Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (ZViS-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. maja 2004.

V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) se za 7. členom doda nov 7.a člen, ki se glasi:

Republika Slovenija lahko Slovencem brez slovenskega državljanstva, ob upoštevanju meddržavnih pogodb in sporazumov ali na podlagi vzajemnosti pa tudi tujcem, zagotavlja štipendije ali študijske pomoči za študij po študijskih programih za pridobitev izobrazbe ali izpopolnjevanje.
Pri izbiri kandidatov za štipendije ali študijske pomoči se upoštevajo pogoji, določeni v meddržavni pogodbi ali sporazumu; če jih ta ne vsebuje, se upošteva kandidatov uspeh pri študiju.
Podrobnejše pogoje in način dodeljevanja štipendij ali študijskih pomoči Slovencem brez slovenskega državljanstva in tujcem določi minister, pristojen za visoko šolstvo.«

V tretjem odstavku 8. člena se na koncu druge alinee črta vejica in doda besedilo »ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,«.
Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister, pristojen za visoko šolstvo.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če so:
– opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja mednarodna klasifikacija Isced, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna Frascatijeva klasifikacija,
– zagotovljeni ustrezni prostori in oprema za izvedbo programa,
– zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa.
Za ustanovitev univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj, za samostojni visokošolski zavod – fakulteto in umetniško akademijo, najmanj za dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo, pa najmanj za prvo stopnjo.
Pred sprejemom akta o ustanovitvi si mora ustanovitelj pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo pridobiti strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda (akreditacija visokošolskega zavoda).
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti ponovno preveri, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil visokošolski zavod ustanovljen (ponovna akreditacija visokošolskega zavoda).
Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za ustanovitev drugih zavodov – članic univerz.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko se vpiše v razvid visokošolskih zavodov.
Razvid vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Visokošolski zavod se vpiše v razvid, če:
– je ustanovljen v skladu s tem zakonom in je vpisan v sodni register,
– ima akreditiran študijski program,
– ima zagotovljene visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce, potrebne za izvedbo študijskega programa,
– ima zagotovljene ustrezne prostore in opremo in izpolnjene pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje.
Visokošolski zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, se vpiše v razvid po uradni dolžnosti, zasebni visokošolski zavod pa na predlog ustanovitelja.
V razvid visokošolskih zavodov se vpišejo tudi ugotovitve Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo pri ponovni akreditaciji visokošolskega zavoda in študijskega programa.
Če so bile ob ponovni akreditaciji visokošolskega zavoda in študijskega programa ugotovljene pomanjkljivosti, in v določenem roku niso bile odpravljene, se lahko začne postopek za izbris iz razvida visokošolskih zavodov.
Vsebino in obliko razvida določi minister, pristojen za visoko šolstvo.«.

V petem odstavku 21. člena se beseda »sedmino« nadomesti z besedo »petino«.

Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Upravni odbor visokošolskega zavoda, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavniki študentov, predstavnik drugih delavcev in predstavniki delodajalcev.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Sestava upravnega odbora zasebnega visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom in statutom.«.

V prvem odstavku 23. člena se doda nova četrta alinea, ki se glasi:
»– s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze);«.
Sedanje četrta, peta, šesta in sedma alinea prvega odstavka postanejo peta, šesta, sedma in osma alinea.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Rektorja volijo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni. Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni.«.

V prvem odstavku 24. člena se doda nova tretja alinea, ki se glasi:
»– je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice);«.
Sedanji tretja in četrta alinea prvega odstavka postaneta četrta in peta alinea.

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze, in sicer na predlog senata članice univerze, oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda.
Senat univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu.
S soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najkasneje do razpisa za vpis.
Obvezne sestavine študijskih programov se spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.«.

Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi:

Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi pristojni organ visokošolskega zavoda in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, pristojen za visoko šolstvo, na predlog Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Diploma in »Priloga k diplomi« sta brezplačni.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.«.

33. člen se spremeni tako, da se glasi:

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:
a) prva stopnja
– visokošolski strokovni študijski programi,
– univerzitetni študijski programi,
b) druga stopnja
– magistrski študijski programi,
c) tretja stopnja
– doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.
Visokošolski strokovni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.
Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu.
Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju visokošolskih kvalifikacij, ki ga sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.«.

Za 33. členom se dodata nova 33.a in 33.b člen, ki se glasita:

Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja, in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.
Poleg programov iz prejšnjega odstavka visokošolski zavodi lahko organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.
Za skupne študijske programe visokošolski zavodi, poleg določb tega zakona, upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi.«.

