Na podlagi 40. in 54. člena Zakona o graditvi (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) minister za okolje in prostor, v soglasju z ministrom za kulturo, ministrom za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za šolstvo in šport, ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrico za delo, družino in socialne zadeve, ministrico za zdravje, ministrom za javno upravo, ministrom za notranje zadeve in ministrom za obrambo izdaja

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije za zahtevne in manj zahtevne objekte, način njene izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo in se uporabljajo za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njene uporabe, obliko in vsebino povzetka revizijskega poročila ter vsebino povzetka podatkov o nameravani gradnji.

(1) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na naslednje projekte:
– idejno zasnovo (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih soglasodajalcev,
– idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja,
– projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je izvedba gradnje,
– projekt izvedenih del (PID), katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja.
(2) Kadar se pri izdelavi projekta, v upravnih postopkih in drugih dejanjih za posamezne projekte uporabljajo kratice, se morajo uporabljati kratice, kot so določene v prejšnjem odstavku.

(1) S projektno dokumentacijo odgovorni projektanti določijo lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti predvidene gradnje tako, da ob upoštevanju naročila investitorja, zagotovijo skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in evidentiranost.
(2) Glede na namen, vrsto, velikost, kapaciteto in druge značilnosti objekta, odgovorni projektant zanesljivost objekta zagotovi z izpolnjevanjem ene, več ali vseh bistvenih zahtev, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.

(1) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »mehanska odpornost in stabilnost« je treba zagotoviti, da vplivi, ki jim bo objekt verjetno izpostavljen, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(2) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varnost pred požarom« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja ljudi v objektih in okolici treba zagotoviti, da:
– se zmanjša nevarnost širjenja požara na sosednje objekte,
– nosilna konstrukcija objekta ob požaru določen čas ohrani potrebno nosilnost,
– se v največji možni meri omeji hitro širjenje požara v objektu,
– je na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov, ki uporabnikom omogočajo hitro in varno zapustitev objekta,
– je v primerih, ko je to potrebno zagotovljeno požarno javljanje in alarmiranje,
– so zagotovljene naprave in oprema za gašenje, in
– je v objektu možen neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje.
(3) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice« je zaradi zagotavljanja primernega notranjega okolja (toplotno okolje, osvetlitev, kakovost zraka, vlažnost), oskrbe z vodo, odvajanja odpadnih voda, odstranjevanja trdnih odpadkov in skrbi za okolico objekta treba zagotoviti, da se na najmanjšo možno mero:
– zmanjša oddajanje strupenih plinov, ki jih oddajajo gradbeni materiali ali deli objekta,
– zmanjša prisotnost nevarnih delcev ali plinov v zraku,
– zmanjša emisije nevarnega sevanja,
– zmanjša onesnaženje ali zastrupljanje vode ali zemlje,
– preprečuje napačno odvajanje odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, in
– preprečuje prisotnost vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.
(4) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varnost pri uporabi« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja ljudi (zlasti starejših in invalidnih oseb ter otrok) v objektih treba zagotoviti, da pri normalni rabi objekta ne more priti do:
– zdrsa, padca, udarca,
– opeklin, električnega udara, eksplozije in
– nezgode zaradi gibanja vozil.
(5) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »zaščita pred hrupom« je zaradi omejevanja ogrožanja zdravja in zagotavljanja sprejemljivih možnosti za spanje, počitek in delo uporabnikov objektov, treba zagotavljati varstvo pred:
– hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov,
– udarnim hrupom, ki se v prostor prenaša preko konstrukcije,
– hrupom naprav in inštalacij v stavbi,
– pred odmevnim hrupom, in
– pred zunanjim hrupom (npr. hrupom prometa, hrupom iz bližnjih industrijskih objektov).
(6) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varčevanje z energijo in ohranjanje toplote« je ob upoštevanju podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega ugodja za bivanje in delo ljudi v objektih, treba zagotoviti tudi učinkovito rabo energije. Z izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in priprave tople vode v objektih je treba zagotoviti, da objekt ne preseže dovoljene letne potrebne toplote za ogrevanje in dovoljene letne dovedene energije za svoje delovanje.

