Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Cerkev Marijinega oznanjenja (EŠD 1978).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima vrednote umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so: frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani se uvršča med najpomembnejše sakralne spomenike baročne dobe na Slovenskem zaradi svoje kvalitetne arhitekturne zasnove in skladno ubrane ter izjemno kakovostne notranje opreme, ki so jo ustvarjali najvidnejši domači predstavniki baročne arhitekture, kiparstva in slikarstva.

(1) Spomenik obsega parceli št. 2615 in 2617, obe k. o. Ajdovščina.
(2) Vplivno območje spomenika obsega parceli št. 3283 in 3284, obe k. o. Ajdovščina.
(3) Meji spomenika in vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 1. februarja 2007, izvorno merilo 1: 1000) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
(4) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Varovani elementi spomenika so:
– zgradba cerkve v celoti, njena zunanjost in notranjost z vso stavbno opremo in namensko izdelanim pohištvom, od 17. do vključno 20. stoletja,
– glavni oltar s kipi Francesca Robbe,
– poslikave Mateja Langusa,
– Koroščev križ (delo arhitekta Jožeta Plečnika).

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične ter premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– ohranjanje sakralne namembnosti spomenika,
– predhodne arheološke raziskave ob fizičnih posegih v zemeljske plasti na zavarovanem območju spomenika,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu ohranjanja avtentične zunanje in notranje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem ter tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
(2) Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo v vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralne zgradbe v naselju,
– prepovedani so vsi posegi, s katerimi bi se lahko okrnila sedanja sporočilnost spomenika in spremenil izvirno nepozidan predprostor spomenika.

Lastnik oziroma upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavitev. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne sakralne namembnosti.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na parcelah iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika in njegovega vplivnega območja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.