Na podlagi desetega odstavka 64.f člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se predpisujejo pogoji za merilne naprave, meritve, registracijo in sporočanje merilnih rezultatov s proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: proizvodna naprava OVE) ter proizvodnih naprav s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom (v nadaljnjem besedilu: proizvodna naprava SPTE), ki prejemajo za proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru (v nadaljnjem besedilu: PoI) in podpore.
(2) Določbe te uredbe ne posegajo v predpisane tehnične in obratovalne pogoje iz sistemskih obratovalnih navodil in soglasij za priključitev sistemskih operaterjev omrežij, na katera so priključene proizvodne naprave iz prejšnjega odstavka.

Izrazi v tej uredbi imajo enak pomen, kakor ga imajo izrazi v Energetskem zakonu, poleg tega pa še:
– biomasa: je biomasa, ki ustreza tehnični specifikaciji SIST-TS CEN/TS 14961:2005 Trdna biogoriva–specifikacija in razredi biogoriv, razen biomase za proizvodnjo bioplina;
– bruto proizvedena električna energija: je proizvodnja električne energije v obdobju poročanja, merjena na sponkah generatorja ali na sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno. Električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, se ne odšteje od bruto proizvedene električne energije;
– deklaracija za proizvodno napravo: je javna listina, ki je opredeljena s 64.f členom Energetskega zakona in ki jo v upravnem postopku podeli Javna agencija Republike Slovenije za energijo proizvodnim napravam, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev potrdil o izvoru;
– digitalne registracijske naprave: so registracijske naprave, ki merilne rezultate shranjujejo v digitalni obliki;
– koristna toplota: je toplota, ki bi se za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po ogrevanju oziroma hlajenju zagotavljala z drugimi viri, če je ne bi izkoriščali iz proizvodne naprave;
– lastna raba: je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave;
– lastni odjem: je neto proizvedena električna energija, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave;
– meje proizvodne naprave: so mesta na vstopih in izstopih energij ali drugih veličin v proizvodno napravo, na katerih so postavljene merilne naprave za meritve, na podlagi katerih se izdajajo PoI oziroma se ugotavlja doseganje predpisanih izkoristkov. Za proizvodne naprave SPTE, za katere se določa celotni izkoristek, prihranek primarne energije ter električna energija, proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom, so znotraj mej proizvodne naprave samo tisti deli, ki so namenjeni soproizvodnji. Proizvodni deli, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije, ali naprave, ki so namenjene samo proizvodnji toplote, so izven mej proizvodne naprave. Pri določanju mej proizvodnih naprav SPTE se uporablja Odločba Komisije z dne 19. novembra 2008 o vzpostavitvi podrobnejših smernic za izvajanje in uporabo dodatka II k direktivi 2004/8/ES (UL L št. 338 z dne 17. 12. 2008; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2008/952/ES);
– merilne naprave: so naprave za merjenje in registracijo energijskih in drugih veličin;
– merilni rezultat: je meritev, opremljena s časovno značko;
– neto proizvedena električna energija: je v obdobju poročanja proizvedena električna energija, izmerjena na izstopu iz proizvodne naprave, ne glede na to ali gre za lastni odjem ali za električno energijo, oddano v javno omrežje. Pri neto proizvedeni električni energiji se lastna raba proizvodne naprave odšteje od proizvedene električne energije na sponkah generatorjev ali drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo;
– obdobje poročanja: je obdobje obratovanja proizvodne naprave SPTE ali OVE, v katerem se ugotavlja proizvedena količina električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije, ki jim pripadajo potrdila o izvoru. Obdobje poročanja za proizvodne naprave SPTE je eno leto obratovanja, obdobje poročanja za proizvodne naprave OVE je en koledarski mesec obratovanja;
– papirne registracijske naprave: so registracijske naprave, ki merilne rezultate zapisujejo na papir;
– registracija: je shranjevanje merilnih rezultatov.