(1) Projekt po zaporedju sestavljajo:
– vodilna mapa,
– načrti in
– elaborati.
(2) Vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udeležencih pri graditvi, lokacijske podatke ter druge dokumente iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti rešitev v projektu s prostorskimi akti, izpolnjevanju bistvenih zahtev nameravane gradnje in drugi podatki, pomembni za odločanje v upravnem postopku.
(3) Načrti vsebujejo sistematično urejene sestave grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti, izpolnjevala bistvene zahteve ter da bodo za objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba brez grajenih ovir.
(4) Elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, konservatorske načrte ter druge tehnične dokumente v zvezi z gradnjo kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt gradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev.
(5) Sestavine vodilne mape, načrtov in elaboratov projektne dokumentacije se vlaga v mape, ki omogočajo vstavljanje listov v formatu A4.
(6) Če so vodilna mapa, načrti in elaborati vloženi v eno mapo, morajo ti biti med seboj jasno ločeni.
(7) Če so posamezne sestavine projektne dokumentacije na listih večjega formata, se zložijo na format A4.
(8) Na zunanji strani platnic vsake mape projekta morajo biti najmanj podatki o:
– vrsti projekta,
– objektu,
– vsebini mape, z oznakami, določenimi v tem pravilniku (npr. 0 Vodilna mapa, 1 Načrt arhitekture …),
– projektantu,
– identifikacijski označbi projekta,
– datumu izdelave projekta.
(9) Projektna dokumentacija mora biti izdelana v slovenskem jeziku.

(1) Vodilna mapa v projektni dokumentaciji mora biti vidno označena s številko »0«.
(2) Podatke o projektu in udeležencih pri graditvi sestavljajo naslovna stran s ključnimi podatki o projektu in udeležencih pri graditvi, kazalo vsebine vodilne mape, kazalo vsebine projekta, splošni podatki o objektu in soglasjih ter podatki o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Lokacijski podatki so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje, odmike, dostopi in intervencijske površine, vplive nameravane gradnje na okolje, če je to zahtevano, ter priključke na komunalno in drugo infrastrukturo, kadar so predvideni. Grafični prikazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo na geodetskem načrtu.
(4) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v vodilno mapo, več strani, mora biti na vsaki strani označeno, za katero sestavino vodilne mape gre ter navedena označba zaporedne številke strani.
(5) Sestavine vodilne mape so za vsako vrsto projekta posebej določene v poglavju o podrobnejši vsebini projektov, ki sodijo v projektno dokumentacijo.
(6) Sestavine vodilne mape morajo biti v projekt vložene v vrstnem redu, kot je za posamezen projekt določeno v tem pravilniku in med seboj jasno ločene.
(7) Za vse sestavine vodilne mape je odgovoren odgovorni vodja projekta.

(1) Načrti projektne dokumentacije morajo biti zloženi v naslednjem vrstnem redu in vidno označeni z naslednjimi številčnimi oznakami:
– številka »1«: načrti arhitekture,
– številka »2«: načrti krajinske arhitekture,
– številka »3«: načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,
– številka »4«: načrti električnih inštalacij in električne opreme,
– številka »5«: načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,
– številka »6«: načrti telekomunikacij,
– številka »7«: tehnološki načrti,
– številka »8«: načrti izkopov in osnovne podgradnje.
(2) Glede na vrsto projekta, vrsto gradnje in vrsto objekta lahko projekt vsebuje enega ali več vrst načrtov iz prejšnjega odstavka, razen če ta pravilnik ali drugi predpisi ne določajo, da je v posameznem projektu določena vrsta načrta obvezna. Vsak projekt lahko vsebuje tudi več načrtov iste vrste, ki jih je treba poimenovati ter označiti z zaporedno številko vrste načrta, poševnico in številko načrta.
(3) Če pri nameravani gradnji določena vrsta načrta ni potrebna, se zaporedje načrtov in njihove številčne oznake ne spremeni.
(4) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v mapo z načrti, več strani, mora biti na vsaki strani označeno za katero sestavino mape gre, zaporedna številka strani in skupno število vseh strani.
(5) Vsak načrt sestavljajo naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu in kazalo vsebine načrta, katerih vsebina je določena v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika ter tehnično poročilo in risbe.
(6) Za vse sestavine načrtov je odgovoren odgovorni projektant posameznega načrta. Kolikor se v načrt vloži določena sestavina, ki po svoji vsebini ali stroki sodi v drug načrt, se med podatke o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1 navede tudi sodelavec – odgovorni projektant, ki je izdelal to sestavino.

