Na podlagi drugega odstavka 19. člena, petega in šestega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, klasifikacijski seznam odpadkov in obveznost poročanja Evropski Komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v skladu z:
– Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 20), zadnjič spremenjeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/689/EGS),
– Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/31/ES),
– Direktivo 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L št. 114 z dne 27. 4. 2006, str. 9) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/12/ES),
– Odločbo Komisije št. 94/741/ES z dne 24. oktobra 1994 o vprašalnikih za poročila držav članic o izvajanju določenih direktiv v sektorju odpadkov (izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (UL L št. 296 z dne 17. 11. 1994, str. 42), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije št. 2007/151/ES z dne 6. marca 2007 o spremembi Odločb 94/741/ES in 97/622/ES glede vprašalnikov za poročila o izvajanju Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in o izvajanju Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 67 z dne 7. 3. 2007, str. 7),
– Odločbo Komisije št. 96/302/ES z dne 17. aprila 1996 o določitvi oblike, s katero se zagotavljajo informacije na podlagi člena 8(3) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 116 z dne 11. 5. 1996, str. 26),
– Odločbo Komisije 97/622/ES z dne 27. maja 1997 o vprašalnikih za poročila držav članic o izvajanju nekaterih direktiv v sektorju odpadkov (izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (UL L št. 256 z dne 19. 9. 1997, str. 13), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije št. 2007/151/ES z dne 6. marca 2007 o spremembi Odločb 94/741/ES in 97/622/ES glede vprašalnikov za poročila o izvajanju Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in o izvajanju Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 67 z dne 7. 3. 2007, str. 7) in
– Odločbo Komisije št. 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov v skladu s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov v skladu s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 6), zadnjič spremenjeno z Odločbo Sveta št. 2001/573/ES z dne 23. julija 2001 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES glede seznama odpadkov (UL L št. 203 z dne 28. 7. 2001, str. 18) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2000/532/ES).

(1) Ta uredba se uporablja za ravnanje z zemeljskim izkopom, če se zaradi onesnaženosti z nevarnimi snovmi uvršča med nevarne odpadke.
(2) Ta uredba se ne uporablja za:
1. snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak,
2. radioaktivne odpadke,
3. razgrajena razstreliva,
4. tla, vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal in z zgradbami, ki so trajno povezane s tlemi,
5. zemeljski izkop, pridobljen med gradbenimi deli, če se ta material v prvotnem stanju in brez obdelave uporabi za gradnjo na kraju, kjer je bil izkopan, in so v zvezi z njegovo onesnaženostjo za takšno ponovno uporabo izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, in predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
6. fekalne snovi, ki niso zajete v 2. točki drugega odstavka tega člena, za slamo in druge naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora, ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju, v gozdarstvu ali za proizvodnjo energije iz takšne biomase s postopki ali metodami, ki ne škodujejo okolju ali ne ogrožajo zdravja ljudi.
(3) Ta uredba se ne uporablja za:
1. odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, pridobivanju, predelavi in pri skladiščenju mineralnih surovin ter pri obratovanju kamnolomov v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15),
2. živalske stranske proizvode v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1432/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi prilog I, II in VI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju in prevozu živalskih stranskih proizvodov (UL L št. 320 z dne 6. 12. 2007, str. 13) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES) razen tistih, ki so predvideni za sežig, sosežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplina ali v obratu za kompostiranje,
3. trupla živali, ki so poginile drugače kakor z zakolom, vključno z živalmi, ki jih pokončajo zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni, in odstranijo v skladu z Uredbo 1774/2002/ES,
4. odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v vode z odvajanjem odpadnih voda.
(4) Ta uredba se ne uporablja za premeščanje odpadnih naplavin znotraj območja površinskih voda za upravljanje voda in vodnih poti ali preprečevanje poplav ali blažitev posledic poplav in suše, če se dokaže, da se odpadne naplavine ne uvrščajo med nevarne odpadke in ne vplivajo na izpolnjevanje obveznosti po drugih predpisih.
(5) Ta uredba se ne uporablja za pošiljke odpadkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1379/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi prilog IA, IB, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov za namene upoštevanja tehničnega napredka in sprememb, dogovorjenih na podlagi Baselske konvencije (UL L št. 309 z dne 27. 11. 2007, str. 7) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1013/2006/ES).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in je uvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
2. povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;
3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
4. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju;
5. obdelava odpadkov je predelava ali odstranjevanje odpadkov v skladu s to uredbo;
6. predelava odpadkov so postopki, določeni v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov ali njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikliranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo (kot na primer sortiranje) in predelava odpadkov v gorivo. Sežig odpadkov zaradi njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov;
7. odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe, in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati;
8. predobdelava so vmesni postopki predelave, označeni z oznakama R12 in R13 iz priloge 5 te uredbe, in vmesni postopki odstranjevanja, označeni z oznakami D13, D14 in D15 iz priloge 6 te uredbe;
9. naprava je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
10. zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki oddajajo ali prepuščajo, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje pred prevozom zaradi oddaje v obdelavo;
11. oddaja odpadkov je ravnanje z odpadki, pri katerem imetnik odpadkov odda odpadke v nadaljnje ravnanje s potrditvijo evidenčnega lista, prevzemnik odpadkov pa s potrditvijo evidenčnega lista odpadke prevzame;
12. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez potrditve evidenčnega lista s strani imetnika in prevzemnika odpadkov, kadar je taka oddaja dovoljena na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
13. zbiralec odpadkov je oseba, ki kot dejavnost zbira odpadke v skladu s to uredbo;
14. prevoznik odpadkov je oseba, ki kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov v skladu s to uredbo;
15. prevzemnik odpadkov je trgovec, zbiralec odpadkov ali oseba, ki obdeluje odpadke v skladu s to uredbo;
16. posrednik je oseba, ki kot dejavnost opravlja posredništvo pri zagotavljanju obdelave odpadkov drugih imetnikov v skladu s to uredbo;
17. trgovec je oseba, ki kot dejavnost kupuje odpadke od drugih imetnikov odpadkov in jih nato brez razvrščanja ali predhodnega skladiščenja zaradi zagotavljanja njihove obdelave prodaja. Za trgovca se šteje tudi oseba, ki kupljene odpadke prevzame, tako da postane njihov imetnik;
18. predelovalec odpadkov je oseba, ki kot dejavnost odpadke predeluje;
19. odstranjevalec odpadkov je oseba, ki kot dejavnost odpadke odstranjuje;
20. začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri povzročitelju odpadkov na kraju nastanka, pred njihovo oddajo v zbiranje ali obdelavo;
21. predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu odpadkov, kjer se odpadki raztovorijo, z namenom priprave za nadaljnji prevoz do izvajalca obdelave odpadkov;
22. skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov za največ tri leta pri izvajalcu obdelave odpadkov. Skladiščenje odpadkov, daljše od treh let, je odlaganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;
23. pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki se zaradi trgovanja, zbiranja ali obdelave prepelje po cesti, železnici, zraku, morju ali celinskih plovnih poteh od imetnika odpadkov do prevzemnika odpadkov. V eno pošiljko odpadkov znotraj meja Republike Slovenije so vključeni vsi istovrstni odpadki, ki jih imetnik odpadkov odda istemu prevzemniku v enem dnevu. Če je s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno skupino odpadkov, tako določeno, se v eno pošiljko odpadkov štejejo vsi istovrstni odpadki, ki jih v tridesetih dneh imetnik odpadkov odda istemu prevzemniku odpadkov. Za pošiljko odpadkov ne šteje pošiljka nenevarnih odpadkov, katere imetnik odpadkov pošilja znotraj meja Republike Slovenije med skladišči ali napravami, ki jih sam upravlja;
24. evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov in prevzemnik odpadkov potrjujejo pošiljanje odpadkov od kraja skladiščenja ali nastajanja odpadkov pri imetniku odpadkov do kraja skladiščenja ali obdelave odpadkov pri prevzemniku odpadkov, če se odpadki pri tem ne pošiljajo preko meje Republike Slovenije. Če se odpadki pošiljajo preko meje Republike Slovenije, se kot dokazilo o pošiljki odpadkov namesto evidenčnega lista uporablja transportna listina v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.

