Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91), 19. člen zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in Uradni list RS, št. 50/90, 10/91, 13/93, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 15. člena statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 44/99 in 80/00) je Občinski svet občine Sodražica na 24. redni seji dne 6. 2. 2002 sprejel

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi virov pitne vode na območju Občine Sodražica in ukrepi za zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode iz teh virov.

S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
1. zajetje Lahki studenec,
2. zajetje Studenčevka-Sušje; spodnji,
3. zajetje Lipovšica,
4. zajetje Trhlenov studenec,
5. zajetje Žaga-Gora,
6. zajetje Potoki-Gora
7. zajetje Ciganka
8. zajetje Podklanec,
9. zajetje Podgora,
10. zajetje Hrib-Žimarice (zajetje in drenaža)
11. zajetje Jelovec,
12. zajetje Globel-Žlebec
13. zajetje Kotel,
14. zajetje Globoka dolina-Novi pot,
15. zajetje Izver,
16. zajetje Podstene,
17. Zajetje “Vrtina S-1”
18. Zajetje “Vrtina S-2”
19. Zajetje “Vrtina S-3”
20. Zajetje “Vrtina S-4”
21. Zajetje “Vrtina S-5”
22. Zajetje “Pod Kržeti-1”
23. Zajetje “Vrtina RD-1/01”
24. zajetje “Kuparjevo”
25. zajetje Ograda.

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih podlag za zavarovanje vodnih virov in študiji “Hidrogeološke razmere na območju Občine Sodražica – osnove za izdelavo sanacijskih programov zajetij pitne vode za glavni in lokalne vodovode in strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov”, ki jih je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d.o.o., Dragomer, v letu 2001.
Kartografsko gradivo, ki vsebuje hidrogeološke podatke na topografskih kartah v merilu 1:5000 in katastrske karte v merilu 1:5000 z vrisanimi mejami varstvenih pasov so sestavni del tega odloka in so na vpogled pri pristojni službi Občine Sodražica.

Območje varovanja pitne vode, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljeno na naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (območje 1),
– ožji varstveni pas (območje 2),
– širši varstveni pas (območje 3).
Najožje varstveno območje (območje 1) je območje z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužbe pitne vode. Po pojavu onesnaževanja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Ožje varstveno območje (območje 2) je območje s strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaževanja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaževanja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa nevarnih snovi v omrežje.
Širše varstveno območje (območje 3) je območje z blagim režimom varovanja in zajema celotno napajalno območje vodonosnika (odvisno od hidroloških in hidrogeoloških razmer ter izrabe vodonosnika), iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja in območja, od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika pretaka na napajalno območje obravnavanega vodonosnika.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za oba ostala varstvena pasova, kar pa je dovoljeno za ožji in najožji varstveni pas, pa je dovoljeno tudi za širši varstveni pas.

Najožji varstveni pas (območje 1) obsega objekte in neposredno okolico zajetja oziroma črpališča. Zemljišče območja najožjega varstvenega pasu je v lasti upravljavca vodovoda ali občine. Območje mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo. Vstop v to območje je dovoljen upravljavcu vodovoda, pristojnim inšpekcijskim organom ter pooblaščenim osebam zdravstvene organizacije, ki spremlja in nadzoruje kakovost pitne vode.
V najožjem varstvenem območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanja podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