34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Študijske programe iz 33., 33.a in 33.b člena tega zakona organizirajo in izvajajo univerze, fakultete in umetniške akademije.
Visoka strokovna šola organizira in izvaja visokošolske strokovne študijske programe ter študijske programe za izpopolnjevanje. Če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce ter izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z visokošolskim zavodom iz prejšnjega odstavka.«.

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora tako, da so primerljivi s programi drugih visokošolskih zavodov v tem prostoru.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:
– splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje),
– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa,
– podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda,
– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
– načine ocenjevanja,
– pogoje za napredovanje po programu,
– pogoje za prehajanje med programi,
– način izvajanja študija,
– pogoje za dokončanje študija,
– pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,
– strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.
Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz osme, enajste, trinajste in štirinajste alinee. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni naslov, oblikovan v skladu z zakonom.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.«.

Za 35. členom se doda 35.a člen, ki se glasi:

Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:
– splošni podatki o programu (ime, vrsta, trajanje),
– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno– specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
– pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
– načini ocenjevanja,
– pogoji za napredovanje po programu,
– način izvajanja študija,
– pogoji za dokončanje študija.
Študijski programi za izpopolnjevanje imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.«.

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.
Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom.
Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.«.

V prvem odstavku 38. člena se med besedi »študij« in »se« vstavita besedi »prve stopnje«.
V drugem odstavku se besedilo »po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe« nadomesti z besedilom »po univerzitetnem študijskem programu«.
V četrtem odstavku se besedilo »po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe« nadomesti z besedilom »po visokošolskem strokovnem študijskem programu«.
Sedmi odstavek se črta.

Dodata se nova 38.a in 38.b člen, ki se glasita:

V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
– študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
– študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Strokovna področja iz prve alinee in študijske obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
– študijski program druge stopnje,
– študijski program iz četrtega odstavka 36. člena tega zakona, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami,
– najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja ter izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.

Pogoje za vpis iz 38. in 38.a člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

S študijskimi programi se, v skladu z merili, ki jih določi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, določijo pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje, ter pogoji za prehod iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje.«.

Tretji odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe se objavita najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.«.

V prvem odstavku 41. člena se črta beseda »dodiplomski«.
V drugem odstavku se med besedi »kandidatov« in »se« vstavi besedilo »za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe«.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.
Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti.«.
Sedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V drugem odstavku 45. člena se besedilo »Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo«.

V 47. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Koncesija za opravljanje javne službe dejavnosti študentskih domov se dodeli z odločbo ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, na podlagi javnega razpisa.«.
Sedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

Naslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VISOKO ŠOLSTVO«.

V 48. členu se besedilo »Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja naslednje naloge:
– v sodelovanju z visokošolskimi zavodi ter ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, pripravi strokovna izhodišča za oblikovanje nacionalnega programa visokega šolstva,
– svetuje Vladi Republike Slovenije pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje,
– svetuje Vladi Republike Slovenije pri načrtovanju razvoja visokega šolstva,
– določi merila za akreditacijo in ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov,
– določi merila za oblikovanje in akreditacijo skupnih študijskih programov, pri čemer upošteva načela o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora in druga mednarodna načela in priporočila za oblikovanje teh programov,
– določi merila za kreditno ovrednotenje študijskih programov po ECTS in opredelitev minimalnega deleža izbirnosti v študijskih programih,
– določi merila za prehode med študijskimi programi,
– določi merila za priznavanje znanja in sposobnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
– daje strokovno mnenje o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda,
– daje soglasje k študijskim programom,
– daje ponovno soglasje k študijskim programom najmanj vsakih sedem let, pri čemer predvsem upošteva ugotovitve iz samoevalvacijskih in zunanjih evalvacijskih poročil,
– daje mnenje k merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
– samostojnim visokošolskim zavodom daje soglasja k izvolitvi visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v naziv,
– sodeluje z institucijami za akreditacijo iz tujine in njihovimi strokovnjaki,
– daje mnenje k predpisu iz 75. člena tega zakona,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije in javno agencijo za visoko šolstvo.«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo sestavljajo strokovnjaki s področja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, gospodarstva in negospodarstva ter predstavniki študentov in Vlade Republike Slovenije, po svojem položaju pa so njegovi člani tudi rektorji univerz, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter predsednik Sveta za evalvacijo visokega šolstva.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo mora biti sestavljen tako, da so v njem zastopana vsa študijska in znanstveno-raziskovalna področja.
Predsednika in največ petnajst članov imenuje Vlada Republike Slovenije, od tega sedem izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki jih predlagajo visokošolski zavodi, tri predstavnike gospodarstva in negospodarstva, ki jih predlagajo zbornice in druga združenja delodajalcev, tri predstavnike študentov, ki jih predlaga Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju s študentskimi sveti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, 3 predstavnike Vlade Republike Slovenije.
Predsednik in člani Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo so imenovani za šest let, predstavniki študentov pa za tri leta.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo uredi način svojega dela s poslovnikom.
Če je član Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo sodeloval v akreditacijskem postopku že na visokošolskem zavodu, v postopku pred Svetom nima pravice glasovanja.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo za vodenje akreditacijskih postopkov, lahko pa tudi za druga področja svojega delovanja, oblikuje komisije in ekspertne skupine.
Strokovne naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja javna agencija za visoko šolstvo.«.

