Na podlagi prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) ter drugega in tretjega odstavka 77. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/7/ES) določa kopalne vode in:
– obveznost in način izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda,
– merila za vrednotenje kakovosti kopalnih voda in za razvrščanje teh voda po kakovosti,
– ukrepe upravljanja kakovosti kopalnih voda ter
– način sodelovanja in obveščanja javnosti o upravljanju kakovosti kopalnih voda.
(2) Ta uredba za kopalno vodo določa vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se kopa ali pričakuje, da se bo kopalo, veliko število kopalcev in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano ter so izpolnjena druga merila iz predpisa, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda.
(3) Ta uredba za kopalno vodo določa tudi vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za kopalne vode v bazenih in bazenskih kopališčih in za umetno ustvarjene omejene vode, ločene od površinskih in podzemnih voda.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. trajna ali začasna omejitev kopanja je trajno ali začasno odsvetovanje kopanja;
2. trajna prepoved ali odsvetovanje kopanja je prepoved ali odsvetovanje, ki traja vsaj eno kopalno sezono;
3. začasna prepoved ali odsvetovanje kopanja je prepoved ali odsvetovanje, ki traja manj kakor eno kopalno sezono;
4. veliko število kopalcev je število, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
5. kopalna sezona je obdobje, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
6. onesnaženje je navzočnost mikrobiološkega onesnaženja iz stolpca A preglednic 1 in 2 priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, ali drugih organizmov ali odpadkov iz 22. in 23. člena te uredbe, ki vplivajo na kakovost kopalne vode in lahko predstavljajo tveganje za zdravje kopalcev;
7. profil kopalne vode je opis značilnosti kopalne vode in drugih površinskih voda na prispevnem območju kopalne vode ter ugotovitev in ocena vzrokov onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na kopalno vodo in škodilo zdravju kopalcev, v skladu z 18. členom te uredbe;
8. kratkotrajno onesnaženje je mikrobiološko onesnaženje iz stolpca A preglednic 1 in 2 priloge 2 te uredbe, pri katerem je mogoče jasno opredeliti vzroke in za katero se navadno pričakuje, da na kakovost kopalne vode ne bo vplivalo dlje kakor približno 72 ur po začetnem poslabšanju, ter za katero so sprejeti ustrezni ukrepi zgodnjega opozarjanja in obravnave, kakor izhaja iz šestega odstavka 16. člena te uredbe;
9. neobičajne razmere so dogodek ali kombinacija dogodkov, ki vplivajo na kakovost kopalne vode na določeni lokaciji in za katere se ne pričakuje, da bi se pojavili v povprečju več kakor enkrat vsaka štiri leta;
10. skupek podatkov o kakovosti kopalne vode so podatki, pridobljeni na podlagi monitoringa kakovosti kopalne vode v skladu s 7. členom te uredbe;
11. vrednotenje kakovosti kopalne vode je vrednotenje v skladu s postopkom iz 14. člena te uredbe;
12. razraščanje cianobakterij je kopičenje cianobakterij v obliki cvetenja, prevleke ali pene;
13. vplivno območje kopalne vode je območje po predpisih, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
14. prispevno območje kopalne vode je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v kopalno vodo in se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
15. kopalno območje je območje kopalne vode, na katerem se kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano.

Upravljanje kakovosti kopalnih voda obsega:
– vzpostavitev in vzdrževanje profila kopalne vode,
– določitev koledarja monitoringa,
– izvedba monitoringa,
– vrednotenje kakovosti in razvrstitev kopalnih voda po kakovosti,
– ugotavljanje in ocenjevanje vzrokov onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na kakovost kopalne vode in škodilo zdravju kopalcev,
– obveščanje javnosti,
– priprava in izvajanje ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti kopalcev onesnaženju,
– priprava in izvajanje ukrepov za zmanjševanje nevarnosti onesnaženja ter
– priprava programa ukrepov, kadar je treba izboljšati kakovost kopalne vode.

(1) Seznam kopalnih voda je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Na podlagi podatkov o hidrografskih razvodnicah so kopalnim vodam določena tudi prispevna območja kopalnih voda.
(3) Kopalne vode in njihove geografske meje ter prispevna in vplivna območja kopalnih voda so določena na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25 000 v državnem koordinatnem sistemu in so del vodnega katastra.
(4) Seznam kopalnih voda ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), skupaj s prikazom kopalnih voda na publikacijskih kartah vsako leto najpozneje mesec dni pred začetkom kopalne sezone objavi na svetovnem spletu.
(5) Seznam kopalnih voda in njihove geografske meje ministrstvo letno pregleda in pripravi predlog sprememb in dopolnitev, če so izpolnjeni pogoji za določitev novih ali za spremembo obstoječih kopalnih voda.