a) V ožjem varstvenem območju (območje 2) je prepovedano:
– graditi naftovode in plinovode,
– graditi proizvodne, obrtne in servisne objekte,
– graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– graditi stanovanjske, počitniške in poslovne objekte ter industrijske zgradbe in živinorejske farme,
– graditi pralnice avtomobilov,
– uporabljati fitofarmacevska sredstva, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
– graditi nove silose za siliranje zelene krme (na obstoječih je treba preveriti prepustnost za vodo),
– graditi nove hleve in farme za gojenje velikih in malih živali,
– graditi gnojne jame,
– polivati gnojevko ali gnojnico, odplake in blato iz čistilne naprave, komposte z neomejeno uporabo in mulje iz industrijskih usedalnikov, rečnih strug in jezer,
– uporabljati rudninska, živinska in druga organska gnojila, ki vsebujejo dušik,
– graditi namakalne sisteme,
– graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– graditi nove prometnice (obstoječe prometnice je treba sanirati tako, da meteorne vode s cestišča ne bodo odtekale v vodonosnik),
– izvajati tranzitni promet z nevarnimi snovmi,
– ponikati odpadke vode,
– uporabljati zbiralnik odpadne vode (greznice) z odtokom v tla ali vodotoke,
– graditi komunalne čistilne naprave za odpadne vode,
– graditi ponikovalnice za komunalne odpadne vode, padavinske vode s cestišč in onesnaženo padavinsko vodo s strešin (upoštevati je treba uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja; Uradni list RS, št. 35/96),
– graditi objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
– graditi odlagališča in pretvorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– graditi pokopališča,
– graditi bencinske servise,
– graditi podzemna skladišča,
– odpirati kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je treba sanirati in zapreti),
– izkopavati prod ob in iz vodotoka,
– graditi gozdne ceste in vlake brez vodnogospodarskega soglasja,
– izvajati golosečnjo v gozdovih (gozdove je treba prekvalificirati varovane gozdove s sanitarno sečnjo),
– pri spravilu lesa in transportu lesa uporabljati tehnologijo, ki ne povzroča poškodbe na tleh,
– odlagati komunalne in posebne odpadke (divja odlagališča je treba sanirati),
– odlagati stare avtomobile,
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva,
– vrtati vrtine za toplotne črpalke izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice,
– povečati črpanje iz vodnjakov izven vodovodnega sistema.
b) V ožjem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– graditi stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidanih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– adaptirati stanovanjske hiše in gospodarske objekte pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi,
– graditi nadomestne objekte z odstranitvijo prejšnjih,
– obstoječa naselja, čista industrija in živinoreja se lahko ohranijo, vendar ne smejo povečevati svojega obsega. Urediti je treba varen odtok voda in odvoz nevarnih odpadkov,
– graditi objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlev z urejenimi gnojišči, silosi itn.),
– graditi skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 (enoplaščna cisterna in za vodo neprepustna železobetonska lovilna jama),
– obstoječa živina se lahko ohrani, število živine mora biti v skladu z uredbo, gnojišča pa morajo biti urejena, da ni možnosti ponikanja in prelivanja gnojnice,
– zmerna uporaba hlevskega gnoja (največ 10 t/ha/letno zrelega hlevskega gnoja) na podlagi potreb rastlin v času od spravila posevka do 15. februarja (glej Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, Kmetijski inštitut Slovenije 1994), dovoljeno pa je PK-gnojenje v skladu z gnojilnim načrtom,
– graditi plinovode,
– graditi prepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse objekte, pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (te greznice so začasne, in sicer do graditve javne kanalizacije). Odvoz odpadne vode mora organizirati upravljalec vodovoda.
V ožjem varstvenem območju mora biti rekonstrukcija obstoječih cest opravljena tako, da ob incidentih morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati od podzemne vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na površino (glej strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic; Uradni list SRS, št. 10/85).
V ožjem varstvenem pasu je treba opremiti ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table, zmanjšanje hitrosti vozil).
V ožjem varstvenem pasu se priporoča sprememba namembnosti površin z zaraščanjem v gozd.
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vplivov na podzemno vodo, v ožjem varstvenem pasu prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

a) V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
– uporabljati zaščitna sredstva in gnojišča, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
– polivati gnojnico, gnojevko, odpadno blato in blato iz čistilne naprave,
– uporabljati hlevski gnoj v času od spravila posevkov do 1. februarja (enkratna ali skupna letna količina za travinje 15t/ha za poljščine 30t/ha),
– uporabljati mineralna gnojila na travinji od 15. oktobra do 31. januarja in na drugih zemljiščih v času od spravila posevkov do 15. februarja. Odmerki dušičnih gnojil od žetve do začetka prepovedi ne smejo presegati 40 kg/ha,
– namakati kmečke površine,
– izvajati množično vzrejo živali, ki presega zgornjo mejo obremenitve na 1 ha obdelovalne površine, določeni v uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla,
– ponikovati odpadne vode,
– gnojiti tla z odpadki in odplakami,
– graditi proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki ogrožajo vir pitne vode,
– graditi skladišča nafte in naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti),
– graditi naftovode,
– graditi nove komunalne in čistilne naprave nad 2000 EE,
– graditi objekte, ki bistveno zmanjšujejo zaloge in izdatnost vodnega vira,
– graditi odlagališča in pretvorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– graditi pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– graditi nova pokopališča,
– odpirati nove kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je treba sanirati tako, da obratovanje ne ogroža podzemne vode),
– izvajati cestni tranzitni promet nevarnih škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– spreminjati namembnost in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– izvajati krčitve in goloseke,
– graditi obore za živino,
– izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljavca vodovoda,
– izvajati posek lesa na večji površini tako, da obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– v gozdarstvu uporabljati fitofarmacevtska sredstva za zatiranje gozdnih škodljivcev, razen v izrednih primerih, s pridobitvijo soglasja zdravstvene inšpekcije in ob nadzoru strokovnih služb,
– graditi odlagališča rabljenih avtomobilov,
– odlagati odpadke,
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva,
– vrtati vrtine za toplotne črpalke izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice.
b) V širšem varstvenem območju je dovoljeno:
– gradnja stanovanj in druga gradnja ter “čisto” industrijo in obrt na območju, opremljenem s kanalizacijo,
– gradnja neprepustne javne in interne kanalizacije; staro je treba sanirati do neprepustnosti za vodo,
– gradnjo objektov za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itd.),
– reja živine v hlevih na nastilj z največ dvajset glavami živine in urejenim gnojiščem tako, da ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice ali gnojevke v nezavarovana tla in naprej v podzemno vodo,
– pri opravljanju kmetijske dejavnosti je treba upoštevati določila uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
– namakanje kmetijskih površin na podlagi izdelane strokovne ocene o vplivu vnosa snovi v tla in naprej v podtalnico ter na podlagi dovoljenja pristojnih organov,
– izgradnja odlagališč,
– izgradnja prometnic regionalnega in državnega pomena,
– obratovanje obstoječih kamnolomov, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih snovi v nezavarovana tla,
– izgradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav,
– izgradnja odlagališč komunalnih odpadkov,
– ceste, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da ni ogrožena podzemna voda. Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah v širšem varstvenem pasu, je omejena na 40 km/h.
c) V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi za vodo neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi neprepustne in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo (skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic). Te greznice so začasne do zgraditve javne kanalizacije,
– graditi urejene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo prek maščobnika,
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
– opremiti: ceste z opozorilnimi tablami (omejitev hitrosti, Vodovarstveno območje, Izlitje javi takoj! itd.);
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem varstvenem območju dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge), plinovodov in naftovodov ter obratovanje obstoječih ter izgradnjo novih objektov (industrijski, bencinski servis, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena.
Poleg navedenih ukrepov se lahko, na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vpliva na podzemno vodo v širšem varstvenem pasu prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

