Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, 3/07 – UPB4 in 17/08 (21/08 – popr.), 3. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 19/96 in 75/97) in 20. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo, 115/00, 60/02, 114/04 in 43/07) je Občinski svet Občine Mislinja na 22. seji dne 16. 4. 2009

Ta odlok ureja način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja, in sicer določa:
– splošne pogoje gospodarjenja s komunalnimi napravami in objekti, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– pogoje in način priključitve na javno kanalizacijo,
– način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– odvajanje padavinskih voda,
– vire financiranja javne službe ter način njihovega oblikovanja,
– pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov.
Javno službo zagotavlja Občina Mislinja v obliki javnega podjetja – Javno podjetje Komunala, d.o.o., Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) na območju Občine Mislinja v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
2. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
4. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
5. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
7. greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
8. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
9. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
10. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
11. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
12. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
13. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
14. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
15. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
16. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
17. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
18. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
Drugi pojmi uprabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Vrste in obseg zagotavljanja javne službe
Občina Mislinja z javno službo zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali delu naselja.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata,
– prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč,
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v skupni čistilni napravi,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in,
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje.
Storitve javne službe so tudi:
– izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav in odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob, skladno z načrtom iz prve alineje tega odstavka,
– vzdrževanje in čiščenje kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode.
S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v greznice ali male komunalne čistilne naprave.

Čiščenje odpadne vode se izvaja na območju Občine Mislinja v:
– centralni čistilni napravi v Dovžah, za odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,
– pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Upravljavec sprejme pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja, ki se smiselno uporablja s tem odlokom. Pravilnik začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje občinski svet občine.
S pravilnikom upravljavec določi sekundarno in primarno omrežje, objekte in naprave skupne ter individualne rabe, tehnične normative in postopke za projektiranje in gradnjo kanalizacije, za priključevanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, za upravljanje in uporabo kanalizacije ter način nadzora.

Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka od objekta do mesta priključitve na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi napravami v objektu ali izven njega, vključno z napravami in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne jame, peskolovi, oljni lovilci ipd.).
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti in skrbeti za vodotesnost tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode.
Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora. Priključek na interno kanalizacijo je v zgradbi in na zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.
Naprave in objekti uporabnikov so tudi tiste, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku ali manjši skupini uporabnikov. Vključujejo:
– interno kanalizacijo s pripadajočimi objekti in napravami v objektu,
– spojni kanal z revizijskimi jaški,
– naprave in objekte za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, nevtralizacijske naprave, peskolovi, lovilci olj), za akumulacijo in prečrpavanje ter nevtralizacijo odpadnih voda,
– dvoriščno kanalizacijo,
– interno cestno kanalizacijo s pripadajočimi objekti (lovilci peska, olj …),
– kanalizacijski priključek.
Te objekte in naprave financira in uporabnik in so njegova last. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti upravljati tako, da je mogoče normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda in voditi kataster interne kanalizacije z objekti in priključkom. Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo mora biti upravljavcu javne kanalizacije vedno dostopen za nadzor.

Objekti in naprave upravljavca so:
1. magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so širšega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda s tlačnimi vodi na magistralnem omrežju,
– centralna čistilna naprava;
2. primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dvo- ali večstanovanjskih hiš ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskem, turističnem …),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode s tlačnimi vodi iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
3. sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem …),
– črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode s tlačnim vodom na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem …).

Kataster kanalizacijskega omrežja
Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka.
V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja,
– komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah,
– kanalizacijskih priključkih.
Med objekte in naprave javne kanalizacije, ki se evidentirajo v katastru javne kanalizacije, spadajo:
– kanalizacijski vod,
– črpališče,
– razbremenilnik,
– komunalna ali skupna čistilna naprava ter mala komunalna čistilna naprava,
– iztok javne kanalizacije,
– revizijski jašek,
– oprema,
– območje objekta kanalizacijskega omrežja,
– zadrževalnik,
– drugi objekti in oprema javne kanalizacije.
Upravljavec je dolžan voditi tudi register kanalizacijskih priključkov.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Upravljalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku treh (3) mesecev od prejema odločbe o priključitvi. Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca, ki ga izda v skladu z določili tega odloka in po plačilu komunalnega prispevka, kolikor je zavezanec za plačilo. Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
Upravljavec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– vlogi za priključitev,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne vode ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljavec.
Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registrirani izvajalec pod nadzorom upravljavca.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca in priključek ni strokovno izveden, upravljavec lahko priključek izvede na stroške uporabnika tako, da je ta usklajen z določbami tega odloka.