Podatki o kopalnih vodah in njihovih geografskih mejah ter podatki o prispevnih in vplivnih območjih kopalnih voda se vodijo v digitalni zbirki podatkov za raven merila 1 : 25 000 v državnem koordinatnem sistemu, ki jo vodi ministrstvo.

(1) Na kopalnih vodah izvaja ministrstvo monitoring parametrov, določenih v stolpcu A preglednic 1 in 2 priloge 2 te uredbe.
(2) Prvi vzorec kopalne vode je treba odvzeti največ sedem dni pred začetkom kopalne sezone. Nadaljnje vzorčenje poteka redno in enakomerno v celotni kopalni sezoni tako, da časovni razmik med odvzemanjem vzorcev nikoli ne presega enega meseca.
(3) Na kopalno sezono je treba odvzeti in preskušati vsaj štiri vzorce, pri čemer se všteje tudi vzorec, odvzet pred začetkom kopalne sezone.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko skupaj z vzorcem, odvzetim pred začetkom kopalne sezone, na kopalno sezono odvzamejo in preskušajo le trije vzorci kopalne vode, če:
– kopalna sezona ne traja več kakor osem tednov ali
– je kopalna voda na območju s posebnimi geografskimi omejitvami.
(5) Vzorci, odvzeti med kratkotrajnim onesnaženjem, se lahko prezrejo. Če je treba nadomestiti prezrti vzorec, se odvzame dodaten vzorec kopalne vode sedem dni po koncu kratkotrajnega onesnaženja.
(6) Po kratkotrajnem onesnaženju se odvzame dodaten vzorec kopalne vode za potrditev, da onesnaženja ni več. Odvzem dodatnega vzorca se opravi na dan ali najpozneje naslednji dan po tem, ko so znani rezultati preskušanja vzorca, odvzetega med kratkotrajnim onesnaženjem, vendar ne prej kot 72 ur po odvzemu tega vzorca. Ta vzorec ni del skupka podatkov o kakovosti kopalne vode.

(1) Najpozneje mesec dni pred začetkom kopalne sezone ministrstvo za vsako kopalno vodo pripravi koledar monitoringa. Vzorčenje kopalne vode je treba opraviti najpozneje štiri dni po datumu, določenem v koledarju monitoringa.
(2) Koledar monitoringa se v času trajanja neobičajnih razmer lahko začasno opusti, vendar ga je treba začeti ponovno uporabljati takoj, ko se neobičajne razmere končajo. Manjkajoče vzorce je treba nadomestiti z novimi vzorci, ki jih je treba odvzeti takoj po končanju neobičajnih razmer.

(1) Merilno mesto je točka na kopalni vodi, kjer se pričakuje:
– največje število kopalcev ali
– največja nevarnost onesnaženja glede na profil kopalne vode.
(2) Kjer je to mogoče, je treba vzorec odvzeti 30 centimetrov pod vodno gladino in v vodi, ki je globoka vsaj en meter.

Pri vzorčenju kopalne vode in ravnanju z vzorci za mikrobiološko preskušanje je treba upoštevati pravila iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Preskušanje vzorcev kopalne vode je treba izvajati po metodah, ki so določene v stolpcu F preglednic 1 in 2 priloge 2 te uredbe, in po pravilih iz priloge 5 te uredbe.
(2) Rezultate preskušanja iz prejšnjega odstavka ministrstvo takoj po preskušanju v skladu s 27. členom te uredbe objavi na svetovnem spletu.

Za vrednotenje kakovosti kopalne vode ministrstvo na podlagi monitoringa kakovosti kopalne vode v skladu s 7. členom te uredbe za vsako kopalno sezono in tri predhodne kopalne sezone (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje) oblikuje skupke podatkov o kakovosti kopalne vode.