(1) Odpadki se uvrščajo v skupine in podskupine v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Snov ali predmet, ki se uvršča v eno od skupin oziroma podskupin iz klasifikacijskega seznama odpadkov, je odpadek samo, če ju imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči.
(3) Skupine odpadkov so v klasifikacijskemu seznamu odpadkov označene z dvomestnimi številčnimi oznakami, podskupine odpadkov s štirimestnimi številčnimi oznakami in posamezna vrsta odpadkov s šestmestnimi številčnimi oznakami.
(4) Nevarni odpadki so v klasifikacijskemu seznamu odpadkov označeni s šestmestno številčno oznako in zvezdico.
(5) V klasifikacijskemu seznamu odpadkov so med nevarne odpadke uvrščeni tisti odpadki, ki se uvrščajo v skupine ali med splošne vrste odpadkov iz priloge 2 in vsebujejo sestavine iz priloge 3 z lastnostmi iz priloge 4. Priloge 2, 3 in 4 so sestavni del te uredbe.
(6) Za uvrstitev odpadkov v skupino ali podskupino odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov in za izbiro oznake odpadka je odgovoren povzročitelj odpadkov, v primeru prepuščanja odpadkov pa prevzemnik odpadkov.
(7) Če se odpadek glede na njegove značilnosti lahko uvrsti med nevarne odpadke ali nenevarne odpadke, ga je treba uvrstiti med nevarne odpadke, razen če je iz podatkov o sestavi odpadkov ali iz analize odpadkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4 te uredbe.
(8) Odpadek se lahko uvrsti med odpadke s šestmestno številčno oznako, zaključeno s številko 99, če je iz podatkov o sestavi odpadkov ali iz analize odpadkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4 te uredbe.
(9) V dvomu o uvrstitvi odpadka med odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov lahko povzročitelj odpadkov, če gre za prepuščanje odpadkov pa prevzemnik odpadkov, pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), če k vlogi za izdajo mnenja priloži:
– opis odpadka,
– opis nastanka odpadka,
– analizo odpadka, glede na nevarne lastnosti odpadkov iz priloge 4 te uredbe, ki jo izvede oseba s pridobljeno akreditacijo akreditacijske službe, za izvajanje analiz po metodah iz priloge 4 te uredbe.
(10) Kadar se odpadek lahko uvrsti med nevarne ali nenevarne odpadke, uvrsti ministrstvo odpadek med nevarne odpadke, če povzročitelj odpadkov ali prevzemnik odpadkov v primeru prepuščanja odpadkov, ministrstvu v vlogi za izdajo mnenja ne posreduje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka.

(1) Odpadke je treba obdelati.
(2) Odpadke je prepovedano puščati v naravnem okolju, odmetavati ali nenadzorovano obdelovati.
(3) Obdelavo odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov tako, da jih:
– odda ali prepusti zbiralcu odpadkov,
– sam obdela,
– odda predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali
– proda trgovcu tako, da trgovec postane njihov imetnik.
(4) Če za posamezno skupino, podskupino ali vrsto odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov poseben predpis, ki ureja ravnanje s temi odpadki, določa način njihovega zbiranja, lahko imetnik odpadkov ne glede na določbo prejšnjega odstavka zagotavlja njihovo obdelavo samo z oddajo ali prepuščanjem zbiralcu odpadkov, ki je s tem posebnim predpisom določen za zbiranje teh odpadkov.
(5) Predelava odpadkov ima prednost pred njihovim odstranjevanjem. Priprava odpadkov za ponovno uporabo ima prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave.
(6) Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov ali metod, ki z emisijo snovi ali energije povzročajo:
– čezmerno obremenjevanje voda, zraka in tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali neprijetnimi vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih možnosti živali in rastlin,
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,
– škodljive vplive na območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(7) Če imetnik odpadkov le-teh ne obdela sam, dokaže izpolnjevanje svoje obveznosti glede obdelave odpadkov iz četrtega odstavka tega člena, razen če odpadke prepušča zbiralcu odpadkov, na naslednje načine:
– s pogodbo ali drugim dokazilom o oddaji oziroma prodaji odpadkov prevzemniku odpadkov ter veljavnim evidenčnim listom, kadar oddaja odpadke zbiralcu odpadkov, trgovcu ali neposredno izvajalcu obdelave odpadkov v Republiki Sloveniji,
– s transportno listino v skladu z Uredbo 1013/2006/ES, kadar pošilja odpadke v obdelavo v druge države.