Ukinitev uporabe priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka.
Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv in če je možna priključitev objekta na omrežje gravitacijsko do 150 m, tlačno do 100 m dolžine, z višino črpanja do 10 m. V primeru, da priključitev ni tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljavec postavi višje zahteve.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, se lahko opravlja le s soglasjem in pod nadzorom upravljavca.
Priključitev hišne kanalizacije na javno se izvede na stroške uporabnika.
Priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni priključitvi izda upravljavec potrdilo.
Priključitev starih obstoječih objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku 6 mesecev po izgradnji javne kanalizacije. Pri priključitvi sta uporabnik in upravljavec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte.
Priključitev priključnega kanala se izvede praviloma v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan zgraditi kanalski priključek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljavca smernice za izgradnjo priključka.

Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le-teh po pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje ter po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljavcu.

Za prevzem obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
3. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah ...),
4. prevzem mora potrditi pristojni občinski organ.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja.

Plačilo odvajanja odpadne vode se obračunava na osnovi količine odpadne vode. Količina odpadne vode se obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3 v enaki količini ter v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mislinja, razen za kmetije in individualne stanovanjske hiše, za katere se uporablja kriterij iz tretjega odstavka tega člena.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, ki niso v upravljanju izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, plačujejo stroške odvedene vode v javno kanalizacijo v količini, kot je porabijo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom.
Uporabniki vode, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo pavšal 4,5 m3 odvedene odpadne vode na osebo na mesec.
Če upravljavec ali uporabnik ugotavlja, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun pavšalna poraba vode, opredeljena v prejšnjem odstavku.
Uporabniki plačujejo kanalščino na podlagi izstavljenega računa upravljavcev. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v petnajstih dneh po njegovi izstavitvi.

Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
Za vse ostale odpadne vode izvaja meritve stopnje onesnaženosti uporabnik v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
V posebnih primerih lahko upravljavec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi in uredbami.

Uporabnik iz 17. člena tega odloka, ki ima predpisano izvajanje meritve stopnje onesnaženosti odpadnih voda, mora upravljavcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku 8 dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta. Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljavcu za pregled obratovalnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Merilno mesto in merilne naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.

Uporabnik je dolžan obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek oziroma, ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno z veljavnimi predpisi in uredbami.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne oziroma dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih – individualnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo ustrezne greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje, ki ga izda upravni organ v skladu s pogoji soglasja pristojne inšpekcijske službe. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi upravljavec.

Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.
Povzročitelji obremenitve morajo zagotoviti redno vzdrževanje in praznjenje greznic. Praznjenje greznic mora biti urejeno na predpisan način in se opravlja po potrebi.

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok.
Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov z gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Pri ravnanju s temi odpadnimi vodami se upošteva veljavna zakonodaja.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno in občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajali škodljivi plini,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi in uredbami dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda, zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljavcu poravnati stroške odprave škode.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne ali padavinske vode s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
6. če uporabnik ne poravnava računov stroškov upravljanja.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih neprimerne odpadne vode.

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primerih intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika in mu zagotoviti odvajanje na drug način.
V primerih višje sile kot so potres, požar, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitjem škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, velike okvare, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– stroški čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.

Uporabnik, ki se na novo priključuje na javno kanalizacijo je dolžan plačati komunalni prispevek za priključitev na javno kanalizacijo in je prihodek občinskega proračuna.
Višino, pogoje in način plačevanja tega prispevka določi občinski svet z odlokom.