(1) Tehnično poročilo načrtov projektne dokumentacije obsega tehnične opise, lahko tudi rezultate analiz in izračunov, sheme in druge prikaze, iz katerih so razvidni bistveni podatki v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev, izsledke predhodnih raziskav, empirične podatke, ter oceno vrednosti materiala in del.
(2) Rezultati izračunov in analiz morajo vsebovati opis računskih metod in predpostavk, na podlagi katerih je odgovorni projektant prišel do takšnih rezultatov.

(1) Natančnost merila, v katerem morajo biti izdelane risbe v posameznem projektu, mora omogočiti uresničitev namena, zaradi katerega se posamezna vrsta projekta izdeluje.
(2) Istovrstne risbe in vse risbe v posamezni vrsti projekta morajo biti izdelane praviloma v istem merilu.
(3) Vsaka risba mora imeti v spodnjem desnem kotu glavo, v kateri mora biti navedeno, kaj risba prikazuje in mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– vrsta projekta (IDZ, IDP, PGD, PZI, PID),
– identifikacijsko označbo projekta,
– vsebino risbe,
– merilo,
– ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta, ki je izdelal risbo,
– označbo risbe,
– datum izdelave risbe.
(4) Vsaka tlorisna risba, ki prikazuje lego nameravane gradnje v prostoru, mora imeti označene smeri neba.
(5) V primeru rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave obstoječega objekta ali v primeru spremembe namembnosti je treba pred izdelavo risb izdelati posnetek obstoječega stanja. Za izdelavo posnetka obstoječega objekta se lahko uporabijo tudi obstoječe risbe projekta izvedenih del.
(6) Če se objekt, varovan na podlagi predpisov o kulturni dediščini, prizidava, nadzidava ali rekonstruira, morajo biti zavarovani deli objekta v posnetku obstoječega stanja posebej označeni.

(1) Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi 1 tega pravilnika vsebovati tudi lokacijske podatke.
(2) Lokacijski podatki v vodilni mapi morajo vsebovati:
– popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja,
– navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,
– opis obstoječega in predvidenega stanja,
– popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,
– popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov).

(1) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Idejna zasnova za gradbeno inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven kot za stavbe.
(4) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta z navedbo potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka.

Ne glede na določbe prejšnjih dveh členov vodilna mapa projekta v primeru odstranitve objekta ali spremembe namembnosti ne vsebuje grafičnih prikazov, temveč le tekstualni opis lokacije objekta. Projekt odstranitve objekta ali spremembe namembnosti ne vsebuje načrtov.

(1) Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi 1 tega pravilnika vsebovati tudi lokacijske podatke in zbirno projektno poročilo.
(2) Lokacijski podatki v vodilni mapi morajo vsebovati:
– popis zemljiških parcel na katerih bo potekala predvidena gradnja,
– navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,
– opis obstoječega in predvidenega stanja,
– popis varovanih območji in varovalnih pasov,
– popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
– grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, če so priključki predvideni in če je njihov potek znan, sicer pa izkazana potreba po priključevanju nanjo,
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikovanje objekta in terena, če je to smiselno.
(3) Zbirno projektno poročilo vsebuje predvsem opis projekta s predvidenimi materiali, instalacijami in tehnološko opremo, ki služi objektu s tehničnimi ukrepi za varstvo okolja ter opis morebitnih predhodnih geoloških in geomehanskih raziskav, seizmoloških, meteoroloških, hidroloških in klimatskih pogojev lokacije ter rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje.

(1) Idejni projekt za stavbe mora vsebovati praviloma načrt arhitekture ali tiste načrte, ki so glede na namen stavbe primerni ter tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi.
(2) Idejni projekt za gradbene inženirske objekte mora vsebovati tiste načrte, ki so glede na namen gradbeno inženirskega objekta primerni ter tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi.
(3) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tlorise vsake etaže in dva značilna, med seboj pravokotna prereza. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven, kot je predpisana za stavbe.

Ne glede na določbe prejšnjih dveh členov vodilna mapa v primeru odstranitve objekta ali spremembe namembnosti ne vsebuje grafičnih prikazov temveč le tekstualni opis lokacije objekta z navedbo veljavnega prostorskega akta, opisom obstoječega in predvidenega stanja in navedbo predvidenih soglasodajalcev v območju varstvenih in varovalnih pasov ter soglasij ter popis predvidenih priključkov na infrastrukturo s predvideno kapaciteto ter mestom priključitve in navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe; projekt ne vsebuje načrtov.