(1) Vrednotenje kakovosti kopalne vode izvaja ministrstvo po postopku iz 14. člena te uredbe:
– za vsako posamezno kopalno vodo,
– ob koncu kopalne sezone in
– na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalne vode za posamezno ocenjevalno obdobje.
(2) Skupki podatkov o kakovosti kopalne vode, ki se uporabijo za vrednotenje kakovosti kopalnih voda, morajo zajemati najmanj 16 vzorcev oziroma 12 vzorcev, če gre za primere iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbo tretje alinee prvega odstavka tega člena se lahko vrednotenje kakovosti kopalne vode izvede tudi na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalne vode za krajše ocenjevalno obdobje, če:
– je izpolnjena zahteva iz prejšnjega odstavka ali
– skupek podatkov o kakovosti kopalne vode, ki se uporabi za vrednotenje, zajema najmanj osem vzorcev kopalne vode, za katero kopalna sezona ni daljša od osem tednov.
(4) Vrednotenje kakovosti kopalne vode v skladu s prejšnjim odstavkom se lahko izvede, če:
– je kopalna voda določena na novo,
– so nastale kakršne koli spremembe, ki bodo verjetno vplivale na razvrstitev kopalne vode v skladu s 16. členom te uredbe, ali
– je kopalna voda že bila ocenjena v skladu s predpisom, ki ureja minimalne higienske in druge zahteve za kopalne vode.
(5) V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka se vrednotenje kakovosti kopalne vode izvede na podlagi skupka podatkov o kakovosti kopalne vode, ki vsebuje samo rezultate preskušanja vzorcev, zbranih po pojavu sprememb.
(6) V primeru iz tretje alinee četrtega odstavka tega člena se za vrednotenje kakovosti kopalne vode uporabijo rezultati preskušanja vzorcev, izvedenega v skladu s predpisom, ki ureja minimalne higienske in druge zahteve za kopalne vode, pri čemer se parametra 2 in 3 priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03, 96/06 in 26/07 – ZVU-A) štejeta za enakovredna parametroma 2 in 1 priloge 2 te uredbe.

(1) Vrednotenje kakovosti kopalne vode se izvede na podlagi percentilnih vrednosti mikrobioloških vrednotenj posameznih mikrobioloških parametrov za posamezno ocenjevalno obdobje, zbranih na podlagi monitoringa iz 7. člena te uredbe.
(2) Izračun percentilne vrednosti mikrobioloških vrednotenj posameznih mikrobioloških parametrov se izvede po postopku iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Ministrstvo lahko kopalne vode zaradi vrednotenja kakovosti nadalje razdeli ali združi v skupine.
(2) Kopalne vode se zaradi vrednotenja kakovosti lahko združijo v isto skupino, če:
– so sosednje,
– je bila njihova kakovost za predhodna štiri leta v skladu s 13. in 14. členom te uredbe ovrednotena podobno in
– profili teh kopalnih voda izkazujejo skupne dejavnike tveganja ali odsotnost dejavnikov tveganja.

(1) Na podlagi vrednotenja kakovosti kopalne vode v skladu s 13. do 15. členom te uredbe se kopalne vode ob koncu kopalne sezone glede na slabo, zadostno, dobro ali odlično kakovost razvrsti na:
– slabe,
– zadostne,
– dobre ali
– odlične.
(2) Slaba kopalna voda je voda, za katero je za skupek podatkov o kakovosti kopalne vode za zadnje ocenjevalno obdobje izračunana vrednost zgornjega percentila iz priloge 3 te uredbe za vsaj en mikrobiološki parameter iz priloge 2 te uredbe višja od vrednosti za zadostno kakovost, določene v stolpcu E preglednic 1 ali 2 priloge 2 te uredbe.
(3) Zadostna kopalna voda je voda, za katero je za skupek podatkov o kakovosti kopalne vode za zadnje ocenjevalno obdobje izračunana vrednost zgornjega percentila iz priloge 3 te uredbe za vsaj en mikrobiološki parameter iz priloge 2 te uredbe višja od vrednosti za dobro kakovost in za oba mikrobiološka parametra iz priloge 2 te uredbe enaka ali nižja od vrednosti za zadostno kakovost, določene v stolpcu E preglednic 1 ali 2 priloge 2 te uredbe.
(4) Dobra kopalna voda je voda, za katero je za skupek podatkov o kakovosti kopalne vode za zadnje ocenjevalno obdobje izračunana vrednost zgornjega percentila iz priloge 3 te uredbe za vsaj en mikrobiološki parameter iz priloge 2 te uredbe višja od vrednosti za odlično kakovost in za oba mikrobiološka parametra iz priloge 2 te uredbe enaka ali nižja od vrednosti za dobro kakovost, določene v stolpcu D preglednic 1 ali 2 priloge 2 te uredbe.
(5) Odlična kopalna voda je voda, za katero je za skupek podatkov o kakovosti kopalne vode za zadnje ocenjevalno obdobje izračunana vrednost zgornjega percentila iz priloge 3 te uredbe za oba mikrobiološka parametra iz priloge 2 te uredbe enaka ali nižja od vrednosti za odlično kakovost, določene v stolpcu C preglednic 1 ali 2 priloge 2 te uredbe.
(6) Razvrstitev iz drugega do petega odstavka tega člena se ne spremeni, če gre za kratkotrajno onesnaženje kopalne vode in velja, da:
– so sprejeti ustrezni ukrepi upravljanja, zlasti monitoring, nadzorovanje in zgodnje opozarjanje, da se prepreči izpostavljenost kopalcev z opozorilom ali, kjer je to potrebno, s prepovedjo kopanja,
– so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo vzrokov onesnaženja in
– število v skladu s petim odstavkom 7. člena te uredbe prezrtih vzorcev v zadnjem ocenjevalnem obdobju ni presegalo dopustnega števila.
(7) Dopustno število prezrtih vzorcev iz tretje alinee prejšnjega odstavka se določi po tistem kriteriju, ki dopušča večje število prezrtih vzorcev, in sicer:
– 15 odstotkov skupnega števila vzorcev, predvidenega v koledarju monitoringa za to ocenjevalno obdobje, ali
– en vzorec na kopalno sezono.