(1) Proizvodna naprava OVE in proizvodna naprava SPTE, za katero želi proizvajalec pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo, na podlagi katere bo prejemal PoI, mora biti opremljena z merilnimi napravami.
(2) Proizvodna naprava, ki na podlagi odločbe o upravičenosti do podpore in pogodbe o zagotavljanju podpore prejema podporo za proizvedeno električno energijo, mora biti opremljena z napravami za merjenje in registracijo neto proizvedene električne energije.

(1) Podatki o merilnih napravah in o mestu vgradnje opreme so del deklaracije za proizvodno napravo, kakor določa uredba, ki ureja izdajanje PoI.
(2) Za vse merilne naprave morajo biti v deklaraciji za proizvodno napravo navedeni naslednji podatki:
– merjena energijska oziroma druga veličina,
– ime proizvajalca in izdelovalčeva oznaka (model/tip),
– serijska številka,
– merilni obseg (obseg, enote),
– leto vgradnje,
– stanje merilnih naprav ob izdaji deklaracije za proizvodno napravo (podatki o zagotovljeni merilni sledljivosti z overitvijo oziroma kalibracijo),
– mesto vgradnje.

(1) Za prejemanje PoI za električno energijo, proizvedeno z izkoriščanjem obnovljivih virov, kot so:
– veter, sončna energija, geotermalna energija in hidro energija, je treba meriti bruto proizvedeno električno energijo in registrirati izmerjene vrednosti;
– biomasa, bioplin, deponijski plin in plin, pridobljen iz blata, ki nastane pri delovanju čistilnih naprav za odpadne vode, ter biološko razgradljivih komunalnih in industrijskih odpadkov, pod pogojem, da so navedeni viri energije ves čas proizvodnje električne energije osnovni energent, je treba meriti bruto proizvedeno električno energijo in registrirati izmerjene vrednosti.
(2) Če viri energije, našteti v drugi alinei tega odstavka, niso osnovni energent oziroma gre za kombinirane proizvodne naprave OVE, ki ob gorivu iz obnovljivih virov energije uporabljajo gorivo fosilnega izvora, je poleg proizvedene bruto električne energije treba meriti in registrirati izmerjene vrednosti energije vsakega energenta, dovedenega v proizvodno napravo OVE.
(3) Za proizvodne naprave OVE, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo druge vrste obnovljivih virov energije, ki ustrezajo opredelitvi pojma teh virov iz 4. člena Energetskega zakona, se za merjenje vseh energijskih tokov in registracijo izmerjenih vrednosti smiselno uporabljajo določbe tega člena.

(1) Za prejemanje PoI za električno energijo s proizvodnih naprav SPTE je treba meriti in registrirati naslednje izmerjene vrednosti:
– električno energijo na sponkah generatorja oziroma druge naprave (bruto proizvedena električna energija), ki pretvarja druge oblike energije v električno,
– vso dovedeno energijo goriva v proizvodno napravo in
– vso proizvedeno koristno toploto.
(2) Če se v proizvodno napravo SPTE dovaja več vrst goriva in se skladno s tem določajo referenčni izkoristki za vsako od njih, je treba meriti in registrirati energijski vložek vsakega dovedenega goriva.
(3) Če se namesto bruto električne energije proizvaja mehanska, je treba meriti in registrirati izmerjene vrednosti za mehansko energijo.