(1) Vodilna mapa se zveže z državno vrvico ter opremi z žigom in podpisom odgovornega vodje projekta, posamezni načrti pa se zvežejo z državno vrvico ter opremijo z žigom in podpisom odgovornega projektanta.
(2) Po začetku postopka za izdajo gradbenega dovoljenja projekta ni dovoljeno razvezovati ali spreminjati. Spremembe in dopolnitve projekta nastale med upravnim postopkom se vložijo kot dodatek k projektu pri čemer mora odgovorni projektant izrecno označiti, da gre za spremembe ali dopolnitve, kaj se spreminja, ter navesti zaporedno številko in datum spremembe ali dopolnitve. Dodatek se zveže ter opremi z žigom in podpisom odgovornega projektanta posameznega načrta, ki se je spreminjal in odgovornega vodje projekta.
(3) Če je projekt zaradi sprememb ali dopolnitev nepregleden lahko upravni organ zahteva, da investitor predloži čistopis projekta. Čistopis projekta lahko če želi, v katerikoli fazi predloži tudi investitor.

Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi 1 tega pravilnika vsebovati tudi:
– izjavo odgovornega vodje projekta, določeno v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, v kateri odgovorni vodja projekta opredeli tudi obvezne vrste načrtov glede na vrsto gradnje in vrsto objekta,
– povzetek revizijskega poročila, če je revizija predpisana, katerega vsebina je določena v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika,
– lokacijske podatke,
– izkaze,
– kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev.

(1) Lokacijski podatki glede na vrsto gradnje vsebujejo:
– grafični prikaz lege, velikosti in oblike zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel, na katerih objekt stoji oziroma na katerih bo potekala nameravana gradnja, s seznamom teh parcel,
– navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določajo rešitve oziroma pogoje za gradnjo z opisom usklajenosti z njim,
– grafični prikaz gradbenih in drugih regulacijskih linij, če so te določene v prostorskem aktu,
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost na stiku z zemljiščem z značilnimi absolutnimi in relativnimi višinskimi kotami; projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih ali podzemnih delov objekta na zemljišče; odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikovanje objekta in terena, če je glede na vrsto objekta in zunanjo ureditev to smiselno,
– grafični prikaz območja za določitev strank z izračunom območja in seznamom zemljiških parcel na katere sega območje za določitev strank,
– grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, ki vsebuje točko priključitve na obstoječo infrastrukturo, mesto priključitve na objektu in traso poteka priključka, kadar se objekt nanjo priključuje, s popisom vrst priključkov in njihov kapacitete oziroma dimenzij ter seznamom zemljiških parcel preko katerih priključki potekajo,
– grafični prikaz prometne ureditve, ki vsebuje prikaz načina in poteka priključevanja na javno cesto, prikaz površin za mirujoči promet in intervencijski dostop ter seznamom zemljiških parcel preko katerih poteka priključevanje na javno cesto,
– grafični prikaz zunanje ureditve, ki vsebuje prikaz zelenih in utrjenih površin z odvodnjavanjem,
– opis pričakovanih vplivov objekta na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov,
– elemente za zakoličenje, če se projekt nanaša na gradnjo novega objekta ali dozidavo,
– grafični prikaz območja gradbišča.
(2) Grafični prikazi iz prejšnjega odstavka se izdelajo na geodetskem načrtu, na toliko risbah, da so posamezni prikazi jasno vidni.

Z izkazi se v vodilni mapi dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev. Za stavbe je treba predložiti predvsem izkaz požarne varnosti stavbe, izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe in izkaz toplotnih karakteristik stavbe.