(1) Za odpadke je treba zagotoviti predelavo, če za njo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe teh odpadkov ali njihovih sestavin.
(2) Če je predelava posamezne vrste odpadkov urejena z operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z odpadki, je treba pri njegovi pripravi upoštevati naslednji vrstni red ukrepov ravnanja z odpadki:
– preprečevanje nastajanja odpadkov,
– priprava odpadkov za njihovo ponovno uporabo,
– recikliranje odpadkov,
– drugi postopki predelave,
– odstranjevanje odpadkov.
(3) Odpadki, namenjeni za predelavo, so odpadki, dokler niso predelani v uporabne materiale ali energijo ali po pripravi za ponovno uporabo dani v ponovno uporabo.
(4) Predelave odpadkov ni treba zagotoviti, če so njeni stroški nesorazmerno višji od stroškov odstranjevanja ali če njihova predelava bolj obremenjuje okolje ali zdravje ljudi kakor njihovo odstranjevanje glede na:
– emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
– porabo naravnih virov,
– energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti,
– vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po njihovi obdelavi.

(1) Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo ima prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave glede na:
– emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
– porabo naravnih virov,
– energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti,
– vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po sežigu ali sosežigu.
(2) Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo je dovoljen, če:
– je energija, ki se pridobi s sežigom ali sosežigom, večja od energije, ki se porabi med sežigom ali sosežigom,
– se del presežne energije, ki nastane pri sežigu ali sosežigu, porabi neposredno v obliki toplote ali posredno v obliki elektrike,
– je za ostanke odpadkov po sežigu ali sosežigu zagotovljeno enako ravnanje kot za odpadke, ki nastajajo pri kurjenju goriv v isti napravi.

(1) Odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, je treba odstraniti, pri tem pa je odlaganje najslabša možnost.
(2) Če je odstranjevanje posamezne vrste odpadkov urejeno z operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z odpadki, je treba pri njegovi pripravi upoštevati, da se odpadki odstranjujejo čim bližje kraju njihovega nastanka, v primeru odlaganja, pa na najbližjem odlagališču, ki je primerno za odlaganje teh odpadkov.

(1) Prepovedano je med seboj mešati različne skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkov iz priloge 2 te uredbe ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti.
(2) Če so nevarni odpadki, ki so namenjeni za zbiranje, prevoz ali obdelavo, pomešani z drugimi odpadki, snovmi ali predmeti, je treba zagotoviti njihovo ločevanje, kadar je to tehnično izvedljivo brez nesorazmerno visokih stroškov ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ogrožanja človekovega zdravja in čezmernega obremenjevanja okolja.

(1) Imetnik odpadkov mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in zagotoviti, da se odpadki ne mešajo skladno z zahtevami prejšnjega člena, in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati.
(2) Začasno ali predhodno skladiščenje odpadkov je dovoljeno največ za dvanajst mesecev.
(3) Količina začasno ali predhodno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih.
(4) Začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje in skladiščenje je dovoljeno v za to namenjenih prostorih objektov, ki so urejeni v skladu s predpisi, ki urejajo skladiščenje odpadkov, snovi in pripravkov.
(5) Količina skladiščenih odpadkov pri izvajalcu obdelave odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki je enaka letni zmogljivosti naprav za obdelavo teh odpadkov.

(1) Odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti pakirani tako, da ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.
(2) Nevarni odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za skupino, podskupino ali vrsto odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, za katero poseben predpis, ki ureja ravnanje s temi odpadki, določa, da jih povzročitelji odpadkov prepuščajo zbiralcem odpadkov.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za pakiranje in označevanje nevarnih odpadkov, ki se prevažajo v cestnem, železniškem ali zračnem prometu ter po morju in celinskih vodah, uporabljajo predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(1) Evidenčni list vsebuje podatke o:
– imetniku odpadkov in kraju oddaje pošiljke odpadkov,
– prevozniku odpadkov in prevoznem sredstvu,
– prevzemniku odpadkov in kraju prejema pošiljke odpadkov,
– vrsti in količini odpadkov v pošiljki odpadkov oziroma o količinah odpadkov po posamezni vrsti odpadkov, če se pošilja sočasno več raznovrstnih odpadkov,
– kraju in postopku obdelave odpadkov, če je prevzemnik odpadkov izvajalec obdelave odpadkov.
(2) Če imetnik odpadkov proda odpadke trgovcu je:
– prevoznik odpadkov trgovec, če prevaža odpadke s svojimi prevoznimi sredstvi, sicer pa oseba, ki za trgovca kot prevoznik odpadkov prevaža odpadke,
– prevzemnik odpadkov oseba, ki po naročilu trgovca prevzame odpadke v obdelavo, in
– kraj prejema pošiljke odpadkov kraj prevzema odpadkov v obdelavo.
(3) Evidenčni list se izpolni elektronsko oziroma pisno na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Na evidenčni list se lahko vnesejo podatki za več pošiljk odpadkov, ki so oddani istemu prevzemniku v enem dnevu ali največ v 30 dneh, če je tak čas trajanja pošiljke določen s posebnim predpisom.
(4) Vsako pošiljko odpadkov posebej morajo pred začetkom pošiljanja nevarnih odpadkov in najpozneje v 30 dneh po zaključku pošiljanja nenevarnih odpadkov potrditi s svojim podpisom na izpolnjenem evidenčnem listu:
– imetnik odpadkov pisno ali elektronsko,
– prevoznik odpadkov pisno,
– trgovec pisno, če prevaža odpadke, ki jih je kupil, s svojimi prevoznimi sredstvi,
– prevzemnik odpadkov elektronsko, pri čemer se za količino odpadkov v evidenčni list vnese dejanska količina odpadkov, ki jih imetnik odpadkov odda prevzemniku odpadkov.
(5) Imetnik odpadkov ali trgovec, ki je odpadke kupil, morata zagotoviti, da je evidenčni list izpolnjen s podatki iz prvega odstavka tega člena in pripravljen, da ga elektronsko potrdi prevzemnik odpadkov in pisno prevoznik odpadkov.
(6) Evidenčni list je veljaven, ko ga s svojim podpisom potrdi pisno ali elektronsko imetnik odpadkov in elektronsko prevzemnik odpadkov ter pisno prevoznik odpadkov oziroma trgovec, če kupljene odpadke prevaža s svojimi prevoznimi sredstvi.