(1) Poleg meritev iz 5. člena te uredbe se mora za prejemanje podpor po uredbi, ki ureja podpore električni energiji s proizvodnih naprav OVE, za električno energijo, proizvedeno iz naslednjih obnovljivih virov:
– veter, sončna energija, geotermalna energija in hidro energija, meriti neto proizvedena električna energija in registrirati izmerjene vrednosti;
– biomasa, če je ta osnovni energent, meriti in registrirati poleg neto električne energije tudi vsa energija, dovedena z biomaso, in vsa energijska vrednost koristne toplote ter z registriranimi meritvami dokazati, da je dosežen predpisani celotni izkoristek pretvorbe energije, dovedene z biomaso, v končne oblike energije, električno energijo in koristno toploto. Če biomasa ni osnovni energent, je treba meriti in registrirati izmerjene vrednosti energije vsakega energenta, dovedenega v proizvodno napravo OVE, ter z registriranimi meritvami dokazati predpisani celotni izkoristek;
– bioplin, deponijski plin in plin, pridobljen iz blata, ki nastane pri delovanju čistilnih naprav za odpadne vode, ter biološko razgradljivih komunalnih in industrijskih odpadkov, če so našteti viri energije ves čas proizvodnje električne energije osnovni energent, meriti in registrirati proizvedena neto električna energija.
(2) Če se iz obnovljivih virov energije iz tretje alineje prejšnjega odstavka proizvaja tudi koristna toplota, za katero prejema električna energija posebne dodatke, je treba poleg neto električne energije meriti in registrirati vso energijo, dovedeno z navedenimi viri obnovljive energije, in vso energijsko vrednost koristne toplote. Če navedeni obnovljivi viri niso osnovni energent, je treba meriti in registrirati izmerjene vrednosti količine energije vsakega energenta, dovedenega v proizvodno napravo OVE.
(3) Če proizvedena električna energija iz druge in tretje alinee prvega odstavka prejema posebne dodatke zaradi trajnostne narave proizvedenih energentov, je treba registrirati količino in energijsko vrednost dovedenega goriva ter hraniti dokazila o viru in izvoru energenta.

Poleg meritev iz 6. člena te uredbe se morajo za prejemanje podpor po uredbi, ki ureja podpore električni energiji s proizvodnih naprav SPTE, za električno energijo, proizvedeno s soproizvodnjo toplote in električne energije, meriti neto proizvedena električna energija in registrirati rezultati meritev.

(1) Pri meritvah iz 5. in 6. člena te uredbe se na proizvodnih napravah OVE in proizvodnih napravah SPTE z nazivno električno močjo, manjšo od 50 kW (v nadaljnjem besedilu: mikroproizvodne naprave), kakor tudi na proizvodnih napravah OVE, zgrajenih do 12. 7. 2008 z nazivno električno močjo, manjšo od 1 MW, ne meri in registrira bruto proizvedena električna energija, če proizvodna naprava nima vgrajenih merilnih naprav za merjenje bruto električne energije in če upravičenec do PoI soglaša, da se mu PoI izdajajo za neto proizvedeno električno energijo.
(2) Če je v soglasju za priključitev, ki ga izda sistemski operater, določena namestitev merilnih naprav na prevzemno-predajnem mestu za lastnim odjemom, se električna energija na prevzemno-predajnem mestu upošteva kot neto proizvedena električna energija.

(1) Merilne naprave morajo biti nameščene na mejah oziroma znotraj mej proizvodne naprave na vseh dovodih in odvodih energijskih veličin proizvodne naprave.
(2) Merilne naprave za neto proizvedeno električno energijo morajo biti nameščene tako, da za njimi ni nobenega odvoda za kritje lastne rabe proizvodne naprave.
(3) Vsaka proizvodna naprava mora razpolagati z enočrtnim diagramom z označbo vseh merilnih naprav in vseh transformatorskih postaj na lokaciji proizvodne naprave, ki je sestavni del vloge za deklaracijo za proizvodno napravo, kakor to ureja uredba, ki ureja izdajanje PoI.