Za 51. členom se doda novo poglavje, ki se glasi: »V.a JAVNA AGENCIJA« in novi 51.a, 51.b, 51.c, 51.č in 51.d člen, ki se glasijo:

Za razvojno in svetovalno delo v visokem šolstvu ter za zunanjo evalvacijo visokega šolstva Republika Slovenija ustanovi javno agencijo za visoko šolstvo.
Akt o ustanovitvi sprejme Vlada Republike Slovenije.
Javna agencija za visoko šolstvo ima naslednje naloge:
– sodeluje pri načrtovanju nacionalne visokošolske politike,
– skrbi za delovanje sistema za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokega šolstva in višjega strokovnega izobraževanja (zunanja evalvacija),
– vodi zunanje evalvacijske postopke in zanje pripravlja strokovne podlage,
– na predlog sveta za evalvacijo visokega šolstva imenuje komisije za evalvacijo visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– sodeluje z visokošolskimi zavodi in spodbuja izvajanje samoevalvacij,
– sodeluje z institucijami ali organi za evalvacijo visokega šolstva iz tujine,
– organizira usposabljanje zunanjih evalvacijskih komisij in samoevalvacijskih skupin visokošolskih zavodov,
– zbira in analizira poročila o samoevalvacijah visokošolskih zavodov ter zunanjih evalvacijah,
– objavlja poročila o zunanjih evalvacijah,
– pripravlja strokovne podlage za odločanje o zadevah iz pristojnosti Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo,
– izvaja razvojne naloge s področja visokega šolstva,
– pripravlja statistične in druge analize o dejavnosti visokega šolstva,
– vodi zbirke podatkov, določene z zakonom in drugimi predpisi;
– opravlja informacijske dejavnosti za visokošolske zavode, študente, delodajalce in delojemalce,
– sodeluje pri izdajanju mnenj o priznavanju in vrednotenju izobraževanja,
– opravlja druge naloge, določene z aktom o ustanovitvi.
Javna agencija za visoko šolstvo vodi tudi zunanje evalvacijske postopke v višjem strokovnem izobraževanju.

Organi javne agencije za visoko šolstvo so: upravni odbor, direktor in svet za evalvacijo visokega šolstva.

Člane upravnega odbora javne agencije za visoko šolstvo imenuje Vlada Republike Slovenije za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Za direktorja javne agencije za visoko šolstvo je lahko imenovan, kdor ima:
– doktorat znanosti,
– najmanj deset let delovnih izkušenj,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od treh mesecev, ki še ni izbrisana.
Dodatni pogoji za imenovanje direktorja in podrobnejši postopek imenovanja se določijo z aktom o ustanovitvi javne agencije.