(1) Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov ali skupaj več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora zagotoviti izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki, s katerim se določijo ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov in načini ravnanja z nastalimi odpadki.
(2) Načrt gospodarjenja z odpadki mora vsebovati najmanj:
1. podatke o vrstah, količinah in virih nastajanja odpadkov in predvidenih trendih njihovega nastajanja;
2. opis obstoječih in predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi in preglednico z navedbo rokov izvedbe načrtovanih ukrepov;
3. opis obstoječih in predvidenih načinov ravnanja z nastalimi odpadki s podatki o:
– začasnem skladiščenju odpadkov,
– oddaji ali prepuščanju odpadkov zbiralcu odpadkov, trgovcu oziroma izvajalcu obdelave odpadkov,
– obdelavi odpadkov, ki jo izvaja ali namerava izvajati sam,
– lastni obstoječi in načrtovani napravi za obdelavo odpadkov.
(3) Če za posamezno skupino, podskupino ali vrsto odpadkov poseben predpis na področju ravnanja z odpadki ureja njihovo zbiranje in pogoje za obvezno oddajo zbiralcem odpadkov, vsebuje načrt za gospodarjenje z odpadki ne glede na določbe prejšnjega odstavka podatke o:
– količinah in virih nastajanja odpadkov,
– začasnem skladiščenju odpadkov,
– oddaji odpadkov zbiralcu odpadkov.
(4) Povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, kjer stalno izvaja svojo dejavnost, lahko izdela en načrt gospodarjenja z odpadki za več krajev nastajanja odpadkov, razen če v posameznem kraju nastaja več kot 150 ton odpadkov ali več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov.
(5) Povzročitelj odpadkov mora načrt gospodarjenja z odpadki izdelati za štiri leta in ga vsako leto pregledati in ustrezno popraviti. Pri izdelavi načrta gospodarjenja z odpadki mora povzročitelj odpadkov glede obdelave odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnih programov varstva okolja na področju ravnanja z odpadki.
(6) Načrt gospodarjenja z odpadki iz tretjega odstavka tega člena je treba izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(1) Povzročitelj odpadkov mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov s podatki o:
– nastalih odpadkih in o virih njihovega nastajanja,
– začasno skladiščenih odpadkih,
– odpadkih, ki jih obdeluje sam,
– oddanih ali prepuščenih odpadkih prevzemniku odpadkov,
– izvoženih odpadkih in odpadkih, poslanih v države članice Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: EU).
(2) Povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, kjer stalno izvaja svojo dejavnost, mora voditi evidence o nastajanju odpadkov ločeno po kraju nastanka odpadkov.
(3) Sestavni del evidence o nastajanju odpadkov so tudi veljavni evidenčni listi iz 12. člena te uredbe in transportne listine v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(4) Povzročitelj odpadkov mora evidenco o nastajanju odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
(5) Če za posamezno skupino, podskupino ali vrsto odpadkov poseben predpis na področju ravnanja z odpadki ureja njihovo zbiranje in pogoje za obvezno oddajo zbiralcem odpadkov, se vodi evidenca o nastajanju odpadkov ne glede na določbe prvega odstavka tega člena v obliki zbirke veljavnih evidenčnih listov iz 12. člena te uredbe.
(6) Povzročitelju odpadkov ni treba voditi evidence o nastajanju odpadkov za odpadke, za katere poseben predpis določa obvezno prepuščanje teh odpadkov zbiralcem odpadkov.

(1) Povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane več kot 10 ton odpadkov ali več kot 5 kg nevarnih odpadkov, mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto, ki mora vsebovati podatke o:
– nazivu, naslovu, dejavnosti in o matični številki povzročitelja odpadkov, ki je pravna oseba,
– vrstah in količinah nastalih odpadkov,
– vrstah in količinah začasno skladiščenih odpadkov,
– vrstah in količinah odpadkov, za katere je povzročitelj sam izvajal obdelavo,
– vrstah in količinah odpadkov, ki jih je oddal prevzemniku odpadkov in je njihovo oddajo prevzemniku odpadkov potrdil s podpisom evidenčnega lista,
– vrstah in količinah odpadkov, ki jih je prodal trgovcu odpadkov,
– vrstah in količinah izvoženih odpadkov in odpadkov, poslanih v države članice EU.
(2) Povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, kjer stalno izvaja svojo dejavnost, mora poročilo o nastalih odpadkih in o ravnanju z njimi posredovati ministrstvu ločeno po kraju nastanka odpadkov.
(3) Povzročitelj odpadkov dostavi poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi ministrstvu v elektronski obliki na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za skupino, podskupino ali vrsto odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, za katero poseben predpis, ki ureja ravnanje s temi odpadki, določa, da jih povzročitelji odpadkov prepuščajo zbiralcem odpadkov.

