15. 9. 2025.
18. Dodatne informacije
Morebitna vprašanja v zvezi z vsebino javnega poziva je možno posredovati na elektronski naslov: ten-t@borzen.si. Skrajni rok za postavitev vprašanj v zvezi z razpisom je 31. 7. 2025. Komisija bo odgovore na zastavljena vprašanja, ki se neposredno nanašajo na predmetni javni razpis, podala praviloma dvakrat mesečno, najkasneje pa do 14. 8. 2025.
Komisija na vprašanja, ki se ne nanašajo na predmetni javni razpis, ne bo odgovarjala. Odgovori na zastavljena vprašanja in dodatne informacije predstavljajo sestavni del predmetne razpisne dokumentacije.