(1) Vsak načrt mora vsebovati izjavo odgovornega projektanta načrta iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Projekt za stavbe mora praviloma vsebovati načrt arhitekture oziroma tiste vrste načrtov, ki so glede na vrsto gradnje in vrsto stavbe potrebni ali jih določajo posebni predpisi. Projekt za gradbene inženirske objekte mora praviloma vsebovati tiste vrste načrtov, ki so glede na vrsto gradnje in vrsto gradbenega inženirskega objekta potrebni ali jih določajo posebni predpisi.
(3) V primeru odstranitve objekta se izdela samo načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi s čim manjšimi posledicami za okolico ter da se prikaže situacija končne ureditve.
(4) V primeru prizidave, nadzidave ali rekonstrukcije objekta se poleg obveznih načrtov izdela tudi posnetek obstoječega stanja, ki omogoča, da se jasno označijo tisti deli obstoječega objekta, ki se zaradi prizidave, nadzidave ali rekonstrukcije v obstoječem objektu spreminjajo ali dopolnjujejo; tehnično poročilo mora vsebovati statično presojo obstoječega objekta, s katero se ugotovita možnost in primernost nameravane gradnje.
(5) V primeru spremembe namembnosti se izdela samo posnetek obstoječega stanja; kadar sprememba namembnosti predstavlja proizvodnjo, pa praviloma tudi načrt strojnih in električnih inštalacij.
(6) V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za že zgrajen objekt se namesto risb izdelajo posnetki obstoječega stanja:
1. pri stavbah:
– posnetek temeljenja in kanalizacije ter priključkov na infrastrukturo z identifikacijsko številko obstoječega omrežja, na katerega se priključuje, iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
– tlorise vseh etaž z vpisanimi merami in relativnimi višinskimi kotami, risbo strehe, najmanj dva značilna med seboj pravokotna prereza in prerez skozi stopnišče ter skozi jašek in strojnico dvigala, če ima objekt dvigalo, poglede na vse fasade ter detajle, kadar so potrebni za razumevanje obstoječega stanja, praviloma v merilu 1 : 50 in
– posnetek inštalacij in tiste tehnološke opreme s katerimi se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev.
2. pri gradbenih inženirskih objektih načrte, s katerimi se doseže raven iz prejšnjih odstavkov zlasti pa:
– obstoječe vzdolžne in prečne profile v primernem merilu,
– posnetek inštalacij in tiste tehnološke opreme s katerimi se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev,
– druge posnetke, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno.

(1) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati zlasti:
– v načrtu arhitekture: risbe temeljenja in kanalizacije, tlorise vseh etaž z vpisanimi merami in relativnimi višinskimi kotami, risbo strehe, dva značilna, med seboj pravokotna prereza ter druge značilne prereze, ki so potrebni za razumevanje objekta ter fasade, praviloma v merilu 1 : 100,
– v načrtu krajinske arhitekture: tloris ureditve zemljišča in dva značilna, med seboj pravokotna profila, kadar je zemljišče namenjeno gradnji reliefno razgibano,
– v načrtu gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtih: pozicije in mere ključnih konstrukcijskih elementov,
– v načrtih inštalacij: osnovne sheme razporeditve sistemov in naprav s prikazom njihove medsebojne povezave in prikaz njihovega priključevanja na infrastrukturo, s točko priključitve na objektu in točko priključitve na obstoječo infrastrukturo,
– v tehnološkem načrtu: risbe tehnologi z elementi, ki vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta,
– v načrtih izkopov in osnovne podgradnje: risbe površin in prostornin izkopa ter risbe podgradnje z navedbo deponije, na kateri se bodo deponirali izkopani materiali.
(2) Za podrobnejšo vsebino in obseg risb v načrtih gradbeno inženirskih objektov se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže raven iz prejšnjih odstavkov.

(1) Na območju, urejenem z občinskim podrobnim prostorskim načrtom oziroma državnim prostorskim načrtom, se ne izdeluje lokacijskih podatkov, ki se nanašajo na območje za določitev strank.
(2) Če se nameravana gradnja nanaša na odstranitev objekta, lokacijski podatki vsebujejo samo lego obstoječega objekta na zemljišču, zbirnik priključkov na infrastrukturo in območje gradbišča.
(3) Če se nameravana gradnja nanaša na rekonstrukcijo objekta s katero se ne spreminja prostornina objekta, nadzidavo, odstranitev ali spremembo namembnosti, se lahko grafični prikazi lokacijskih podatkov izdelajo na prikazu iz katastrskega načrta v merilu, ki zagotavlja preglednost prikazov lokacijskih podatkov.

(1) Če investitor namerava graditi na območju, ki se ne ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom ali če investitor zahteva, da vlogo za odmero komunalnega prispevka posreduje občini upravni organ, je investitor ob vložitvi zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžan predložiti dodaten izvod vodilne mape.
(2) Dodaten izvod vodilne mape se šteje za povzetek podatkov o nameravani gradnji.