(1) Zbiralec odpadkov lahko začne zbirati odpadke, ko pridobi odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ali ko je z aktom občine ali vlade izbran ali ustanovljen za izvajalca javne službe, če se zbiranje posamezne vrste odpadkov opravlja kot storitev javne službe.
(2) Potrdilo se izda na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če:
– je registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
– razpolaga z objekti za predhodno skladiščenje, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in opremo, s katero se zagotavlja preprečevanje škodljivih vplivov na okolje,
– razpolaga s sredstvi oziroma opremo za prevzem odpadkov in njihov prevoz,
– ima zagotovljeno oddajo odpadkov v obdelavo,
– ni bil izbrisan iz evidence zbiralcev odpadkov v zadnjih dveh letih zaradi razlogov iz četrte alinee petega odstavka 17. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo v potrdilu določi:
– vrste odpadkov in količine nevarnih odpadkov, ki se jih letno lahko zbere;
– skupno količino odpadkov, ki se jih letno lahko zbere,
– kraj predhodnega skladiščenja, vključno s parcelno številko ali številko stavbe iz registra stavb,
– ukrepe za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje.
(4) Ministrstvo izda potrdilo v 60 dneh od prejema popolne vloge za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov.
(5) Vloga se vloži v pisni ali elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva. Vloga mora vsebovati:
– podatke o nazivu, naslovu, dejavnosti in matični številki prosilca,
– opis ukrepov za preprečitev škodljivih vplivov na okolje pri zbiranju odpadkov,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve, druge in tretje alinee drugega odstavka tega člena.
(6) K vlogi mora biti priložen načrt zbiranja odpadkov, ki mora vsebovati podatke o:
– vrstah in predvidenih količinah odpadkov, ki jih namerava prosilec zbirati,
– območju zbiranja odpadkov,
– zmogljivosti objekta za predhodno skladiščenje odpadkov,
– sredstvih in opremi, s katero bo zagotavljal zbiranje odpadkov,
– predvidenem prevzemanju odpadkov pri imetnikih odpadkov,
– načinu vodenja evidenc in nadzoru nad masnim tokom odpadkov, ki se bodo zbirali,
– predvidenih načinih obdelave,
– predvidenih ukrepih za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje pri zbiranju odpadkov.
(7) Podatki o ukrepih za preprečitev škodljivih vplivov na okolje pri zbiranju odpadkov so glede na vrste in količine odpadkov, ki jih namerava zbiralec zbrati:
– opis značilnosti zbiranja in predhodnega skladiščenja,
– podatki o pričakovanih vplivih na okolje zaradi zbiranja odpadkov,
– podatki o predvidenih ukrepih, s katerimi bo zagotovljeno izpolnjevanje pogojev iz sedmega odstavka 5. člena te uredbe.
(8) Vpis v evidenco zbiralcev odpadkov se zavrne, če je iz dokumentacije, priložene k vlogi, razvidno, da prosilec ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

(1) Zbiralec odpadkov mora spremembo firme ali sedeža pisno prijaviti ministrstvu v 30 dneh od nastale spremembe tako, da vloži vlogo za spremembo izdanega potrdila za zbiranje odpadkov.
(2) Zbiralec odpadkov mora nameravano spremembo v načinu zbiranja odpadkov, ki se nanaša na spremembo glede vrste odpadkov oziroma količine nevarnih odpadkov, ki jih letno lahko zbere, glede skupne količine odpadkov, ki jih letno lahko zbere, in glede lokacije predhodnega skladišča, kjer lahko odpadke predhodno skladišči, pisno prijaviti ministrstvu tako, da vloži vlogo za spremembo izdanega potrdila za zbiranje odpadkov.
(3) Ministrstvo izda potrdilo o vpisu spremembe iz prvega in drugega odstavka tega člena v evidenco zbiralcev odpadkov v 60 dneh od prejema popolne vloge za spremembo izdanega potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev.
(4) Ministrstvo izbriše zbiralca odpadkov iz evidence z odločbo o izbrisu iz evidence zbiralcev odpadkov, če:
– je zbiralec prijavil namero o prenehanju zbiranja odpadkov, ali
– ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov, ali
– na podlagi pregleda evidenčnih listov iz 12. člena te uredbe ni dokazil, da je zbiralec odpadkov v zadnjih treh letih zbiral odpadke, ali
– ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki.
(5) V primerih iz druge in četrte alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence zbiralcev odpadkov lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.

(1) Zbiralec odpadkov mora voditi evidenco o zbiranju odpadkov, ki vsebuje podatke o:
– vrstah in količinah zbranih odpadkov,
– vrstah in količinah uvoženih odpadkov in odpadkov, pridobljenih iz držav članic EU,
– imetnikih odpadkov, ki mu oddajajo ali prepuščajo odpadke,
– predhodnem skladiščenju odpadkov,
– oddajanju odpadkov v obdelavo,
– vrstah in količinah izvoženih odpadkov in odpadkov, poslanih v države članice EU.
(2) Sestavni del evidence o zbiranju odpadkov so veljavni evidenčni listi iz 12. člena te uredbe in transportne listine ter druga dokumentacija o pošiljkah odpadkov v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(3) Zbiralec odpadkov mora evidenco o zbiranju odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

(1) Zbiralec odpadkov mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o zbiranju odpadkov za preteklo koledarsko leto, ki vsebuje podatke o:
– nazivu, naslovu, dejavnosti in o matični številki zbiralca odpadkov,
– vrstah in količinah zbranih odpadkov,
– vrstah in količinah uvoženih odpadkov in odpadkov, pridobljenih iz držav članic EU,
– vrstah in količinah odpadkov, ki jih skladišči ob zaključku poročevalskega obdobja,
– vrstah in količinah odpadkov, oddanih v obdelavo,
– vrstah in količinah izvoženih odpadkov in odpadkov, poslanih v države članice EU.
(2) Poročilo se pošlje v elektronski obliki na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(1) Izvajalec obdelave odpadkov mora za obdelavo odpadkov imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki:
– je registriran za dejavnost obdelave odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti,
– razpolaga z napravo za obdelavo odpadkov z uporabnim dovoljenjem, pridobljenim v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali namerava zgraditi takšno napravo.
(3) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka se osebi, ki namerava predelovati lastne nenevarne odpadke, za to dejavnost ni treba registrirati v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti.
(4) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo določi:
– vrste in skupno količino nenevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo,
– vrste in količine nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo,
– celotno količino odpadkov, ki se lahko obdela,
– lokacijo izvajanja obdelave odpadkov z navedbo parcelne številke ali številke stavbe iz registra stavb,
– največjo možno zmogljivost naprave;
– tehnične zahteve za napravo za obdelavo odpadkov,
– opis obdelave odpadkov,
– pogoje za izvajanje obdelave odpadkov,
– ukrepe za preprečitev škodljivih vplivov na okolje.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka 9. člena te uredbe lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli mešanje različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti, če:
– so izpolnjene okoljevarstvene zahteve iz sedmega odstavka 5. člena te uredbe,
– je takšno mešanje namenjeno večji zanesljivosti pri varovanju okolja in zdravju ljudi med prevozom odpadkov in pri njihovi obdelavi.