(1) Kopalna voda dosega standarde kakovosti za kopalno vodo, če je zadostne, dobre ali odlične kakovosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba izvesti vse tehnično izvedljive in sorazmerne ukrepe, da se poveča število kopalnih voda dobre ali odlične kakovosti.
(3) Kopalne vode, ki ne dosegajo standardov kakovosti iz prvega odstavka tega člena, je mogoče začasno uvrstiti med slabe, če ministrstvo v prvi kopalni sezoni po taki razvrstitvi zagotovi izvajanje ustreznih ukrepov upravljanja, zlasti pa:
– prepove ali odsvetuje kopanje, da se prepreči izpostavljenost kopalcev onesnaženju,
– ugotavlja vzroke, zaradi katerih kopalna voda ni dosegla zadostne kakovosti,
– pripravi predlog ukrepov za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo vzrokov onesnaženja,
– opozarja javnost z jasnim in preprostim znakom za nevarnost in
– obvešča javnost o vzrokih onesnaženja in ukrepih, sprejetih na podlagi profila kopalne vode, v skladu s 27. členom te uredbe.
(4) Na kopalnem območju ali v naravnem kopališču, kjer je kopalna voda pet zaporednih let slabe kakovosti, ministrstvo kopanje trajno prepove ali trajno odsvetuje. Ministrstvo lahko kopanje trajno prepove ali odsvetuje tudi pred koncem petletnega obdobja, če bi bili ukrepi za doseganje zadostne kakovosti tehnično neizvedljivi ali nesorazmerno dragi.

(1) Za vsako kopalno vodo iz priloge 1 te uredbe ministrstvo pripravi profil kopalne vode, ki vključuje najmanj vsebine iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Profil kopalne vode lahko obsega eno kopalno vodo ali več kot eno sosednjo kopalno vodo.
(3) Profil kopalne vode je treba izdelati v digitalni obliki tako, da vključuje besedilni in kartografski del. Besedilni del vključuje vsebine iz točk a) do f) pod 1. priloge 4 te uredbe. Kadar je to mogoče, kartografski del vključuje kartografski prikaz informacij iz točk a) in b) pod 1. priloge 4 te uredbe. Kartografski del profila kopalne vode je treba izdelati za raven merila 1 : 25 000 v državnem koordinatnem sistemu in vnesti v vodni kataster.

(1) Profil kopalne vode je treba redno pregledovati in ga posodobiti, kadar je treba spremeniti ali dopolniti katero od vsebin iz 1. točke priloge 4 te uredbe.
(2) Pogostost in obseg pregledov profila kopalne vode je odvisna od kakovosti kopalne vode ter narave in stopnje onesnaženja. Najmanjša pogostost pregledovanja je določena v 2. točki priloge 4 te uredbe.
(3) Če je kopalna voda odlične kakovosti, se profil kopalne vode pregleda le, če se njena razvrstitev spremeni v dobro, zadostno ali slabo kakovost. Pregled zajema vse vsebine profila kopalne vode iz 1. točke priloge 4 te uredbe.
(4) Po gradbenih delih ali spremembah infrastrukture na kopalnem območju ali v naravnem kopališču ali v njuni bližini, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost kopalne vode, je treba profil kopalne vode pred začetkom naslednje kopalne sezone posodobiti.

Pri vzpostavljanju, pregledovanju in posodabljanju profilov kopalnih voda se ustrezno uporabijo podatki iz informacijskega sistema okolja in vodnega katastra, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo načrte upravljanja voda, uporabljajo pri pripravi načrtov upravljanja voda po predpisih o vodah.

(1) V izjemnih okoliščinah, ki vplivajo ali je mogoče sklepati, da bi lahko škodljivo vplivale na kakovost kopalne vode ali zdravje kopalcev, ministrstvo kopanje začasno prepove ali začasno odsvetuje.
(2) Izjemne okoliščine iz prejšnjega odstavka so zlasti izredno onesnaženje kopalne vode zaradi:
– izredno velikih poplav ali zelo dolgih suš,
– naravnih ali drugih nesreč, ki jih razumno ni bilo mogoče predvideti,
– takih poškodb vodnih objektov, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost kopalne vode,
– drugih nepričakovanih dogodkov ali kombinacij dogodkov, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost kopalne vode in jih razumno ni bilo mogoče predvideti.
(3) O začasni prepovedi ali odsvetovanju kopanja in o prenehanju začasne prepovedi oziroma odsvetovanja kopanja ministrstvo obvesti javnost v skladu s 27. členom te uredbe.