(1) Merilne naprave za neto proizvedeno električno energijo morajo ustrezati zahtevam za merilne naprave, ki jih sistemski operater v skladu obratovalnim navodilom (tipizacijo merilnih mest) določi v soglasju za priključitev na elektroenergetsko omrežje.
(2) Merilne naprave za bruto proizvedeno električno energijo morajo zadostiti enakim zahtevam kakor merilne naprave za neto proizvedeno električno energijo.
(3) Če se bruto proizvedena električna energije izračunava kot vsota med neto proizvedeno električno energijo in lastno rabo, morajo merilne naprave za lastno rabo zadostiti enakim zahtevam kakor merilne naprave za neto proizvedeno električno energijo.
(4) Proizvodna naprava, ki proizvedeno električno energijo oddaja v elektroenergetsko omrežje in za svojo proizvodnjo prejema električno energijo iz elektroenergetskega omrežja, mora poleg merilnih naprav za oddano električno energijo imeti vgrajene merilne naprave za prejeto električno energijo ali merilne naprave, ki omogočajo hkratno merjenje in registriranje oddane in prejete električne energije.

(1) Merilni rezultati so lahko shranjeni na papirju ali v digitalni obliki. Digitalne registracijske naprave morajo izvajati enake funkcije kakor papirne registracijske naprave.
(2) Papirne in digitalne registracijske naprave morajo ustvarjati jasen in nesporen zapis, ki ga ni mogoče nedovoljeno spreminjati. Merilni rezultati morajo biti shranjeni v obliki, primerni za njihovo ohranitev.

(1) Merilne naprave za merjenje energijskih in drugih veličin za izdajanje PoI morajo izpolnjevati zahteve veljavnih meroslovnih predpisov za posamezno vrsto merila in biti redno overjene v skladu s predpisom, ki ureja postopek overitve meril.
(2) Merilne naprave za merjenje energijskih in drugih veličin za izdajanje PoI, za katere meroslovne zahteve niso predpisane, morajo zagotavljati sledljivost merjenih veličin do nacionalnih etalonov ali mednarodnih etalonov višje hierarhične stopnje. Sledljivost se lahko dokaže s kalibracijo meril v akreditiranem laboratoriju, ki zadošča pogojem standarda SIST EN ISO/IEC 17025 »Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev«. Umerjanje (kalibriranje) merilnih naprav se mora opraviti vsaj enkrat v petih letih oziroma pogosteje, če to priporočajo proizvajalci, obvezno pa ga je treba opraviti po vsaki spremembi na proizvodni napravi.
(3) Merilne naprave morajo biti zaščitene pred posegi in spremembami s strani nepooblaščenih oseb.
(4) Informacijo o tem, kako je določena spodnja kurilna vrednost goriva, mora njegov dobavitelj navesti na dobavni specifikaciji za gorivo in priložiti kopijo poročila o izvedenem preskusu, na katerem laboratorij, ki je opravil preskus, navaja svojo akreditacijo.
(5) Če se spodnje kurilne vrednosti goriva določajo z meritvami, morajo biti opravljene v akreditiranem laboratoriju za preskušanje, ki zadošča pogojem standarda SIST EN ISO/IEC 17025 »Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev«. Laboratorij mora o opravljenih meritvah izdelati poročilo o izvedenem preskusu, na katerem mora navesti svojo akreditacijo.
(6) Vzorčenje goriva je treba opraviti po veljavnih standardih SIST, ki so na voljo pri organu, pristojnem za standardizacijo.

(1) Energijske in druge veličine je treba meriti ves čas obratovanja proizvodne naprave in registrirati najmanj za obdobje poročanja.
(2) Merilni rezultati, ki so podlaga za akontativno določitev proizvedene električne energije za začasno obdobje poročanja, se sporočijo Javni agenciji Republike Slovenije za energijo po izteku tega obdobja.
(3) Merilni rezultati, ki so podlaga za začasni obračun v pogodbah za podpore, se sporočijo Javni agenciji Republike Slovenije za energijo in centru za podpore po vsakem začasnem obdobju poročanja oziroma vsak mesec. Rezultati meritev za končni obračun se sporočijo po poteku obdobja poročanja oziroma enega leta.
(4) Javna agencija Republike Slovenije za energijo in center za podpore podrobneje uredita vrsto, način in obliko sporočanja merilnih rezultatov.
(5) Merilne rezultate je treba hraniti tri leta od datuma sporočanja.

