Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 – odl. US: U-I-427/06-9), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 ZVO-1-UPB1, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08 in 76/08), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 35. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 2. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02, 102/07, 3/09 in 15/10) ter 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 37. seji dne 26. 5. 2010 sprejel

Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: občina) tako, da določa:
– upravljanje vodovodov,
– vodovodno omrežje, objekte in naprave,
– opremljenost naselij z vodovodom,
– vire financiranja javne službe,
– načrtovanje vodovodov,
– oskrbovalne standarde javne službe,
– prenos zasebnih vodovodov v last občine,
– meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo,
– evidence uporabnikov,
– prekinitev dobave pitne vode,
– nadzor,
– določbe o sankcijah,
– prehodne in končne določbe.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (v nadaljevanju Tehnični pravilnik) o izvedbi in uporabi vodovoda na območju Mestne občine Kranj.

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode; na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov; za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
5. infrastruktura javne službe je infrastruktura za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo;
6. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
7. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod sta vključeni tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
8. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
9. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
10. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
11. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
12. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
13. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;
14. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
15. vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi;
16. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
17. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;
18. cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine, stroškov vodnih povračil in števnine;
19. omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3;
20. vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode;
21. vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila;
22. števnina je plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo in posodabljanje obračunskih vodomerov;
23. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavec), in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
24. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja;
25. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
26. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
27. obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano dokončno gradbeno dovoljenje najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju Pravilnik);
28. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
29. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč,
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavci) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Pravilnik), Pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljevanju: Pogodba o najemu) in tem odlokom.

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

Občina zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja.
Na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan, se izvajanje javne službe zagotavlja z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava.

Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
Storitve v skladu s tem odlokom izvaja upravljavec Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.
Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.

Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi status objektov in opreme javnega vodovoda.

Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu.
Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati pristojnemu ministrstvu.
Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o:
– oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju,
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,
– vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod,
– pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,
– rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,
– letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.

Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni, zasebni ali interni.
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. Če ni pridobljena služnost, je ta vodovod internega značaja.
Infrastruktura javne službe lokalnega pomena so:
– magistralno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi),
– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka) in
– ostala oprema in naprave za upravljanje in nadzor.
Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika je:
– vodovodni priključek, in sicer priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.

Izvajalec vzdrževalnih del na javnem vodovodu je upravljavec javnega vodovoda.
V primeru izvajanja obnovitvenih del in novogradenj je upravljavec dolžan izvajati upravljavski nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
V primeru obnove in novogradnje na javnem vodovodu so priključki v cestnem telesu in prevezava na obstoječi vodovodni priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali izvaja nadzor upravljavec javnega vodovoda na stroške lastnika oziroma uporabnika.
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,
– če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,
– oziroma najkasneje po preteku 50 let.
Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.

Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan,
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.

Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika in tega odloka.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
Uporabnik mora pred priključitvijo stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca.

Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
Če je potrebno priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen.
Vsaka sprememba dimenzije priključka se ne obravnava kot nov priključek.
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja upravljavca.
Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v 30 dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.
Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik.
Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu z 22. členom tega odloka.

Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz pravilnika in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 7. in 9. člena tega odloka.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.

Upravljavec opravlja na območju občine v okviru storitev javne službe naslednje naloge:
– izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za priključek.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki so ali bodo na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in na projektno dokumentacijo:
– vodilno mapo,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– načrt zunanje ureditve,
– načrt s predmetom soglašanja,
– izkaz požarne varnosti;
c) za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja:
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode;
d) za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje,
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano;
e) za soglasje za začasni priključek, ki se lahko izda za obdobje največ dveh let:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500,
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.),
– opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in času trajanja priključka,
– projekt vodovodnega priključka,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor,
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek;
f) za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe;
g) za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka d tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.
Stroški za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine.

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– dimenzijo vodomera in tip,
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
– ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom.

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je potrebno zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.
Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

Javne vodovode je potrebno načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih.
Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.

Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi ukrepi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube.
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.
Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da je upoštevanje zahtev iz tega člena razvidno iz poročila o vplivih na okolje, ki je predložen pristojnemu upravnemu organu v postopku presoje vplivov na okolje gradnje novega ali rekonstrukcije obratujočega vodnega vira zaradi povečanja zmogljivosti črpanja.