Svet za evalvacijo visokega šolstva opravlja naslednje naloge:
– določi merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– določi merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti višjih strokovnih šol, študijskih programov ter strokovnega dela,
– daje mnenje in pripravlja poročila o zunanjih evalvacijah visokošolskih zavodov, njihovih študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela,
– daje mnenje in pripravlja poročila o zunanjih evalvacijah višjih strokovnih šol, njihovih študijskih programov in strokovnega dela,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi javne agencije.
Svet za evalvacijo visokega šolstva mora biti sestavljen tako, da so v njem zastopana vsa študijska in znanstvenoraziskovalna področja. Ima 15 članov, strokovnjakov s področja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, gospodarstva in negospodarstva ter predstavnike študentov in Vlade Republike Slovenije, in sicer:
– šest predstavnikov visokošolskih zavodov,
– enega predstavnika višjih strokovnih šol,
– dva predstavnika delodajalcev,
– tri predstavnike študentov visokošolskih zavodov,
– enega predstavnika študentov višjih strokovnih šol,
– dva predstavnika Vlade Republike Slovenije.
Predstavnike strokovnjakov s področja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije imenujejo visokošolski zavodi, raziskovalne organizacije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Predstavnika višjih strokovnih šol imenuje Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije. Predstavnike delodajalcev imenujejo zbornice in druga združenja delodajalcev. Predstavnike študentov visokošolskih zavodov in študentov višjih strokovnih šol imenuje Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju s študentskimi sveti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov.
V Svet za evalvacijo visokega šolstva ne smejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, prodekani in direktorji članic univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov ter ravnatelji oziroma direktorji višjih strokovnih šol.
Člane se imenuje za šest let, predstavnike študentov pa za dve leti. Predsednika se izvoli izmed članov sveta.
Svet za evalvacijo visokega šolstva uredi način svojega dela s poslovnikom.«.

Drugi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.«.

Drugi odstavek 55. člena se dopolni z besedilom: »Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.«
Četrti, peti in šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in ima preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv predavatelja ali lektorja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk in ima preverjene pedagoške sposobnosti.
V naziv visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve stopnje.«.

V tretjem in petem odstavku 56. člena se besedilo »Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo«.

Drugi odstavek 57. člena se črta.

73. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, se zagotavljajo sredstva za:
– pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost),
– s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda in univerzitetni šport (v nadaljnjem besedilu: obštudijska dejavnost),
– investicije in investicijsko vzdrževanje ter
– razvojne in druge pomembne naloge, določene v pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo.
Sredstva za študijsko dejavnost se določijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje) ob upoštevanju študijskega področja ter števila vpisanih študentov in diplomantov rednega študija prve in druge stopnje, in sicer tako, da omogočajo izvajanje študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, ter izvajanje najmanj štirih letnikov drugih študijskih programov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v državnem proračunu za najmanj tretjino študentov zagotovijo sredstva za izvajanje študija v petem letniku. Pri tem se upošteva socialni položaj študentov, prednostna ali deficitarna študijska področja ter enakomerna zastopanost študentov po statističnih regijah.
Podrobnejše kriterije iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za visoko šolstvo, tako da:
– za določitev socialnega kriterija upošteva razmerje med dohodkom na družinskega člana in povprečno plačo v državi;
– enakomerno regijsko zastopanost ugotavlja iz razmerja med deležem vpisanih v terciarno izobraževanje v posamezni občini in deležem vpisanih v terciarno izobraževanje na nacionalni ravni;
– kot kriterij prednostnih ali deficitarnih področij upošteva programe, ki vodijo v izobrazbo strok, ki izobražujejo za deficitarne poklice po programih visokega izobraževanja, pri katerih 80% ali več prijavljenih potreb po delavcih ni mogoče zadovoljiti s prijavljenimi brezposelnimi osebami iste smeri in stopnje izobrazbe.
Vrednost posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka se določi tako, da je razmerje iz prve, druge in tretje alinee 70:20:10.
V državnem proračunu se tako določijo sredstva za izvajanje petega letnika za vse študente s slabim socialnim položajem.
Iz državnega proračuna se lahko sofinancira tudi študij po študijskih programih tretje stopnje.
Podrobnejše določbe o financiranju visokega šolstva se, v skladu s standardi iz nacionalnega programa, opredelijo v predpisu iz 75. člena tega zakona.
Sredstva za obštudijsko dejavnost se določijo ob upoštevanju števila vpisanih študentov in vrednosti točke za posameznega študenta, ki jo za vsako proračunsko leto s sklepom določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
V postopku priprave državnega proračuna univerze in samostojni visokošolski zavodi predložijo ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, finančno ovrednoten letni program.«.