(1) Sistemski operaterji elektroenergetskih omrežij vsaki proizvodni napravi dodelijo številko merilnega mesta, ki enopomensko označuje proizvodno napravo oziroma prevzemno-predajno mesto elektrarne do omrežja.
(2) Vsak proizvajalec električne energije v Republiki Sloveniji, ki je priključen na elektroenergetsko omrežje, mora mesečno sporočati sistemskemu operaterju elektroenergetskega omrežja, na katero je njegova proizvodna naprava priključena, podatke o stanju števcev električne energije, neto proizvedene električne energije. Če je proizvodni objekt opremljen s števci za daljinsko odčitavanje, je prenos teh podatkov samodejen.
(3) Sistemski operaterji elektroenergetskih omrežij morajo Javni agenciji Republike Slovenije za energijo sporočati številčne podatke o mesečni neto proizvodnji električne energije za vse proizvodne naprave, ki so priključene na njihovo elektroenergetsko omrežje, najpozneje dvanajsti delovni dan v tekočem mesecu za pretekli mesec. Prav tako morajo v register vpisovati moč elektrarne na pragu in druge podatke o elektrarnah, ki jih opredeli Javna agencija Republike Slovenije za energijo v splošnem aktu.

(1) Proizvodna naprava na biomaso, ki za proizvedeno električno energijo prejema podpore v skladu z uredbo, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, mora v obdobju poročanja dosegati najmanj 70-odstotni celotni izkoristek pretvorbe z biomaso dovedene energije v končno energijo.
(2) Kot končna energija se poleg izmerjene in registrirane električne energije šteje tudi mehanska energija in koristna toplota. Za ugotavljanje doseganja celotnega izkoristka iz prejšnjega odstavka se upošteva bruto proizvedena električna energija. Mehanska energija se šteje enako kakor električna energija, in sicer s faktorjem 1.
(3) Koristno toploto je treba meriti in rezultate meritev registrirati. Kot koristna toplota se šteje tudi toplota iz proizvodne naprave na biomaso, ki se porabi za pripravo biomase na lokaciji te naprave, v obsegu do 25 odstotkov vhodne energije biomase. Druga toplota, ki se porabi med delovanjem same naprave, se ne šteje kot koristna. Pri določanju koristne toplote se smiselno uporabljajo smernice iz priloge Odločbe 2008/952/ES.

(1) Upravljavec proizvodne naprave, ki proizvaja električno energijo s kurjenjem biomase in prejema podpore, mora imeti registrirane meritve energijske vrednosti biomase, ki je bila porabljena za to proizvodnjo. Za določitev dovedene energijske vrednosti biomase v kurilno napravo v obdobju poročanja mora upravljavec proizvodne naprave na biomaso vzpostaviti register, ki vsebuje podatke o:
– količini pokurjene biomase,
– neto (spodnji) kurilnosti biomase, ki je določena v dobaviteljevi specifikaciji skladno s standardom SIST-TS CEN/TS 15234:2006 (Trdna biogoriva–Zagotavljanje kakovosti goriv) ali jo izmeri akreditirani laboratorij za preskušanje.
(2) Pri proizvodnih napravah na biomaso z nazivno električno močjo, manjšo od 1 MW, se celotna energija, dovedena vanje z biomaso, v obdobju poročanja ugotavlja enako kakor v prejšnjem odstavku. Če meritve kurilnosti iz prejšnjega odstavka niso na razpolago, mora upravljavec proizvodne naprave na biomaso vzpostaviti register, ki vsebuje podatke o:
– količini pokurjene biomase,
– izmerjeni in registrirani vsebnosti vode v biomasi ter
– vrsti biomase.
(3) Vpogled v register iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti dostopen pooblaščenim osebam Javne agencije Republike Slovenije za energijo.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena se spodnja kurilnost biomase določi skladno s standardoma SIST-TS CEN/TS 14918:2005 (Trdna biogoriva–Metoda za ugotavljanje kalorične vrednosti) in SIST-TS CEN/TS 14961:2005 (Trdna biogoriva–Specifikacije goriv in razredi) na podlagi naslednje enačbe:
H(i) (W) = H(i) (atro) * (1 – 0,01 * W) – 2,443 W,
pri čemer je:

H(i) (W)      spodnja kurilnost biomase z vsebino vode
              W [MJ/kg],
H(i) (atro)   spodnja kurilnost absolutno suhe biomase
              [MJ/kg]:
H(i) (atro) = 19,0 MJ/kg (listavci),
H(i) (atro) = 19,2 MJ/kg (iglavci),
W             vsebnost vode v vlažni biomasi [%].

(5) Če biomasa izpolnjuje trajnostne zahteve iz uredbe, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, in je proizvedena električna energija upravičena do dodatkov k podporam, mora proizvajalec voditi tudi register o uporabljeni vrsti biomase ter hraniti dokazila o virih in izvoru slednje.

(1) Proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo s sosežigom biomase in fosilnega goriva, mora imeti vgrajene merilne naprave, ki merijo in registrirajo količino dovedene biomase in fosilnega goriva v kurilno napravo.
(2) Merjenje in registracija dovedene količine biomase v kurilno napravo morata biti opravljena na overjenih samodejnih tehtnicah s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja.
(3) Spodnja kurilna vrednost dobavljene biomase se določi enako kakor v drugi alinei prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Količina bruto električne energije, proizvedene v sosežigu iz biomase, v obdobju poročanja se določi posredno, tako da se bruto proizvedena električna energija iz vseh vrst dovedenega goriva v proizvodno napravo pomnoži z razmerjem med energijskim vložkom biomase in energijskim vložkom vsega goriva.
(5) Celotni izkoristek v obdobju poročanja se ugotovi z deljenjem vsote bruto električne energije iz prejšnjega odstavka ter koristne toplote, ki odpadeta na energijski vložek biomase, z energijo, dovedeno z biomaso v tem obdobju.
(6) Če se koristna toplota proizvaja tudi iz fosilnega goriva, se delež koristne toplote iz biomase določi v razmerju energijske vrednosti biomase in energijske vrednosti vseh vrst dovedenega goriva.

(1) Za ugotavljanje deleža organskih odpadkov živalskega izvora s kmetijskih gospodarstev, ki se predelujejo v proizvodnih napravah na bioplin (v nadaljnjem besedilu: bioplinarna), je treba z merilnimi napravami ločeno meriti in registrirati količino in vrsto organskih odpadkov živalskega izvora, rastlinskih substratov in kosubstratov, ki se vnašajo v bioplinarno oziroma njen del za anaerobno razgradnjo organskih odpadkov.
(2) Če bioplinarna prejema dodatek k podporam v skladu z uredbo, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, zaradi izkoriščanja odpadne toplote, je treba meriti in registrirati koristno toploto tako, kakor je določeno s to uredbo.
(3) Toplota iz bioplinarne, ki se porabi za proizvodnjo bioplina, se ne šteje za koristno toploto.
(4) Za bioplinarne z nazivno električno močjo proizvodne naprave, manjšo od 200 kW, v katerih se predelujejo le organski odpadki živalskega izvora, se lahko pri poročanju za dokazovanje deleža organskih odpadkov živalskega izvora s kmetijskih gospodarstev uporabljajo evidence, ki se vodijo v skladu s predpisanimi zahtevami ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, ali lastni zapisi. Delež organskih odpadkov živalskega izvora, ki se na osnovi takih evidenc priznava, ne sme presegati vrednosti, ki je predvidena v predlagani sestavi substratov iz projektne dokumentacije za bioplinarno.