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehničnih izboljšav,
– izvedbo ali nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse skladno z veljavnim zakonom,
– skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– razvoj vodovodnega sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in projektiranje za novi in obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih programov in strategije občine,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov,
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda,
– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu s Pravilnikom,
– za oskrbovalno območje izdelavo programov oskrbe s pitno vodo v skladu s Pravilnikom,
– za oskrbovano območje izdelavo poročila o izvajanju javne službe v skladu s Pravilnikom.
Vodno bilanco, podatke o kvaliteti vode, varčevalne ukrepe in druge pomembne podatke objavlja upravljavec javnega vodovoda na svoji spletni strani.
Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. V skladu s predpisi je dolžan hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca,
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja,
– zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije,
– skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na svojem vodovodnem priključku,
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja,
– obveščanje upravljavca o okvarah na priključku stavbe ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove,
– obnoviti vodovodni priključek in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom,
– povrnitev škode povzročene na javnem vodovodu zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki jih je povzročil z odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode,
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru gradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani pogodbi.

Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukcij ali gradnji cest, ulic in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, fekalna in meteorna kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, tako da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.
V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu in so odgovorni za povrnitev ostale škode, ki nastane zaradi njihovega ravnanja ali opustitve.

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

Upravljavec mora v zevi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence o:
– oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe,
– naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje,
– stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode,
– stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe,
– javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje,
– objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,
– hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda,
– vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja,
– vodovarstvenih območjih vodnih virov iz prejšnje točke,
– stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo,
– stroških izvajanja javne službe,
– letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe,
– priključkih stavb na sekundarni vodovod.
Podatke o stavbah, ki niso priključene na javno kanalizacijo, mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki izvaja svoje storitve na območju javnega vodovoda.
Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:
– vodenje evidenc zasebnih vodovodov,
– vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov,
– vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
– vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.
Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost, ter ga stalno dopolnjevati. V skladu s Pravilnikom se stroški krijejo iz proračunskih sredstev občine.
V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov, in priključkih na javni vodovod.
Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika, drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov javnega vodovoda.
Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.
Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda v skladu s Pravilnikom zagotavlja občina iz proračunskih sredstev.
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor (o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo), v katerem je določen tudi način plačila.
Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.

Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
Nad vodovodnimi napravami se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.

Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v najem upravljavcu mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,
– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Mestne občine Kranj z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Mestno občino Kranj. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Mestne občine Kranj.
Za prenos vodovodnega sistema v lasti Mestne občine Kranj v najem upravljavcu morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno dovoljenje, razen če je zgrajen pred letom 1967, elaborat geodetskega posnetka in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov,
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja,
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
– izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
– urejene in pridobljene služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih so objekti in naprave.
Postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.
Občina daje upravljavcu v najem javno infrastrukturo v skladu z določili pogodbe o najemu te infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe.
Na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere.

Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem primeru plačnika določi upravljavec.
V primeru, da uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja cene storitve oskrbe s pitno vodo.
Elementi obračuna cene storitve oskrbe s pitno vodo so števnina in drugi elementi v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov. V števnino je vključeno tudi opremljanje vodomerov za daljinsko odčitavanje.

Mesečni znesek za števnino (Š) se izračuna kot zmnožek števila točk (C) nazivnega premera vgrajenega vodomera DN (mm) in vrednosti točke (K).
Enačba za izračun mesečnega zneska števnine:
Š = C x K
Število točk (C) po vrstah vodomerov je prikazano v tabeli:

+-------------+-----+------+-------+------+-------+-------+-------+
|DN (mm)      | 15  |  20  |   25  |  30  |  40   |  50   |  65   |
+-------------+-----+------+-------+------+-------+-------+-------+
|Št. točk (C) | 37  |  37  |   50  |  58  |  74   |  176  |  189  |
+-------------+-----+------+-------+------+-------+-------+-------+
+------------+----+------+------+-----+---------+-------+----------+----------+
|DN (mm)     | 80 |  100 | 150  | 200 | Komb.50 |komb.80| komb.100 | komb.150 |
+------------+----+------+------+-----+---------+-------+----------+----------+
|Št. točk    |206 |  228 | 401  | 509 |   588   |  639  |    716   |   1255   |
|(C)         |    |      |      |     |         |       |          |          |
+------------+----+------+------+-----+---------+-------+----------+----------+

Vrednost točke (K) je 0,0418 EUR.
Vrednost točke za izračun števnine se lahko enkrat letno uskladi z letno rastjo cen življenjskih potrebščin.