(1) Če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo, je treba v projektu izkazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba.
(2) Za komunalno oskrbo, ki sledi napredku tehnike se štejejo zlasti:
– alternativni sistemi oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje deževnice in sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s pitno vodo ta dovoljena,
– alternativni sistemi oskrbe z elektriko, kot je zagotavljanje elektrike s fotonapetostnimi ali vetrnimi sistemi,
– alternativni sistemi odvajanja odpadnih voda, kot so male čistilne naprave, nepretočne greznice in greznice glede na predpise o odvajanju odpadnih voda,
– alternativni sistemi zagotavljanja toplote, kot so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplotne in električne energije ali toplotne črpalke.
(3) Iz predloženega načrta inštalacij in naprav, s katerimi se zagotavlja komunalna oskrba iz prejšnjega odstavka, mora nedvoumno izhajati, da način oskrbe sledi napredku tehnike z zagotavljanjem ekološko sprejemljivejših načinov oskrbe ob zagotavljanju izpolnjevanja predpisanih bistvenih zahtev objekta.

Projektu je treba kot obvezen elaborat priložiti najmanj:
– geodetski načrt, izdelan po predpisih o geodetskem načrtu, če gre za rekonstrukcijo s katero se spreminja prostornina objekta ali novo gradnjo ali dozidavo objekta,
– za objekt, za katerega je študija požarne varnosti obvezna, študijo požarne varnosti, izdelano po predpisih o študiji požarne varnosti,
– pri stavbah, za katere študija požarne varnosti ni obvezna, zasnovo požarne varnosti, izdelano po predpisih o požarni varnosti v stavbah,
– načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, izdelan po predpisih o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, če gre za gradnjo, za katero je načrt gospodarjenja z odpadki obvezen,
– konservatorski načrt, izdelan po predpisih o varstvu kulturne dediščine, če gre za gradnjo, za katero je načrt obvezen,
– pri stavbah elaborat gradbene fizike, izdelan po predpisih o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah,
– pri stavbah ocena zvočne izolacije, izdelan po predpisih o zvočni zaščiti stavb,
– pri stavbah študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, izdelana po predpisih s področja učinkovite rabe energije, če je študija obvezna.

Projekt za izvedbo sestavljajo načrti podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov, ki nadgrajujejo posamezne načrte projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vodilna mapa vsebuje naslovno stran s ključnimi podatki o projektu in udeležencih pri graditvi, ter podatke o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1.

(1) V načrtih lahko odgovorni projektant uporabi posamezne sestavine (npr. risbe, bistvene izračune, analize) načrtov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali se nanje samo sklicuje, pri čemer mora jasno in natančno označiti, v katerem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se te sestavine nahajajo.
(2) Sestavni del načrtov so lahko tudi delavniški in drugi tovarniški načrti, če je to potrebno za izvedbo gradnje, vendar jih mora v tem primeru podpisati in žigosati odgovorni projektant posameznega načrta, pri čemer mora biti jasno in natančno označeno, kateremu načrtu pripadajo.
(3) Tehnično poročilo načrtov mora vsebovati zahteve za lastnosti gradbenih materialov, kot so opredeljeni v predpisih o dajanju gradbenih proizvodov v promet ter opis mesta in načina njihove vgradnje. Tehnično poročilo vsebuje tudi popis količin materiala in opreme.
(4) Risbe načrtov, odvisno od vrste objekta, zahtevnosti, velikosti in drugih značilnosti nameravane gradnje, vsebujejo zlasti:
– risbe, sheme in detajle gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del,
– zbirne risbe vseh inštalacij ter opreme,
– sheme tehnoloških sistemov,
– risbe (de)montaže gradbenih elementov in sklopov,
– risbe in detajle tehnologije gradnje,
– risbe izkopov in temeljev,
– risbe dilatacij in ležišč,
– risbe izolacij,
– opažne risbe,
– armaturne risbe,
– risbe in navodila za vgradnjo konstrukcij in opreme,
– sheme in prikazi faznosti gradnje,
– risbe prebojev in prehodov v konstrukcijah,
– risbe notranje in zunanje ureditve objekta,
– detajlne risbe vodov in napeljav s križanji in priključevanji,
– risbe in opis ureditve gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi gradbišča (npr. komunikacijske poti, komunalni priključki, skladišča, deponije, delavnice, prostori za delavce) ter druge podatke, pomembne za opis vpliva gradbišča na okolico,
– druge potrebne risbe in prikaze.
(5) Risbe in opis ureditve gradbišča iz prejšnjega odstavka so lahko tudi sestavina varnostnega načrta, ki se po tem pravilniku šteje za obvezni elaborat in se izdela skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. V tem primeru ni potrebno, da so risbe in opis ureditve gradbišča sestavni del načrtov projekta za izvedbo.
(6) V primeru, da se načrt izdeluje po delih, jih morata podpisati in žigosati odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant.