(1) Če profil kopalne vode izkazuje možnost razraščanja cianobakterij, ministrstvo v program monitoringa iz 29. člena te uredbe poleg parametrov iz priloge 2 te uredbe vključi tudi monitoring cianobakterij. Koledar monitoringa cianobakterij določi ministrstvo v programu monitoringa iz 29. člena te uredbe glede na podatke iz profila zadevne kopalne vode.
(2) Če se na podlagi monitoringa iz prejšnjega odstavka v kopalni vodi ugotovi razrast cianobakterij, za katero se presodi, da bi lahko škodljivo vplivala na zdravje kopalcev, ministrstvo kopanje začasno prepove ali odsvetuje. O začasni prepovedi ali odsvetovanju kopanja ter o prenehanju začasne prepovedi oziroma odsvetovanja ministrstvo obvesti javnost v skladu s 27. členom te uredbe.

(1) Če profil kopalne vode izkazuje možnost razraščanja makroalg oziroma morskega fitoplanktona, ministrstvo zagotovi izvedbo raziskav ter izdelavo ocene njihove sprejemljivosti in tveganja za zdravje kopalcev.
(2) Če se v kopalni vodi ugotovi možnost razraščanja ali razrast makroalg oziroma morskega fitoplanktona, ki glede na oceno iz prejšnjega odstavka predstavlja tveganje za zdravje kopalcev in je zato nesprejemljivo, ministrstvo kopanje začasno prepove ali odsvetuje. O začasni prepovedi ali odsvetovanju kopanja ter o prenehanju začasne prepovedi oziroma odsvetovanja ministrstvo obvesti javnost v skladu s 27. členom te uredbe.
(3) Monitoring iz 7. člena te uredbe vključuje ob vsakem vzorčenju kopalne vode tudi njen organoleptični pregled zaradi odkrivanja onesnaženja z ostanki katrana ali drugimi tekočimi odpadki ali trdnimi odpadki (npr. steklo, plastika, guma ali drugo). Kadar se ugotovi onesnaženje z ostanki katrana, drugimi tekočimi odpadki ali trdnimi odpadki, je treba takšno onesnaženje odstraniti.
(4) Če se presodi, da bi onesnaženje iz prejšnjega odstavka lahko predstavljalo tveganje za zdravje kopalcev, ministrstvo kopanje, dokler onesnaženje ni odpravljeno, začasno prepove ali odsvetuje. O začasni prepovedi ali odsvetovanju kopanja ter o prenehanju začasne prepovedi oziroma odsvetovanja ministrstvo obvesti javnost v skladu s 27. členom te uredbe.
(5) Odstranjevanje trdnih odpadkov iz tretjega odstavka tega člena v naravnem kopališču zagotovi imetnik vodne pravice za rabo vode za dejavnost kopališča, na kopalnem območju pa obvezna državna gospodarska javna služba urejanja voda.
(6) Odstranjevanje onesnaženja s katranom ali drugimi tekočimi odpadki na kopalnih območjih in v naravnih kopališčih zagotovi obvezna državna gospodarska javna služba urejanja voda.

(1) Ministrstvo kopanje v kopalni vodi lahko trajno prepove ali trajno odsvetuje tudi, če vodno telo, na katerem se nahaja kopalna voda:
– ne dosega standardov kakovosti za dobro kemijsko stanje po predpisih, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda, ali
– je razvrščeno v zmerno, slabše ali slabo ekološko stanje po predpisih, ki urejajo ekološko stanje površinskih voda.
(2) O trajni prepovedi ali odsvetovanju kopanja iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti javnost v skladu s 27. členom te uredbe.

