Na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US in 126/07) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihova največja velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, in dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.

(1) Zahtevni objekti so vsi objekti, katerih del ali celota izpolnjuje enega izmed naslednjih meril:
1. imajo velike dimenzije:
a. seštevek prostornine vseh prostorov presega 5000 m³ ali
b. višina presega 15 m, merjeno od terena do kapa ali vrha konstrukcije, ali
c. nosilni razpon je večji od 8 m ali prednapeta konstrukcija razpona, večjega od 10 m, ali
2. imajo globoko temeljenje:
a. objekt s pasovnimi temelji, pri katerih je razmerje med njihovo globino in širino večje od 4, ali
b. objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 20 m, ali
c. objekt s kesonskim temeljenjem ali
3. imajo podzemne dele, katerih globina presega 15 m, merjeno od terena, ali
4. imajo pomembne morebitne vplive na okolje, tako da je zanje predpisana obvezna presoja vplivov na okolje.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so zahtevni objekti tudi stavbe, katerih del ali celota je po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.; v nadaljnjem besedilu: CC-SI) uvrščena v naslednje skupine in izpolnjuje s to uredbo določena merila:
1. iz skupine 11222 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji – z več kakor 30 oskrbovanimi stanovanji;
2. iz skupine 113 – Stanovanjske stavbe za posebne namene – z več kakor 50 posteljami;
3. iz skupine 121 – Gostinske stavbe – z več kakor 100 posteljami;
4. iz skupine 122 – Upravne in pisarniške stavbe – z uporabno površino več kakor 4000 m²;
5. iz skupine 123 – Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – z uporabno tlorisno površino več kakor 4000 m²;
6. stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe iz skupine 12410 – Postaje, terminali in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe – če uporabna tlorisna površina presega 6000 m²;
7. iz skupine 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča – če njihova prostornina presega 1000 m³;
8. iz skupine 126 – Stavbe splošnega družbenega pomena – z uporabno tlorisno površino, večjo od 4000 m² ali v katerih se lahko zbere več kakor 200 oseb;
9. iz skupine 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo – z več kot z več kakor 2000 m² pokritih površin ali s prostornostjo z več kakor 200 prostori za obiskovalce;
10. iz skupine 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – ne glede na velikost, razen stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni, laboratoriji, vremenske postaje in observatoriji;
11. iz skupine 12640 – Stavbe za zdravstvo – z uporabno tlorisno površino več kakor 2000 m²;
12. iz skupine 12650 – Športne dvorane – z več kakor 2000 m² pokritih površin ali z več kakor 500 prostori za gledalce;
13. iz skupine 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov – z več kakor 2000 m² uporabne tlorisne površine;
14. iz skupine 12740 – Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje – vendar le prevzgojni domovi, zapori in vojašnice z več kakor 100 posteljami.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so zahtevni objekti tudi objekti, katerih del ali celota je po CC-SI uvrščena v naslednje skupine in izpolnjuje s to uredbo določena merila:
1. iz skupine 21110 – Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste – ne glede na obseg;
2. iz skupine 212 – Železnice – če so namenjeni javnemu prometu, brez naprav za razsvetljavo, signalizacijo, varnost in elektrifikacijo železniških prog, tehničnih naprav in objektov na progi ter opreme proge;
3. iz skupine 213 – Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti – če so namenjeni javnemu prometu;
4. iz skupine 21410 – Mostovi in viadukti – če je vsaj ena svetla razdalja med zaporednima opornikoma večja od 8 m;
5. iz skupine 21420 – Predori in podhodi – če so namenjeni javnemu prometu;
6. iz skupine 215 – Pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti – če so namenjeni javnemu prometu;
7. iz skupine 21520 – Pregrade in jezovi – višji od 10 m, če je krona daljša od 250 metrov pri zemeljski pregradi, ali daljša od 50 m pri betonski pregradi, ali daljša od 300 m pri jezovnem objektu;
8. iz skupine 22110 – Naftovodi in prenosni plinovodi – s premerom 150 mm ali več;
9. iz skupine 2212 – Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti – če so namenjeni oskrbovanju 100 000 ali več prebivalcev;
10. iz skupine 22140 – Prenosni elektroenergetski vodi – z napetostjo 110 kV ali več;
11. iz skupine 22210 – Distribucijski plinovodi – s premerom 150 mm ali več;
12. iz skupine 22222 – Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak s premerom 250 mm ali več;
13. iz skupine 22231 – Cevovodi za odpadno vodo – s premerom 1 m ali več;
14. iz skupine 22232 – Čistilne naprave – z zmogljivostjo 100 000 populacijskih enot ali več;
15. iz skupine 230 – Kompleksni industrijski objekti – ne glede na velikost, razen elektrarn z električno močjo na pragu manj od 5 MW;
16. iz skupine 2412 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – med zahtevne objekte sodijo le: športna pristanišča in marine, zabaviščni parki, smučišča in žičniške naprave, vzletišča za javni promet;
17. iz skupine 24202 – Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih – višji od 10 m, če je krona pri zemeljski pregradi daljša od 250 metrov, ali daljša od 50 m pri betonski pregradi, ali daljša od 300 m pri jezovnem objektu;
18. iz skupine 24203 – Odlagališča odpadkov – če zmogljivost presega 500 ton.