(1) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja se vloži pisno ali elektronsko v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(2) Izvajalec obdelave odpadkov mora v zvezi z obratovanjem naprave za obdelavo odpadkov zagotoviti ukrepe za izpolnitev pogojev v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje iz naprav za obdelavo odpadkov, ter predpisi, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadkov ali posamezen način obdelave odpadkov.
(3) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora poleg podatkov o izvajalcu obdelave odpadkov vsebovati podatke o napravi in njenem obratovanju, o zagotavljanju ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
(4) K vlogi mora biti priložen načrt ravnanja z odpadki, ki vsebuje podatke o:
– vrstah in izvoru odpadkov, ki jih prosilec namerava obdelovati,
– predvidenem postopku obdelave,
– vrsti in največji možni zmogljivosti naprav in uporabljenih tehnologijah,
– izvajanju predpisanega obratovalnega monitoringa in morebitnih drugih oblikah nadzora nad obremenjevanjem okolja,
– produktih obdelave in možnostih nadaljnje uporabe,
– vrstah in deležih preostankov obdelave glede na količine vhodnih odpadkov in o nadaljnjem ravnanju z njimi,
– predvidenih okoljevarstvenih ukrepih za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje,
– ukrepih za izpolnitev pogojev v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, in s predpisi, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadkov ali posamezen način obdelave odpadkov.
(5) Če namerava vlagatelj izvajati odstranjevanje odpadkov, mora pri pripravi načrta ravnanja z odpadki zagotoviti, da načrtovano ravnanje z odpadki ni v nasprotju z operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z odpadki.

(1) Izvajalec obdelave odpadkov mora voditi evidenco o obdelavi odpadkov, ki vsebuje podatke o:
– vrstah in količinah lastnih odpadkov,
– vrstah, količinah in imetnikih prevzetih odpadkov,
– vrstah in količinah uvoženih odpadkov in odpadkov pridobljenih iz držav članic EU,
– vrstah, količinah in imetnikih odpadkov, katerih obdelavo je zavrnil,
– vrstah in količinah odpadkov, skladiščenih pred obdelavo,
– načinu obdelave, ločeno po vrstah odpadkov,
– vrstah in količinah produktov obdelave in o nadaljnjem ravnanju z njimi,
– vrstah in količinah preostankov obdelave in o nadaljnjem ravnanju z njimi.
(2) Sestavni del evidence o obdelavi odpadkov so veljavni evidenčni listi iz 12. člena te uredbe in transportne listine ter druga dokumentacija v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(3) Izvajalec obdelave odpadkov mora evidenco za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

(1) Izvajalec obdelave odpadkov mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o obdelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto, ki vsebuje podatke o:
– nazivu, naslovu, dejavnosti, šifri dejavnosti in o matični številki izvajalca obdelave odpadkov,
– vrstah in količinah prevzetih odpadkov,
– vrstah in količinah uvoženih odpadkov in odpadkov pridobljenih iz držav članic EU,
– vrstah in količinah odpadkov, skladiščenih pred obdelavo,
– vrstah in količinah odpadkov, obdelanih po skladiščenju,
– vrstah in količinah obdelanih odpadkov, ločeno glede na način obdelave.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora izvajalec obdelave odpadkov, ki odstranjuje odpadke z odlaganjem, v poročilu iz prejšnjega odstavka navesti tudi podatke o:
– vrstah in količinah odpadkov, oddanih v druge postopke obdelave,
– vrstah in količinah odpadkov, uporabljenih za prekrivanje odlagališča.
(3) Poročilo o obdelavi odpadkov se pošlje v elektronski obliki na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za predelovalca odpadkov, če:
– odpadki nastajajo zaradi izvajanja njene dejavnosti,
– se odpadki predelajo na kraju njihovega nastanka,
– se odpadki ne uvrščajo med nevarne odpadke in
– se predelava izvaja tako, da so izpolnjene zahteve iz šestega odstavka 5. člena te uredbe.

(1) Prevoznik odpadkov lahko začne prevažati odpadke, ko mu ministrstvo potrdi vpis v evidenco prevoznikov odpadkov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se prevozniku, registriranem za izvajanje prevoza v drugi državi članici EU ali v tretji državi, ni treba vpisati v evidenco prevoznikov odpadkov, če prevaža odpadke v okviru pošiljanja odpadkov preko meja Republike Slovenije v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(3) Ministrstvo potrdi vpis v evidenco prevoznikov odpadkov na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki:
– je registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
– razpolaga s sredstvi in opremo, ki izpolnjuje tehnične zahteve za prevoz odpadkov,
– ni bil izbrisan iz evidence prevoznikov odpadkov v zadnjih dveh letih zaradi razlogov iz četrte alineje prvega odstavka 25. člena te uredbe.
(4) Ministrstvo potrdi vpis v evidenco prevoznikov odpadkov v 60 dneh od prejema popolne vloge za vpis v evidenco prevoznikov odpadkov.
(5) Vloga se vloži pisno ali elektronsko v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva. Vloga mora vsebovati:
– podatke o nazivu, naslovu, dejavnosti in o matični številki prosilca,
– podatke o vrstah odpadkov, ki jih namerava prevažati,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena.
(6) Vpis v evidenco prevoznikov odpadkov se zavrne, če je iz priložene dokumentacije, razvidno, da vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

(1) Ministrstvo izbriše prevoznika odpadkov iz evidence z odločbo o izbrisu iz evidence prevoznikov odpadkov, če:
– je prevoznik odpadkov prijavil namero o prenehanju prevažanja odpadkov, ali
– ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena za vpis v evidenco prevoznikov odpadkov iz prejšnjega člena, ali
– na podlagi pregleda evidenčnih listov iz 12. člena te uredbe ni razvidno, da je prevoznik odpadkov v zadnjih treh letih prevažal odpadke, ali
– ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki.
(2) V primerih iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence prevoznikov odpadkov lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.