Za vse posege v varstvenih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti presojo vpliva posega na vir pitne vode pri za to pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Sodražica.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Na prometnicah, ki prečkajo varstvena območja, je treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o začetku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko varstvenega območja. Opozorila postavi upravljavec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Sodražica.

Skladišča nafte, naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo biti vpisana v kataster, ki ga vodi pristojni organ občine, inšpekcijske službe pa morajo imeti nad njimi stalen nadzor.

Če se z ukrepi 6., 7. in 8. člena tega odloka omeji izraba kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik zemljišča upravičen do povračila izpada dohodka v skladu s sanacijskim programom.

Za ugotovitev in določitev možnih onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vode je treba izdelati osnove za izdelavo sanacijskih programov. Izdela jih za to usposobljena institucija na podlagi hidrogeoloških raziskav skupaj s pooblaščeno institucijo za izvajanje nadzora nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, potrdi pa jih Občinski svet občine Sodražica v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih območjih in Občina Sodražica kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in druge obveznosti. Pri izdelavi sanacijskih programov morata sodelovati tudi institucija, pooblaščena za izvajanje nadzora nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in institucija, ki je izdelala osnove za izdelavo sanacijskih ukrepov. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci (vsak za svoj program) in Občina Sodražica za sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in izgradnjo komunalne in druge potrebne infrastrukture.
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane možnih onesnaževalcev in v proračunu Občine Sodražica.

Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih območjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Za vzdrževanje režima v varstvenih pasovih je odgovoren upravljavec vodovoda. Upravljavec vodovoda mora skrbeti za sistematičen pregled in analizo vode v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97) in ob sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo:
– pristojne občinske službe,
– kmetijska, zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja vodnogospodarskih soglasij ter lokacijskih in gradbenih dovoljen za posega v prosto na območju varovanja pitne vode, upravljavec vodovoda.
Kdor opazi nepravilnosti ali kršitve določil tega odloka, mora o tem obvestiti upravljavca vodovoda oziroma pristojne inšpekcijske službe.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledice dejavnosti v vodovarstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 6., 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljavec vodovoda mora v enem letu po uveljavitvi tega odloka urediti varstvene pasove z določili tega odloka.

O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike upravljavec vodovoda oziroma pristojne občinske službe v roku 60 dni po sprejemu tega odloka.

Po sprejemu sanacijskega programa so lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, upravičeni do povračila izpada dohodka v primeru, da je izpad dohodka posledica ukrepov in omejitev na območju varovanja pitne vode, ki presega tiste, ki so določeni z državnimi predpisi.
Breme omejitve rabe zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ugotovljenega javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine iz prvega odstavka tega člena.
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma uporabnikom zemljišč upravljavec vodovoda, ki mu mora biti ob ceni pitne vode zagotovljen vir sredstev. Višino odškodnine izračuna kmetijska svetovalna služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.