Manj zahtevni objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

(1) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(2) Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka morajo biti glede načina gradnje izpolnjene še naslednje zahteve:
1. Pri objektih za lastne potrebe:
– objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja;
– pri izračunu faktorja pozidanosti se seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri so bili zgrajeni, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli;
– na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja pozidanosti.
2. Pri ograjah:
– če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
– ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
3. Pri pomožnih infrastrukturnih objektih:
– pomožne infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu na mejnem prehodu oziroma v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec;
– če objekta ne gradi oseba iz prejšnje alinee, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.
4. Pri začasnih objektih, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
– objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, se lahko gradijo samo na površinah, ki so s prostorskimi akti določene za ta namen, ali na površinah v lasti države, pokrajin ali občin, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin.
5. Pri začasnih objektih, namenjenih skladiščenju:
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju, so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
6. Pri vadbenih objektih, namenjenih športu in rekreaciji na prostem:
– so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
– če je za njihovo uporabo treba izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, samostojna gradnja ni dovoljena, temveč jih je treba vključiti v projekte za gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
7. Pri vadbenih objektih, namenjenih obrambi ter zaščiti in reševanju:
– so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
– če je za njihovo uporabo treba izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, samostojna gradnja ni dovoljena, temveč jih je treba vključiti v projekte za gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
8. Pri urbani opremi:
– so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.

Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu oziroma varovanem območju, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi in tej zahtevi priložiti skico, iz katere so razvidni:
– lega objekta,
– odmik od parcelnih mej,
– tloris in prerez objekta,
– tlorisna površina, etažnost in višina objekta,
– namen rabe objekta.

Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.

Preveritev, ali je velikost nezahtevnega ali enostavnega objekta v skladu z določbami te uredbe, se opravi tako, da se tlorisna površina tega objekta izračuna kot zazidana površina, njegova prostornina pa kot bruto prostornina, skladno z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja izračunavanje površin in prostornin, nato pa se tako izračunana površina, prostornina oziroma višina objekta primerja s površino, prostornino oziroma višino, ki je s to uredbo predpisana za določeno vrsto objekta.

Preveritev, ali so izpolnjene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se kot odmik šteje najkrajša razdalja med točko objekta, ki se najbolj približa parcelni meji, in parcelno mejo.

Nezahtevni in enostavni objekt se sme dozidati ali nadzidati ali mu spremeniti namembnost le pod pogojem, da kot celota tudi po nadzidavi ali dozidavi izpolnjuje vse zahteve, ki so določene za vrsto objekta, ki ji je pripadal pred nadzidavo ali dozidavo.

Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.