(1) Prevoznik odpadkov mora voditi evidenco o prevozih odpadkov v obliki zbirke veljavnih evidenčnih listov iz 12. člena te uredbe in transportnih listin v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(2) Prevoznik odpadkov mora evidenco o prevozih odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta.

(1) Trgovec ali posrednik lahko začne trgovati z odpadki oziroma posredovati pri zagotavljanju njihove obdelave, ko mu ministrstvo potrdi vpis v evidenco trgovcev in posrednikov.
(2) Ministrstvo potrdi vpis v evidenco trgovcev in posrednikov na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki:
– je registriran za opravljanje dejavnosti trgovine, če je to trgovec, ali za opravljanje poslovnega posredništva, če je to posrednik, v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
– ni bil izbrisan iz evidence trgovcev in posrednikov v zadnjih dveh letih zaradi razlogov iz tretje alinee prvega odstavka 28. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo potrdi vpis v evidenco trgovcev in posrednikov v 60 dneh od prejema popolne vloge za vpis v evidenco trgovcev in posrednikov.
(4) Vloga se vloži pisno ali elektronsko v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva. Vloga mora vsebovati:
– podatke o nazivu, naslovu, dejavnosti, šifri dejavnosti in o matični številki vlagatelja,
– podatke o vrstah odpadkov, s katerimi namerava vlagatelj trgovati ali posredovati pri zagotavljanju njihove obdelave,
– opis načina opravljanja dejavnosti trgovine, če je to trgovec, ali opis načina opravljanja dejavnosti poslovnega posredništva, če je to posrednik,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve alinee drugega odstavka tega člena.
(5) Vpis v evidenco trgovcev in posrednikov se zavrne, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

(1) Ministrstvo izbriše trgovca ali posrednika iz evidence z odločbo o izbrisu iz evidence trgovcev in posrednikov, če:
– je trgovec ali posrednik prijavil namero o prenehanju trgovanja z odpadki ali namero o prenehanju posredovanja pri zagotavljanju njihove obdelave ali
– ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena za vpis v evidenco trgovcev in posrednikov ali
– ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki.
(2) V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence trgovcev in posrednikov lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.

(1) Ministrstvo vodi register varstva okolja, ki vsebuje evidence:
– zbiralcev odpadkov,
– izvajalcev obdelave odpadkov,
– prevoznikov odpadkov,
– trgovcev in posrednikov. Evidence so objavljene na spletnih straneh ministrstva.
(2) V evidenci zbiralcev odpadkov vodi ministrstvo poleg z zakonom določenih podatkov tudi evidenčno številko zbiralca, podatke o vrsti odpadkov, ki jih posamezni zbiralec zbira, in dnevu vpisa v evidenco.
(3) V evidenci izvajalcev obdelave odpadkov vodi ministrstvo poleg z zakonom določenih podatkov tudi evidenčno številko izvajalca obdelave odpadkov podatke o vrstah odpadkov, za katere izvaja obdelavo, o postopkih obdelave odpadkov in o datumu veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
(4) V okviru evidence iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo posebej evidenco oseb, ki izvajajo predelavo lastnih odpadkov.
(5) V evidenci prevoznikov odpadkov vodi ministrstvo poleg z zakonom določenih podatkov tudi evidenčno številko prevoznika, podatke o vrstah odpadkov, ki jih posamezni prevoznik prevaža, in o dnevu vpisa v evidenco.
(6) V evidenci trgovcev in posrednikov vodi ministrstvo poleg z zakonom določenih podatkov tudi evidenčno številko trgovca ali posrednika, podatke o vrstah odpadkov, za katere izvaja dejavnost trgovine ali storitve posredovanja, in o dnevu vpisa v evidenco.