Obračunski vodomer mora praviloma imeti vsak uporabnik. Poraba vode (m3) je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja.

Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah mora biti vgrajen v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku in upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.
Upravljavec lahko z uporabniki, upravnikom ali lastnikom sklene pogodbo o delitvi stroškov v večstanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih objektih in mesečno obračuna stroške v skladu z delilnikom.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera, niti odstraniti plombe.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo. Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v gospodarstvu in negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskemu vodomeru. Upravljavec v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače.
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca.
Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.
Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. Uporabnik mora okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode.
Količina porabljene vode se pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.

V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da v 6 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer. Dokler priključek ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode:
1. 4,5 m3 na osebo,
2. 3 m3 na glavo živine (govedo, konji),
3. 1 m3 na glavo drobnice.

Omrežnina je del cene, ki pokriva del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, ter se uporabnikom obračuna mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera.

Osnova za izračun omrežnine je velikost vodomerov posameznih hišnih priključkov.

Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino in stroške vodnih povračil. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen na uradni spletni strani upravljavca.
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri upravljavcu v osmih dneh od prejema računa. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Upravljavec lahko za posameznega uporabnika pridobi tudi:
– podatke o zaposlitvi,
– številko osebnega računa,
– davčno številko,
– delež lastništva na nepremičninah,
– EMŠO.
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– o merilnih napravah in priključnem cevovodu,
– o lastništvu nepremičnine.

Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

Upravljavec uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca,
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ovir noče odstraniti,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe,
– če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera,
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– če je prostor, kjer je vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 49. členu,
– če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile.
Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave vode vsaj 2 dni pred prekinitvijo dobave vode.
V primeru prekinitve dobavevode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, katerih kršitev je opredeljena kot prekršek, opravlja Medobčinski inšpektorat Kranj (v nadaljevanju: MIK), če zakon ne določa drugače.
V primeru kršitve določb tega odloka, ki jih nadzoruje MIK, lahko inšpektor zavezancu izda inšpekcijsko odločbo.
V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi drugega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
Nadzor drugih določil izvaja oddelek Mestne občine Kranj, pristojen za razvoj in investicije. Nadzor se opravlja kot redni mesečni nadzor ali kot izredni nadzor na podlagi vsakokratne zahteve uporabnikov občine ustanoviteljice.
Izvajalec javne službe oziroma upravljavec in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti občini ali inšpektoratu.

Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanje določil 28. člena tega odloka.
Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba – uporabnik javnega vodovoda, če ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka.
Z globo 500 EUR se za prekršek sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – uporabnik javnega vodovoda, če ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka.
Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba – izvajalec del oziroma upravljavec komunalnega, plinovodnega, elektro in telekomunikacijskega omrežja v območju javnega vodovoda, če ravna v nasprotju s 30. členom tega odloka.
Z globo 1.250 EUR se za prekršek iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 125 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira posameznik, če ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka.

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku.
Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka.

Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora občina zagotoviti do 31. decembra 2015.
Zahteve za posamezno poselitveno območje so podrobneje določene v operativnem programu v skladu z pravilnikom. Podrobneje te zahteve občina ureja v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.
Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu določbami pravilnika in tega odloka.
Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občine, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko občine prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 1. 2015.
Če se lastniki zasebnega vodovoda organizirajo kot oseba zasebnega prava, to do 31. 12. 2011 s pisno vlogo sporočijo občini, da pripravi vse potrebne dokumente za podelitev koncesije.

Vodenje katastra javnega vodovoda mora občina zagotoviti v okviru javne službe ob uveljavitvi tega odloka.
Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna občine.
Do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov se na območju občine uporabljajo obstoječe strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 85/04, 9/06 in 51/ 09).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.