Stroške čiščenja komunalnih odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode. Cene se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev.
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo po stanju na vodomeru. Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun sestavljene – cene za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, odčitava pooblaščena oseba upravljavca.

Obveznosti upravljavca pri odvajanju odpadne in padavinske vode:
1. redno kontrolira normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika iz 6. člena tega odloka,
3. redno kontrolira učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode ter vodi evidenco,
4. obvešča uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
6. opravlja nadzor meritev in skrbi za obračun odvedene vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja v skladu z določbami tega odloka in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile ter o tem pravočasno poroča občinskim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in objektov javne kanalizacije,
14. na svoje stroške je dolžan spremeniti priključek, v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode na osnovi že izdanega soglasja.

Uporabniki imajo obveznost da:
1. zgradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in pogoji izdanega soglasja upravljavca,
2. omogočijo upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo in količino odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo redno posredujejo upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotavljanje pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. prijavijo upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. v primeru spremenjenih pogojev priključitve na lastne stroške prilagodijo hišni priključek, ne glede na prvotne pogoje priključitve. O spremenjenih pogojih so uporabniki dolžni obvestiti upravljavca, le-ta pa jim poda rok in pogoje ureditve glede na obseg potrebnih del,
11. kolikor odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo skladno z veljavnimi predpisi in uredbami predložiti upravljavcu analize odpadne vode, izdelane v skladu s strokovnim navodilom in obveščati upravljavca o vseh spremembah,
12. kolikor naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, pisno obvestijo upravljavca o spremembah obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno predspuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (hladilno, pitno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Vsi stroški bremenijo investitorja.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro ...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežja nepoškodovana, v nasprotnem primeru morajo na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje.

Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja,
– prekine odvajanje odpadne vode in padavinske vode v nasprotju z 31. in 32. členom tega odloka,
– ne opravlja rednih kontrol normalnega vzdrževanja in obratovanja objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju (1. točka 36. člena),
– ne opravlja rednih kontrol kvalitete odpadnih voda in učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za predčiščenje odpadne vode (3. točka 36. člena),
– če ne obvesti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja (4. točka 36. člena),
– ne organizira odvajanja odpadnih voda v primeru višje sile (8. točka 36. člena),
– ne pregleduje objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov (9. točka 36. člena),
– ne obvesti pisno uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo (11. točka 36. člena),
– ne kontrolira nivoja olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje (12. točka 36. člena),
– ne kontrolira vodotesnosti kanalov in objektov javne kanalizacije (13. točka 36. člena).
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
– ne skrbi za vodotesnost naprav in objektov, za katere je odgovoren, tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ali z napravami in objekti ne ravna takoda je mogoče normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda in če upravljalcu ne omogoči nadzora kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo (7. člen),
– v javno kanalizacijo odvaja padavinske vode, kjer jih je možno speljati v vode ali ponikanje v tla, 26. člen,
– v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne vode v nasprotju z 29. in 30. členom tega odloka,
– se ne priključi na javno kanalizacijo, kjer je priključitev obvezna, oziroma, če ne zgradi ustrezne greznice ali čistilne naprave, kjer priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča (10. člen),
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (drugi odstavek 37. člena),
– ne zaprosi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta, ne vodi obratovalnega dnevnika ali če ne omogoči upravljavcu dostop do merilnega mesta za pregled obratovalnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav (22. člen),
– ne obvesti upravljavca o spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja ali o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo (23. člen),
– odvaja v javno kanalizacijo tehnološko odpadne vode, ki niso določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma, ki odstopajo od standardov in predpisov o emisijah snovi (24. člen),
– ravna v nasprotju z 28. členom tega odloka.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnika.
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena oseba za izvajanje lokalnega nadzora.

Pravilnik iz 6. člena sprejme upravljalec v roku enega leta po uveljavitvi odloka.

Kataster iz 9. člena odloka vzpostavi upravljalec v roku enega leta po uveljavitvi odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.