(1) Če je kopalna voda slabe kakovosti, ministrstvo prvo kopalno sezono po taki razvrstitvi pripravi predlog programa ukrepov iz tretje alinee tretjega odstavka 17. člena te uredbe, ki vključuje tudi predlog ukrepov iz drugega odstavka 17. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo lahko pripravi predlog programa ukrepov tudi za primere izjemnih okoliščin, če nastane izredno onesnaženje kopalne vode iz 21. člena te uredbe.
(3) Program ukrepov iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1) Ministrstvo spodbuja sodelovanje javnosti, zlasti pri določitvi, pregledu in posodabljanju seznama kopalnih voda, in daje javnosti možnost:
– da se seznani s procesom sodelovanja javnosti in
– za oblikovanje predlogov, pripomb ali mnenj.
(2) K sodelovanju se povabi zlasti:
– samoupravne lokalne skupnosti,
– nevladne organizacije s področja voda in varstva okolja, ki so registrirane pri pristojnem organu,
– imetnike vodne pravice za neposredno rabo vode za dejavnost kopališč,
– vlagatelje vlog za pridobitev vodne pravice za neposredno rabo vode za dejavnost kopališč,
– imetnike okoljevarstvenih dovoljenj na prispevnih območjih kopalnih voda in
– strokovne institucije na področju varstva okolja in varovanja zdravja.
(3) Informacije, pridobljene v procesu sodelovanja javnosti, ministrstvo obravnava in ustrezno upošteva.

(1) Med kopalno sezono je treba na lahko dostopnem mestu na kopalnem območju ali v njegovi bližini in na območju naravnega kopališča pravočasno zagotoviti naslednje informacije:
– trenutno razvrstitev kopalne vode in morebitno prepoved ali odsvetovanje kopanja z uporabo jasnega in enostavnega znaka ali simbola,
– splošen opis kopalne vode v poljudnem jeziku na podlagi profila kopalne vode iz 18. člena te uredbe,
– informacije o naravi in pričakovanem trajanju neobičajnih razmer, kadar nastopijo neobičajne razmere;
– obvestilo javnosti o prepovedi ali odsvetovanju kopanja, vključno z navedbo razlogov za prepoved oziroma odsvetovanje kopanja;
– kadar je kopanje trajno prepovedano ali se trajno odsvetuje, obvestilo z obrazložitvijo, da voda ni več kopalna, in
– navedbo virov podrobnejših informacij.
(2) Če profil kopalne vode izkazuje izpostavljenost kopalne vode kratkotrajnemu onesnaženju, je treba na kopalnem območju ali v njegovi bližini in na območju naravnega kopališča zagotoviti tudi:
– opozorilo o izpostavljenosti kopalne vode kratkotrajnemu onesnaženju,
– navedbo števila dni, v katerih je bilo v zadnji kopalni sezoni zaradi kratkotrajnega onesnaženja kopanje prepovedano ali odsvetovano, in
– opozorilo, kadar kratkotrajno onesnaženje obstaja ali je napovedano.
(3) Obveščanje javnosti o kopalnih vodah je treba zagotavljati na krajevno običajen način in po svetovnem spletu, kjer je treba poleg informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena objaviti še:
1. seznam kopalnih območij in naravnih kopališč;
2. razvrstitev kopalne vode v zadnjih treh letih, vključno z rezultati monitoringa, ki je bilo izvedeno od zadnje razvrstitve;
3. profil kopalne vode;
4. pri kopalni vodi slabe kakovosti informacije o vzrokih onesnaženja in ukrepih iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe za preprečevanje izpostavljenosti kopalcev onesnaženju in za odpravo vzrokov onesnaženja;
5. pri kopalni vodi, izpostavljeni kratkotrajnemu onesnaženju, splošne informacije o:
– pogojih, ki ga lahko povzročijo,
– verjetnosti takšnega onesnaženja in njegovem trajanju,
– vzrokih takšnega onesnaženja in ukrepih za preprečitev izpostavljenosti kopalcev onesnaženju ter
– ukrepih za odpravo vzrokov takšnega onesnaženja.
(4) Pri obveščanju javnosti se uporabi georeferenčna tehnologija, če je to mogoče, informacije pa se predstavljajo jasno in razumljivo, v skladu z zahtevami predpisa, ki ureja označevanje kopalnih voda.
(5) Obveščanje javnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena za kopalna območja zagotavljajo samoupravne lokalne skupnosti, za naravno kopališče pa imetnik vodne pravice za rabo vode za dejavnost kopališča, na podlagi predhodnih obvestil ministrstva in v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo varstvo pred utopitvami, in predpisa, ki ureja označevanje kopalnih voda.
(6) Obveščanje javnosti iz tretjega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo.