(1) V proizvodnih napravah SPTE mora biti merjena in registrirana vsa dovedena energija.
(2) Pod dovedeno energijo se poleg osnovnega goriva (obnovljivi viri energije in fosilno gorivo) in dodatnega goriva (npr. dodatno zgorevanje zemeljskega plina na utilizatorjih izpušnih dimnih plinov pri proizvodnih napravah s plinskimi turbinami) štejeta tudi toplota in vodna para, ki sta dovedeni v energetsko bilanco proizvodne naprave SPTE od drugod.
(3) Vračajoči kondenzat koristne toplote se ne šteje pod dovedeno energijo.
(4) Merilne naprave za porabo zemeljskega plina so overjeni plinomeri s korektorji tlaka in temperature z ustrezno registracijo. Za določitev spodnje kurilnosti zemeljskega plina se uporabijo podatki sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(5) Merilne naprave za porabo tekočega goriva so overjene merilne naprave z ustrezno registracijo. Spodnja kurilna vrednost se določa z meritvami ali dobavnimi specifikacijami dobaviteljev goriva.
(6) Merilne naprave za porabo trdnega fosilnega goriva so samodejne tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja. Spodnja kurilna vrednost trdih fosilnih goriv se za proizvodne naprave SPTE z nazivno električno močjo, večjo od 1 MW, določa z vzorčenjem in meritvami, ki morajo biti opravljene v akreditiranih laboratorijih za preskušanje. Za proizvodne naprave SPTE nazivne električne moči, manjše kot 1 MW (mikro in male), se spodnja kurilna vrednost lahko določa z dobavnimi specifikacijami dobaviteljev trdnega fosilnega goriva.

(1) V proizvodnih napravah SPTE mora biti merjena in registrirana vsa koristna toplota.
(2) Poraba toplote v samem procesu proizvodne naprave SPTE za lastno rabo (npr. deaeracija, regenerativno gretje napajalne vode, vodna para za zniževanje NO(x) in podobno, vodna para, ki se vbrizgava v plinsko turbino za povečanje električne moči in proizvodnje električne energije) se ne šteje za koristno toploto.
(3) Koristne toplote vračajočega se kondenzata v proizvodno napravo SPTE ni treba meriti.
(4) Za proizvodne naprave SPTE, ki oddajajo koristno toploto kot izpušne dimne pline za pokrivanje toplotnih potreb različnih procesov (ogrevanje steklenjakov, sušenje in podobno), se oddana koristna toplota ovrednoti na podlagi meritev temperature dimnih plinov pred procesom in po njem ter na podlagi njihovega pretoka, ki se oceni po tehničnih specifikacijah plinskih motorjev ali plinskih turbin. Navedeni podatki so del deklaracije za proizvodno napravo SPTE.

(1) Če proizvodna naprava SPTE v celoti ali delno proizvaja tudi mehansko energijo, se ta del mehanske energije v deklaraciji za proizvodno napravo SPTE upošteva enako kakor del proizvedene električne energije, zato jo je treba meriti in meritve registrirati.
(2) Merilne naprave za proizvedeno mehansko energijo so navor metri. Za to energijo proizvodna naprava SPTE ne more dobiti PoI.

(1) Mikroproizvodnim napravam SPTE, ki lahko obratujejo le s sočasnim oddajanjem koristne toplote (brez obratovanja samo za proizvodnjo električne energije), te toplote ni treba meriti in registrirati. Koristna toplota se določi glede na izmerjeno in registrirano količino električne energije z razmernikom električne energije in toplote, ki ga poda proizvajalec naprave ter je sestavni del deklaracije za proizvodno napravo SPTE.
(2) Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz deklaracije za proizvodno napravo zadoščajo potrjeni podatki proizvajalca o nazivni električni in toplotni moči ter o celotnem izkoristku mikroproizvodne naprave SPTE. Naprave iz prejšnjega odstavka ne potrebujejo merjenja energije, dovedene z gorivom, če ne morejo izkoriščati drugih vrst goriva, razen tistih, ki so navedene na deklaraciji za proizvodno napravo, in če na podlagi goriva ne pridobivajo posebnih ugodnosti.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.