Nezahtevni objekti so:
1. objekti za lastne potrebe:
a. drvarnica, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 12 m² in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
b. garaža, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
c. steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
d. uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
e. bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m² in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna;
f. enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
g. nepretočna greznica, izdelana kot neprepusten zbiralnik, namenjena zbiranju komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda odvaža v čiščenje in obdelavo na komunalno čistilno napravo, če je njena prostornina do 50 m³;
h. pretočna greznica, namenjena anaerobni obdelavi komunalne odpadne vode, izdelana skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, če je njena prostornina do 20 m³;
i. utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m;
2. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m;
3. škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m;
4. pomožni infrastrukturni objekti:
a. pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;
b. postajališče, to je prostor ob vozišču ceste ali železniški progi za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, tramvajev, taksijev ali vlakov, dokler vanj oziroma iz njega ne vstopijo oziroma izstopijo potniki;
c. bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– antenski drog je lahko visok največ 10 m nad površino strehe;
– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena in najmanj 1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,5 m;
– prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če pa je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih oziroma stolpih, njegova bruto površina pa je lahko do 30 m²;
d. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, ki so namenjeni meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov in kakovosti zraka ter seizmološkemu opazovanju, do bruto površine 30 m², z drogom ali brez njega in z višino do 10 m;
e. pomožni objekti vodne infrastrukture, ki so namenjeni spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m²;
f. mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot;
5. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
a. kozolec, to je lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m², če gre za dvojni kozolec (toplar), z višino najvišje točke objekta največ 6 m;
b. kmečka lopa, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije, z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
c. rastlinjak, to je nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
d. silos, to je objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m², pri stolpastem silosu pa je tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke objekta največ 8 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
e. skedenj, to je enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
f. senik, to je enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje s sena bruto površino največ 150 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
g. gnojišče, to je objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če je njegova tlorisna površina največ 200 m² in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
h. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, to je za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, če je njegova prostornina do 150 m³;
i. vodni zbiralnik, vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim nepropustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, če je njegova prostornina do 1000 m³ in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
j. betonsko korito, namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, če je njegova prostornina do 20 m³;
k. poljska pot, to je pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 2,5 m;
l. gozdna cesta, to je ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, če je njegova dolžina daljša od 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m ali se priključuje na javno cesto; gozdne ceste se lahko priključujejo na javno cesto;
m. grajena gozdna vlaka, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, če je njegova dolžina daljša od 1 km; gozdne vlake se lahko priključujejo na javno cesto;
n. obora za rejo divjadi;
6. začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
a. kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
b. pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, če je njegova dolžina večja od 5 m in manjša od 10 m, širina pa manjša od 1,5 m;
7. spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m², ter spomenikov in spominskih obeležij na pokopališčih;
8. objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil do 20 m² in višino najvišje točke največ 7 m, merjeno od najnižje točke objekta, razen panojev, ki so del fasade stavbe;
9. prijavnica, to je stavba za opravljanje nadzora na območju vojašnice, če je tlorisna površina stavbe do 50 m²;
10. objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m², za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m.

Objekt se šteje za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, če so skupaj izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je v tej uredbi objekt izrecno določen kot enostavni objekt,
– da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt,
– da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti in
– da so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določeni s to uredbo.

Objekti za lastne potrebe, ki so enostavni objekti, so:
a. nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
b. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m³ in je zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline, ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
c. mala komunalna čistilna naprava zmogljivosti do 50 populacijskih enot;
d. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, če je njegova globina do 30 m;
e. zbiralnik za kapnico, to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m³;
f. enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m² in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
g. utrjena dvorišča do površine 300 m².