(1) Izvedba monitoringa kopalnih voda obsega:
– vzorčenje in organoleptični pregled kopalne vode,
– izpolnjevanje zapisnika o odvzemu vzorcev in o ugotovitvah organoleptičnega pregleda,
– konzerviranje vzorcev, njihov prevoz in shranjevanje,
– preskušanje vzorcev kopalne vode,
– vrednotenje kakovosti kopalne vode,
– razvrstitev kopalne vode na podlagi vrednotenja njene kakovosti in
– izdelavo letnega poročila monitoringa kopalne vode, vključno z rezultati vrednotenja njene kakovosti in razvrstitvijo glede na kakovost.
(2) Posamezne naloge monitoringa kopalnih voda, ki se nanašajo na vzorčenje in preskušanje vzorcev po tej uredbi, opravljajo laboratoriji, ki imajo opravljeno akreditacijo po sistemu SIST EN 17025.
(3) Naloge iz prejšnjega odstavka se opravljajo v skladu s programom monitoringa iz 29. člena te uredbe.
(4) Izvajalci posameznih nalog monitoringa iz prvega odstavka tega člena sprotno poročajo ministrstvu o vzorčenju, terenskih meritvah in rezultatih preskušanj vzorcev. O rezultatih preskušanj vzorcev sprotno poročajo tudi samoupravni lokalni skupnosti, na območju katere se nahaja kopalna voda, oziroma imetniku vodne pravice za rabo kopalne vode za dejavnost kopališča.

(1) Izvajanje monitoringa kopalnih voda zagotavlja ministrstvo na podlagi letnega programa monitoringa kopalnih voda, ki ga pripravi ministrstvo in vsebuje:
– seznam kopalnih voda,
– letni koledar monitoringa,
– nabor parametrov,
– izbor metod preskušanja vzorcev iz prvega odstavka 11. člena te uredbe,
– izbor merilnih mest in njihovo določitev s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
– način vzorčenja kopalne vode ter opis postopkov in opreme vzorčenja,
– način in obseg pregleda za ugotavljanje razrasti makroalg oziroma morskega fitoplanktona ter način in obseg organoleptičnega pregleda za ugotavljanje onesnaženja z drugimi parametri v skladu s 23. členom te uredbe,
– oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa in
– program dodatnega vzorčenja in preskušanja kopalne vode, če je to potrebno v skladu z 22. ali 23. členom te uredbe, glede na podatke iz profila zadevne kopalne vode ali glede na rezultate monitoringa predhodne kopalne sezone.
(2) Program monitoringa iz prejšnjega odstavka, vključno s koledarjem monitoringa iz 8. člena te uredbe, ministrstvo vsako leto najpozneje mesec dni pred začetkom kopalne sezone objavi na svetovnem spletu.

(1) O meritvah, vzorčenju in preskušanjih vzorcev, ki so predmet monitoringa kopalnih voda, ministrstvo za vsako kopalno sezono izdela poročilo o monitoringu kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Poročilo mora vsebovati podatke o:
– izvajalcih posameznih nalog monitoringa kopalnih voda,
– naboru parametrov,
– merilnih mestih, času in načinu vzorčenja, uporabljenih preskusnih metodah in merilni opremi,
– rezultatih preskušanja vzorcev,
– vrednotenju kakovosti kopalne vode na podlagi rezultatov preskušanja vzorcev kopalne vode za zadnje ocenjevalno obdobje v skladu s 13. do 15. členom te uredbe,
– razvrstitvi kopalne vode glede na njeno kakovost v razrede iz 16. člena te uredbe in
– poročilo o morebitnih začasnih opustitvah koledarja monitoringa, vključno z navedbo razlogov za začasno opustitev koledarja monitoringa.
(3) Poročilo mora vsebovati tudi podatke o morebitni razdelitvi kopalnih voda ali združitvi kopalnih voda v skupine v skladu s 15. členom te uredbe, vključno z utemeljitvijo takšne razdelitve ali združitve.

(1) Poročilo hrani ministrstvo deset let.
(2) Podatki o kakovosti kopalnih voda se hranijo trajno, v bazi podatkov o kopalnih vodah, ki jo vodi ministrstvo in je del informacijskega sistema okolja na področju stanja okolja in njegovih delov po predpisih o varstvu okolja.

Imetnik vodne pravice za rabo vode za dejavnost kopališča med kopalno sezono na naravnem kopališču zagotovi:
– dostop izvajalcem posameznih nalog monitoringa do merilnega mesta kopalne vode,
– dostop do informacijske table,
– označitev naravnega kopališča in obveščanje javnosti v skladu s petim odstavkom 27. člena te uredbe in v skladu z zahtevami predpisa, ki ureja označevanje kopalnih voda, in predpisa, ki ureja tehnične ukrepe in zahteve za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih,
– izvajanje ukrepov trajne ali začasne prepovedi ali odsvetovanja kopanja po tej uredbi.

(1) Ministrstvo vsako leto pred začetkom kopalne sezone pošlje Evropski komisiji obvestilo o seznamu kopalnih voda, vključno z obrazložitvijo morebitnih sprememb glede na predhodno kopalno sezono.
(2) Ministrstvo vsako leto najpozneje do 31. decembra pošlje Evropski komisiji za vsako posamezno kopalno vodo letno poročilo o rezultatih monitoringa in vrednotenja kakovosti kopalnih voda za predhodno kopalno sezono ter letno poročilo z opisom pomembnejših sprejetih ukrepov upravljanja kakovosti kopalnih voda.
(3) Poročilo iz prejšnjega odstavka vključuje tudi poročilo o morebitnih začasnih opustitvah koledarja monitoringa, vključno z navedbo razlogov za tako opustitev.

