Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 28. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine: Župnišče v Šmarju pri Jelšah, Cesta na Sv. Rok 2 (EŠD 22651).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih ter drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Šmarje pri Jelšah, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena, z lastnostmi umetnostnozgodovinskega kulturnega spomenika.

Kulturni spomenik stoji na parc. št. 2 in *8, k.o. Šmarje pri Jelšah.
Meje spomenika so vrisane v zemljiškokatastrskem načrtu v merilu 1: 2880.
Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
Oba načrta sta sestavni del tega odloka.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cesta na Sv. Rok 2–Župnišče stoji na rahlo dvignjenem delu nad cesto Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina, na začetku pobočja hriba, ob cesti, ki vodi k cerkvi sv. Roka
Župnišče je nadstropna stavba pravokotnega tlorisa, z dvokapno čopasto streho, krito z opečnim bobrovcem. Zunanjščina ima ohranjen prvoten raster, obliko okenskih odprtin in elemente klasicistične arhitekturne členitve. Celotna fasada daje vtis umirjenega klasicističnega videza. Stavbo obteka delilni venec, ki poudarja nadstropnost objekta. Okenske obrobe so preproste, pravokotne, rahlo izstopajoče iz osnovnega fasadnega ometa. Močneje so poudarjene preproste lizene, ki prekinjajo delilni venec in tako povezujejo nadstropje s pritličjem. Glavna fasada je sedemosna. Osrednji del glavne fasade tvori plitek rizalit, ki ga poudarja velik klasicistično oblikovan kamnit pazduhasti portal s poudarjenim čelom. Do portala vodijo kamnite stopnice. Notranjščina ima intaktno tlorisno zasnovo. V pritličju je ohranjena osrednja, prečno ležeča veža, ki ima banjasti obok s sosvodnicami. Obočna konstrukcija sloni na štirih preprostih slopih in štirih močno izstopajočih polslopih.
V cerkvi sv. Roka je freska iz leta 1738, ki upodablja veduto Šmarja. Iz te vedute je mogoče razbrati tudi prvotno župnišče, ki je stalo na lokaciji današnjega župnišča. Prvotno župnišče je bila velika, nadstropna stavba pravokotnega tlorisa.
Današnja stavba je bila verjetno zgrajena neposredno po dveh velikih požarih (l. 1778 in 1790), takrat so v starem župnišču zgorele vse stare listine. Ta podatek nedvomno dokazuje, da je bilo staro župnišče tako močno poškodovano (uničeno), da so na njenem mestu zgradili novega. Z veliko verjetnostjo pa je mogoče trditi, da so ostanki prvotne stavbe inkorporirani v stavbno maso današnjega objekta. Novo župnišče je postavil prvi šmarski dekan Franc Perian (deloval med l. 1784–1804), in sicer med letoma 1796 in 1798.
Župnišče sodi zaradi svoje starosti, izjemne arhitekturne in umetnostno-zgodovinske vrednosti in zgodovinske pričevalnosti med spomenike lokalnega pomena.

Stavba je varovana v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, 16/08). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.
– Varujejo se kulturne, arhitekturne, likovne, arheološke ter zgodovinske vrednote v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
– Varuje se primarna masa, primarni tlorisni in višinski gabariti, konstrukcijska zasnova in primarni materiali.
– Varuje se primarna podoba zunanjščine, npr. arhitekturna členitev, stavbno pohištvo, nakloni, oblika strešin in kritina ter originalni materiali. Načeloma na zunanjščini ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav.
– Varuje, prezentira ali rekonstruira se celotna notranjščina s posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli.
– Varuje se ustrezna raba območja spomenika ter namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Na podlagi tega odloka se pravni status spomenika zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republika Slovenija pristojen za področje dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.