Pomožni objekti, ki so enostavni objekti, so:
1. pomožni cestni objekti:
a. objekt za odvodnjavanje ceste, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m³/min oziroma pri gozdni cesti profil prepusta do 1 m;
b. cestni snegolov, to je objekt v obliki palisade, ki zadržuje sneg, da se ne usipa na cestišče;
c. objekt javne razsvetljave;
d. cestni silos, to je priročno skladišče orodja in opreme za vzdrževanje cest ter soli in peska za posipavanje cest, če je njegova prostornina do 300 m³;
e. varovalne in protihrupne ograje do višine 2,2 m;
2. pomožni železniški objekti:
a. objekt za odvodnjavanje železniških tirov, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m³/min;
b. palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže, ki zadržujejo sneg in padajoče kamenje, da se ne usipa na železniške tire;
c. objekt za usmerjanje električne razsvetljave;
d. zavetiščna utica ali tipski zabojnik, to je prostor za železniške nadzornike in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje železniških tirov, če je njegova tlorisna površina do 30 m²;
e. zavetišče na železniških postajališčih, če je njegova tlorisna površina do 50 m²;
3. pomožni letališki objekt, to je večnamenski objekt oziroma naprava, ki se zgradi začasno zaradi preverjanja, usmerjanja, spremljanja stanja, zaradi signalizacije ali s podobnim namenom, je enostavni objekt, če njegovo postavitev odobri organ, pristojen za letalstvo;
4. pomožni pristaniški objekti:
a. objekt za odvodnjavanje pristaniške ploščadi, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m³/min;
b. plavajoča ploščad za privezovanje ladij, če jo gradi upravljavec pristanišča in je njena površina do 150 m²;
c. objekt za usmerjanje električne razsvetljave;
d. pristaniški zabojnik, to je prostor za nadzornike ladijskega prometa ter priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje pristaniške ploščadi in za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m²;
5. pomožni žičniški objekti:
a. objekt prometne oziroma varnostne signalizacije, to je konstrukcija za namestitev ustreznih usmerjevalnih semaforjev;
b. objekt za usmerjanje električne razsvetljave;
c. žičniški zabojnik, to je prostor za strojnike za nadzor delovanja žičnic in delovanja smučišč, za priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje žičniških naprav ter za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m²;
6. pomožni energetski objekti:
a. nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje;
b. ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih;
c. signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih;
d. relejna hišica, to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja;
e. priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah;
f. priključek na distribucijsko plinovodno omrežje;
g. etažni plinski priključek za etažno ogrevanje;
h. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, če je njegova tlorisna površina do 30 m² – v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline;
7. telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100-metrski pas okoli oddajne točke;
8. pomožni komunalni objekti:
a. vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje;
b. objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m od terena do kapa;
c. kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje;
d. tipska oziroma montažna greznica, to je v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz čistilnih naprav, obzidana in pokrita jama za zbiranje fekalij oziroma komunalne odpadne vode, če je njena prostornina do 50 m³;
e. mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot;
f. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), to je prostor, v katerem se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s temi frakcijami, če je njegova tlorisna površina do 100 m²;
g. cestni priključek na javno občinsko cesto, če je njegova širina do 3 m, njegova dolžina pa do 30 m in je pridobljeno soglasje upravljavca takšne ceste;
h. vodno zajetje, to je betonsko korito z zajezeno vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo, če je njegova prostornina do 250 m³ in največja globina do 5 m;
i. priključek na vročevod oziroma toplovod, vključno z vročevodno in toplovodno toplotno postajo z nazivno močjo do 300 kW;
9. pomožni objekti na mejnih prehodih:
a. obmejna stavba, to je stavba, namenjena opravljanju varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na območju mejnega prehoda, če je njena tlorisna površina do 30 m²;
b. objekt varnostne signalizacije;
c. objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
d. nadstrešnica nad mejnim prehodom, če je njena površina do 120 m², višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom;
10. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, ki so namenjeni meritvam in spremljanju meteoroloških parametrov in kakovosti zraka ter seizmološkemu opazovanju do površine 5 m² z drogom do višine do 10 m;
11. vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.

Pomožni objekti za obrambo ter zaščito in reševanje, ki so enostavni objekti, so:
a. prijavnica, to je stavba, namenjena opravljanju nadzora na območju vojašnice, če je tlorisna površina stavbe do 30 m²,
b. nadstrešnica za motorna vozila, če je njena površina do 120 m², višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom,
c. objekt varnostne signalizacije,
d. objekt za usmerjanje električne razsvetljave,
e. antenski drog ali antenski stolp do višine 10 m,
f. varovalna ograja do višine 2,20 m,
g. heliport velikosti do 50 m².

Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so enostavni objekti, so:
a. čebelnjak, to je montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, če je njegova bruto površina največ 20 m² in višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
b. gozdna učna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu;
c. grajena gozdna vlaka, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, če je njena dolžina do 1 km; gozdne vlake se lahko priključujejo na javno cesto;
d. poljska pot, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije, če je njegova dolžina do 1 km, širina pa do 2,5 m;
e. ribnik kot vodno zajetje, to je umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo in če je njegova tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m², pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m², globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
f. vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, če je njegova globina do 30 m;
g. krmišče, to je na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, ki je namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, če je njegova tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha objekta hkrati strop nad prostorom;
h. molzišče, to je prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na planinskih pašnikih, če je njegova tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa;
i. hlevski izpust, to je ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, če njegova tlorisna površina ne presega 180 m²;
j. ograje za pašo živine nižje od 1,5 m;
k. rastlinjak, namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču v izvedbi tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo;
l. gozdna cesta, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske in gozdne mehanizacije, če je njegova dolžina do 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m in se ne priključuje na javno cesto;
m. kašča, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
n. kozolec, to je lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, z dolžino največ 30 m in višino najvišje točke objekta največ 6 m;
o. senik, to je enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 30 m² in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.

(1) Začasni objekti, ki so enostavni objekti, so:
a. odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
b. pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke;
c. oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov;
d. pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat;
e. cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni;
f. začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena.
(2) Začasni objekti, ki so enostavni objekti, so tudi objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.

Vadbeni objekti, ki so enostavni objekti, so:
1. Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem:
a. igrišče za šport in rekreacijo na prostem, to je travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno nogometu, odbojki, košarki, bejzbolu, ragbiju, golfu in drugim igram z žogo, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo;
b. kolesarska steza, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, če je njegova širina do 1,2 m;
c. planinska pot, to je ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop na planine oziroma gore, če je njegova širina do 1 m;
d. smučišče, to je travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim dejavnostim, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča;
e. sprehajalna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, če je njegova širina do 1,2 m;
f. športno strelišče, če je njegova tlorisna površina do 3 ha;
g. trimska steza, to je ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, če je njegova širina do 1 m;
h. vzletišče, ki ima samo travnato površino, namenjeno vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, če je njegova tlorisna površina do 5 ha.
2. Vadbeni objekti, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju:
a. plezalni in drug podoben objekt, namenjen urjenju, če njegova višina ne presega 7,5 m;
b. pokriti vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m²; prostor je lahko večji, če ima šotor certifikat;
c. vadbeni bunker, to je manjša vojaška obrambna utrdba, namenjena urjenju oziroma vojaškim vajam, če je njegova tlorisna površina do 30 m²;
d. vadišče na prostem, to je naravno zemljišče s priročnimi vadbenimi objekti, poraslo s travo in drevjem, če je tlorisna površina in urejenost zemljišča v skladu z normativi, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma obrambo;
e. zaklon, to je objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, če je objekt do največ 2 m vkopan v teren, nadzemni del pa zasut z zemljo in če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina do 3 m, razpon nosilnih delov pa do 3 m; pri večjem razponu morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
f. vojaško strelišče, če je njegova površina do 5 ha ter se z njegovo postavitvijo in uporabo ne spreminja konfiguracija terena;
g. zaklonilnik, to je pritličen objekt, katerega površina ne presega 20 m² in ki je lahko sestavljen iz posameznih gradbenih elementov.

Spominska obeležja so enostavni objekti, če so narejeni v obliki spominskih plošč, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m², ter spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih.

Urbana oprema, ki je enostavni objekt, so:
a. nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
b. javna kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
c. javna telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m², s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem;
d. transparent, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, lahko pa tudi pritrjen na konstrukcijske elemente nadvoza preko javne ceste, če je njegova dimenzija do 8 m x 1 m, spodnji rob pa je najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste;
e. skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do 100 m², višina pa do 4 m nad terenom;
f. večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina pa do 4 m;
g. montažna sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m;
h. vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina do 100 m², pri vodometu pa višina konstrukcije do 4 m;
i. otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m²;
j. obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m².

(1) Vzdrževanje objektov se opravlja z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli.
(2) Če je s predpisom določeno, da je treba pred začetkom vzdrževalnih del pridobiti soglasje, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi.

(1) Investicijska vzdrževalna dela so dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz.
(2) Med investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka spadajo zlasti:
– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– namestitev vetrnice za proizvodnjo električne energije,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.

Redna vzdrževalna dela vključujejo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki so v objektu, kakršna so prepleskanje, popravilo vrat in oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in se tudi ne spreminja zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz objekta.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05).

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.