Ministrstvo poroča Komisiji vsaka tri leta v okviru področnega poročila v skladu z določbami: 8. člena Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 20), 16. člena Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L št. 114 z dne 27. 4. 2006, str. 20) in 5. člena Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju nekaterih direktiv, ki zadevajo okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje imetnik odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ravna z odpadki v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 5. člena te uredbe;
– ne zagotovi obdelave odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– obdeluje odpadke tako, da je ogroženo človekovo zdravje, ali uporablja postopke ali metode, ki z emisijo snovi ali energije povzročajo obremenitve okolja in škodljive vplive iz šestega odstavka 5. člena te uredbe,
– meša različne skupine nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti, kakor je v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 9. člena te uredbe,
– do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje z odpadki ne ravna v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
– skladišči odpadke v objektih, ki ne izpolnjujejo zahteve iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe, ali
– pri zbiranju, prevažanju ali skladiščenju odpadkov ne pakira v skladu z zahtevami 11. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje imetnik odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne upošteva, da ima v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem, ali pri predelavi odpadkov ne upošteva, da ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave, če za to obstojajo tehnične možnosti in so take storitve dostopne na trgu;
– kot imetnik odpadkov ne dokazuje izpolnjevanja svoje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem obdelave odpadkov v skladu s sedmim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi predelave odpadkov, kadar za njo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe teh odpadkov ali njihovih sestavin v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne zagotovi ločevanja nevarnih odpadkov, ki so namenjeni za zbiranje, prevoz ali obdelavo, ali so pomešani z drugimi odpadki, snovmi ali predmeti, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 9. člena te uredbe,
– začasno in predhodno skladišči odpadke več kakor dvanajst mesecev v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena te uredbe,
– v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe skladišči odpadke v večjih količinah, kakor so količine, ki zaradi njegovega delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih,
– pri obdelavi odpadkov v nasprotju s petim odstavkom 10. člena skladišči odpadke v količini, ki je večja od letne zmogljivosti naprav za obdelavo teh odpadkov,
– pri zbiranju, prevažanju ali skladiščenju odpadkov ne označuje v skladu z zahtevami 11. člena te uredbe,
– kot imetnik odpadkov, trgovec, prevoznik odpadkov ali prevzemnik odpadkov ne potrdi s svojim podpisom na evidenčnem listu pošiljke odpadkov v rokih iz četrtega odstavka 12. člena te uredbe,
– kot imetnik odpadkov ali trgovec ne zagotovi priprave evidenčnega lista z namenom, da ga s podpisom potrdita prevzemnik odpadkov in prevoznik odpadkov v skladu s petim odstavkom 12. člena te uredbe, ali
– ne zagotovi izdelave načrta gospodarjenja z odpadki v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 13. člena te uredbe.
(3) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje povzročitelj odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi vsakoletnega pregleda načrta gospodarjenja z odpadki in po štirih letih izdelave novega načrta gospodarjenja z odpadki v skladu s petim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o vrstah in količinah odpadkov v skladu s 14. členom te uredbe,
– ne hrani evidence o nastajanju odpadkov za posamezno koledarsko leto v skladu s četrtim odstavkom 14. člena te uredbe najmanj pet let,
– ne zagotovi izdelave ali ne pošlje ministrstvu poročila o nastalih odpadkih in o ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto v skladu s 15. členom te uredbe,
– kakor obstoječi povzročitelji odpadkov ne izdela načrta gospodarjenja v skladu z drugim odstavkom 33. člena te uredbe,
– ne zagotovi izdelave ali ne pošlje ministrstvu prvega poročila o nastalih odpadkih in o ravnanju z njimi za leto 2007 v skladu s tretjim odstavkom 33. člena te uredbe.
(4) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– zbira odpadke, ne da bi pridobil odločbo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov ali bil izbran ali ustanovljen za izvajalca javne službe z aktom občine ali vlade v skladu z 16. členom te uredbe,
– ne prijavi nameravane spremembe firme ali sedeža v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe ali
– ne prijavi nameravane spremembe v načinu zbiranja odpadkov v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe.
(5) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne vodi evidence o zbiranju odpadkov v skladu z 18. členom te uredbe,
– ne pošlje ministrstvu poročila o zbiranju odpadkov za preteklo koledarsko leto v skladu z 19. členom te uredbe ali
– ne pošlje ministrstvu poročila o zbiranju odpadkov za leto 2008 v skladu s tretjim odstavkom 33. člena te uredbe.
(6) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec obdelave odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če obdeluje odpadke brez okoljevarstvenega dovoljenja, izdanega v skladu z 20. členom te uredbe.
(7) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec obdelave odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne vodi evidence o obdelavi odpadkov v skladu s 22. členom te uredbe,
– ne pošlje ministrstvu poročila o obdelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto v skladu s 23. členom te uredbe ali
– ne pošlje ministrstvu poročila o obdelavi odpadkov za leto 2008 v skladu s tretjim odstavkom 33. člena te uredbe.
(8) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje prevoznik odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– prevaža odpadke, ne da bi bil vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov v skladu s 24. členom te uredbe,
– ne vodi evidence o prevozih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 26. člena te uredbe,
– ne hrani evidence o prevozih odpadkov najmanj dvanajst mesecev v skladu z drugim odstavkom 26. člena te uredbe.
(9) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje trgovec ali posrednik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če trguje z odpadki ali posreduje odpadke, ne da bi bil vpisan v evidenco trgovcev in posrednikov v skladu s 27. členom te uredbe.
(10) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje imetnik odpadkov, ki je fizična oseba, če:
– ne zagotovi obdelave odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– obdeluje odpadke tako, da je ogroženo človekovo zdravje ali uporablja postopke ali metode, ki z emisijo snovi ali energije povzročajo obremenitve okolja in škodljive vplive iz šestega odstavka 5. člena te uredbe,
– meša različne skupine nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti, v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 9. člena te uredbe,
– ne zagotovi ločevanja nevarnih odpadkov, ki so namenjeni za zbiranje, prevoz ali obdelavo, ali so pomešani z drugimi odpadki, snovmi ali predmeti, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 9. člena te uredbe,
– do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje z odpadki ne ravna v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
– začasno in predhodno skladišči odpadke več kakor dvanajst mesecev v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena te uredbe,
– v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe skladišči odpadke v večjih količinah, kakor so količine, ki zaradi njegovega delovanja nastanejo v dvanajstih mesecih,
– skladišči odpadke v objektih, ki ne izpolnjujejo zahteve iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe,
– kot imetnik odpadkov ne dokazuje izpolnjevanja svoje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem obdelave odpadkov z veljavnim evidenčnim listom o ravnanju z odpadki v skladu z zahtevo prvega odstavka 12. člena te uredbe.
(11) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do devetega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba imetnika odpadkov, povzročitelja odpadkov, izvajalca obdelave odpadkov, zbiralca odpadkov, prevoznika odpadkov oziroma trgovca ali posrednika.

(1) Načrti gospodarjenja z odpadki iz 19. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1), izdelani pred uveljavitvijo te uredbe, ostanejo v veljavi do konca obdobja, za katerega so bili izdelani.
(2) Obstoječi povzročitelji odpadkov iz prvega odstavka 13. člena te uredbe, ki na dan uveljavitve te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1) nimajo izdelanega načrta gospodarjenja z odpadki, morajo načrt gospodarjenja z odpadki izdelati v skladu s to uredbo do 31. decembra 2009.
(3) Poročila iz 15., 19. in 23. člena te uredbe je treba prvič poslati ministrstvu za leto 2008.

(1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v povezavi s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.
(2) Potrdila o vpisu v evidenco predelovalcev določenih lastnih odpadkov izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.
(3) Potrdila o vpisu v evidence zbiralcev in prevoznikov odpadkov ter posrednikov, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.
(4) Postopki za pridobitev potrdil in okoljevarstvenih dovoljenj, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se zaključijo v skladu s to uredbo.

(1) Do vzpostavitve elektronskega izpolnjevanja in podpisovanja evidenčnih listov se za evidenčne liste uporabljajo obrazci, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Evidenčni list na obrazcu iz prejšnjega odstavka je veljaven, ko ga podpišeta imetnik odpadkov in prevzemnik odpadkov.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.