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za:
– investicije in investicijsko vzdrževanje javnih študentskih domov,
– delovanje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani,
– delovanje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo,
– delovanje javne agencije za visoko šolstvo,
– štipendije ali študijske pomoči tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva,
– skrb za razvoj in učenje slovenščine, lahko pa tudi za druge namene, določene z zakonom ali drugim predpisom.«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi:

Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela ocenjujejo visokošolski zavodi (samoevalvacija) in Svet za evalvacijo visokega šolstva (zunanja evalvacija).
Ugotovitve iz samoevalvacijskih poročil in poročil o zunanjih evalvacijah se upoštevajo ob ponovni akreditaciji visokošolskih zavodov in njihovih študijskih programov.
Na podlagi ugotovitev Sveta za evalvacijo visokega šolstva ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, visokošolskemu zavodu določi rok za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti v roku niso odpravljene, se, ne glede na rok iz 14. in 32. člena tega zakona, začne postopek za ponovno akreditacijo.«.

V naslovu X. poglavja se črta beseda »ŠTUDENTOV«.

Naslov 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »(seznam evidenc z osebnimi podatki študentov)«.

Za 81. členom se doda nov 81.a člen, ki se glasi:

Visokošolski zavodi vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:
1. evidenco o zaposlenih delavcih,
2. evidenco o plačah.
V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku spremembo prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.
Evidenca o plačah se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha.
Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo: ime in priimek delavca (za delavke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče ter drugi kraj, iz katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, sklep senata o imenovanju komisije za izvolitev v naziv, poročilo komisije, soglasje senata, sklep o izvolitvi, doba izvolitve, habilitacijsko področje, delovno mesto, opis del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum prenehanja delovnega razmerja, razlog prenehanja delovnega razmerja.
Evidenca iz 2. točke prvega odstavka tega člena vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedensko pedagoško obveznost, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katere se prejema nadomestilo plače, ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa, podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja, število napredovanj.«.

V naslovu 82. člena se na koncu doda beseda »študentov«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Osebni podatki študentov iz evidenc iz 81. člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.«.

Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi:

Osebni podatki zaposlenih iz evidenc iz 81.a člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, povezane z uresničevanjem sistema plač v javnem sektorju, ter ugotavljanjem izpolnjevanja kadrovskih pogojev.«.

V 83. členu se za številko »81.« doda besedilo »in 81.a«.

Predpise iz 7.a, 8., 16., 32.a in 73. člena zakona izda minister, pristojen za visoko šolstvo, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Državni zbor sprejme akte o preoblikovanju univerz najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Visokošolski zavodi uskladijo svoje statute s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do izvolitve senatov univerz in samostojnih visokošolskih zavodov na podlagi statutov, usklajenih s tem zakonom, opravljajo njihove naloge senati, izvoljeni v skladu z veljavnimi statuti.

Vlada Republike Slovenije imenuje Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najpozneje do 31. 12. 2004. Pri prvem imenovanju je polovica članov imenovana za tri leta.
Do imenovanja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo opravlja njegove naloge Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Prva merila iz spremenjenega 49. člena zakona sprejme Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Akreditacijski postopki, začeti pred uveljavitvijo novih meril, se nadaljujejo in končajo po novih merilih.

Akt o ustanovitvi javne agencije iz 51.a člena zakona sprejme Vlada Republike Slovenije najpozneje do 31. 12. 2005.
Do začetka dela javne agencije iz prejšnjega odstavka opravlja strokovno-tehnične naloge za Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Svet za evalvacijo visokega šolstva mora biti oblikovan v treh mesecih po uveljavitvi akta o ustanovitvi javne agencije.
Do oblikovanja Sveta za evalvacijo visokega šolstva opravlja njegove naloge Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva. Ta komisija sprejme prva merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Visokošolski zavodi uvajajo študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje po tem zakonu postopoma, najpozneje pa v študijskem letu 2009/10. Ob uvedbi študijskih programov po tem zakonu razpis za vpis v dosedanje študijske programe ni več mogoč.
Študenti, ki se vpišejo v visoko šolstvo pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.
Študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.
Spremenjena določba tretjega odstavka 40. člena zakona se začne uporabljati za razpisa za vpis v študijsko leto 2005/06.

Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Število priznanih kreditnih točk ne sme preseči števila 60. Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije in ovrednotene s 300 kreditnimi točkami ali več, se pri vpisu v doktorske študijske programe uporablja določba druge alinee četrtega odstavka 38.a člena zakona.
Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, če njihov skupni študij ni trajal najmanj pet let, se pri vpisu v študijske programe tretje stopnje uporablja določba tretje alinee četrtega odstavka 38.a člena zakona ali se zanje določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija se v doktorskem študijskem programu priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.