Projektu je treba kot obvezen elaborat priložiti najmanj varnostni načrt po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, če gre za gradnjo, za katero je varnostni načrt obvezen.

(1) Vodilna mapa se zveže z državno vrvico ter opremi z žigom in podpisom odgovornega vodje projekta, posamezni načrti pa se zvežejo z državno vrvico ter opremijo z žigom in podpisom odgovornega projektanta.
(2) Če je projekt zaradi sprememb ali dopolnitev nepregleden lahko upravni organ zahteva, da investitor predloži čistopis projekta. Čistopis projekta lahko če želi, v katerikoli fazi predloži tudi investitor.

(1) Če pri gradnji ni prišlo do odstopanj od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdanega gradbenega dovoljenja, se namesto vodilne mape izdela samo izjava projektanta in nadzornika ter odgovornega vodje projekta in odgovornega nadzornika določene v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Če je pri gradnji prišlo do sprememb, ki ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in take spremembe tudi ne vplivajo na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb, se izdela vodilna mapa, ki mora vsebovati naslovno stran s ključnimi podatki o projektu in udeležencih pri graditvi, kazalo vsebine vodilne mape, kazalo vsebine projekta ter podatki o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1, izjavo odgovornega vodje projekta izvedenih del in odgovornega nadzornika določeno v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika ter zbirno projektno poročilo.

Zbirno projektno poročilo mora vsebovati tudi opis in utemeljitev skladnosti gradnje s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdanim gradbenim dovoljenjem. Opis morebitnih sprememb in odstopanj izvedenega objekta glede na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi navedbo listov posameznih načrtov, kjer so te spremembe vidne.

Načrti se lahko izdelajo kot novi načrti ali pa tako, da se posamezni načrti projekta za izvedbo dopolnijo z vsemi spremembami, ki so nastale med gradnjo. Iz načrtov morajo biti jasno razvidna morebitna odstopanja izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če se spremembe vrisujejo na risbe projekta za izvedbo, se nad glavo risbe PZI doda glava PID.

Določbe tega poglavja se uporabljajo za enostanovanjske stavbe, ki sodijo med manj zahtevne objekte.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo vsebuje:
– vodilno mapo,
– načrt arhitekture,
– namesto načrta gradbenih konstrukcij le izjavo odgovornega projektanta, da bo objekt mehansko odporen in stabilen.

Projekt za izvedbo za enostanovanjsko stavbo vsebuje načrte podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov.

(1) Investitor mora del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in del projekta izvedenih del predložiti tudi v digitalni obliki, v skladu z določbami predpisov o prostorskem informacijskem sistemu.
(2) Digitalni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavljata priloga 1 vodilne mape in lokacijski podatki vodilne mape, digitalni del projekta izvedenih del pa sestavlja le priloga 1 vodilne mape.
(3) Za identičnost digitalne oblike projektne dokumentacije z analogno je odgovoren odgovorni vodja projekta.
(4) Za tehnično obliko digitalne oblike projektne dokumentacije se smiselno uporabljajo določbe predpisov o prostorskem informacijskem sistemu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04 in 54/05).

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena tega pravilnika se lahko projektna dokumentacija za manj zahtevne objekte izdeluje in prilaga vlogam v upravnih postopkih po dosedanjih predpisih do 31. decembra 2008, za zahtevne objekte pa se lahko izdeluje in prilaga vlogam v upravnih postopkih po dosedanjih predpisih do 31. decembra 2009.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora biti po uveljavitvi tega pravilnika projektna dokumentacija, ki se vlaga v upravne postopke pečatena in zvezana, kot to določa ta pravilnik.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora imeti, z uveljavitvijo predpisa, ki ureja merila za izračun in prikaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 49.a člena ZGO-1, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se vlaga v upravne postopke prikazano območje za določitev strank.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.