Kadar vplivno ali prispevno območje kopalne vode sega preko meja Republike Slovenije in lahko razmere na vplivnem oziroma prispevnem območju kopalne vode čezmejno vplivajo na kakovost kopalne vode, ministrstvo pri izvajanju določb te uredbe vzpostavi sodelovanje z zadevnimi državami članicami Evropske unije, vključno z izmenjavo informacij in skupnim ukrepanjem za nadzor teh vplivov.

(1) Seznam kopalnih voda iz 5. člena te uredbe in koledar monitoringa iz 8. člena te uredbe se prvič objavita najpozneje 14 dni pred začetkom kopalne sezone 2008 v skladu z določbo prvega odstavka 36. člena te uredbe.
(2) Monitoring parametrov iz stolpca A preglednic 1 in 2 priloge 2 te uredbe se prvič izvede v kopalni sezoni 2010.
(3) Prvo vrednotenje kopalnih voda v skladu z določbami 13. do 15. člena te uredbe in prva razvrstitev kopalnih voda v skladu z določbami 16. člena te uredbe se izvedeta najpozneje ob koncu kopalne sezone 2013.
(4) Standardi kakovosti za kopalno vodo morajo biti za vsa kopalna območja in naravna kopališča doseženi najpozneje do konca kopalne sezone 2015.
(5) Profili kopalnih voda se vzpostavijo najpozneje do 24. marca 2011.
(6) Obveščanje javnosti v skladu z zahtevami 27. člena te uredbe se začne izvajati najpozneje ob začetku kopalne sezone 2012.
(7) Prvo poročanje Evropski komisiji v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe se izvede najpozneje do začetka kopalne sezone 2008.
(8) Prvo poročanje Evropski komisiji v skladu z drugim odstavkom 33. člena te uredbe se izvede po prvem vrednotenju kopalnih voda v skladu z določbami 13. do 15. člena te uredbe.
(9) Novo določene kopalne vode s seznama kopalnih voda iz priloge 1 te uredbe se prvič upoštevajo pri pripravi programa monitoringa kopalnih voda in pri pripravi poročil iz 33. člena te uredbe za kopalno sezono 2009.

(1) Do roka iz drugega odstavka prejšnjega člena se monitoring kopalnih voda na kopalnih območjih izvaja v skladu z Uredbo o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 70/03 in 72/04), monitoring kopalnih voda v naravnih kopališčih pa v skladu s Pravilnikom o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03, 96/06 in 26/07 – ZVU-A).
(2) Do roka iz drugega odstavka prejšnjega člena pripravo koledarja monitoringa kopalnih voda v naravnih kopališčih zagotovi ministrstvo in ga najpozneje mesec dni pred začetkom kopalne sezone objavi na svetovnem spletu.
(3) Do roka iz drugega odstavka prejšnjega člena se parametra 2 in 3 iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03, 96/06 in 26/07 – ZVU-A) štejeta za enakovredna parametroma 2 in 1 iz priloge 2 te uredbe.
(4) Do roka iz tretjega odstavka prejšnjega člena se letno poroča Evropski komisiji skladno z zahtevami Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo 2006/7/ES. V tem obdobju se v letno poročilo o kakovosti kopalne vode vključijo rezultati monitoringa parametrov iz priloge 2 te uredbe, pri čemer se upošteva ekvivalentnost parametrov iz šestega odstavka 13. člena te uredbe.
(5) Do roka iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo kopanje v kopalni vodi na kopalnem območju ali v naravnem kopališču lahko trajno prepove ali odsvetuje, če kakovost kopalne vode v pretekli kopalni sezoni ni ustrezala predpisanim zahtevam za kopalne vode po predpisu, ki ureja minimalne higienske in druge zahteve za kopalne vode.
(6) Do prve razvrstitve vodnih teles površinskih voda po kemijskem in ekološkem stanju lahko ministrstvo kopanje v kopalni vodi v skladu s 24. členom te uredbe trajno prepove ali odsvetuje, če je za vodno telo v skladu s predpisi, ki urejajo načrte upravljanja voda, ocenjeno, da kemijsko in ekološko stanje ne bosta dosežena, pri čemer se ne upošteva ocene verjetnosti doseganja dobrega ekološkega stanja glede na hidromorfološke elemente.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 70/03 in 72/04), razen določb 3. do 9. člena, ki se uporabljajo do 31. decembra 2009.

Ta uredba začne veljati 24. marca 2008.