Na podlagi enajstega odstavka 372. člena in za izvrševanje 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom
Ta uredba določa vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) in v soproizvodnji s toploto z visokim izkoristkom (v nadaljnjem besedilu: SPTE), ki so upravičene do podpore, višino in trajanje posamezne podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore ter druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore.
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: EZ-1), posamezni izrazi pa imajo še naslednji pomen:
− bioplin je mešanica ogljikovega dioksida, metana in drugih plinov v sledeh, ki nastajajo pri nadzorovani anaerobni razgradnji goriv biološkega izvora iz Priloge I, ki je sestavni del te uredbe;
− biološko razgradljivi odpadki so anaerobno ali aerobno razgradljivi odpadki;
− bruto proizvedena elektrika proizvodnih naprav je proizvodnja elektrike v obdobju poročanja, merjena na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v elektriko. Elektrika, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, se ne odšteje od bruto proizvedene elektrike;
− cena elektrike proizvodne naprave je ponujena cena elektrike iz proizvodne naprave v EUR/MWh ob prijavi proizvodne naprave za vstop v podporno shemo na podlagi javnega poziva;
− fosilno gorivo je gorivo, pridobljeno iz rudninskih zalog, ne glede na to, ali se uporabi v prvotni sestavi ali predelano;
− hibridna proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki uporablja kombinacijo različnih tehnologij za pretvorbo ene ali več vrst primarne energije v elektriko;
− kombinirana proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki poleg energentov fosilnega izvora uporablja tudi OVE;
− koristna toplota je toplota iz proizvodnih naprav, ki bi se, če je ne bi izkoriščali za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po ogrevanju, hlajenju ali tehnologiji, zagotavljala z drugimi viri. Ekonomsko opravičljivo povpraševanje je povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju, hladu ali tehnologiji;
− lastna raba proizvodne naprave je elektrika, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, nujnih za delovanje proizvodne naprave;
− lastni odjem je neto proizvedena elektrika, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kot za lastno rabo proizvodne naprave;
− nazivna moč proizvodne naprave je najvišja trajna neto električna, mehanska oziroma toplotna moč, s katero lahko proizvodna naprava brez časovnih omejitev normalno obratuje ter jo določa proizvajalec proizvodne naprave ali je določena s prevzemnimi meritvami proizvodne naprave po dokončani gradnji. Pri nazivni električni moči proizvodne naprave se upošteva neto električna moč. Pri proizvodnih napravah na lesno biomaso se upošteva nazivna električna moč proizvodne naprave s soproizvodnjo koristne toplote in elektrike;
− neto proizvedena elektrika proizvodne naprave je elektrika, proizvedena v obdobju poročanja in merjena na izstopu iz proizvodne naprave, ne glede na to, ali gre za lastni odjem ali elektriko, oddano v javno omrežje. Pri neto proizvedeni elektriki se lastna raba proizvodne naprave odšteje od proizvedene elektrike na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v elektriko;
− nova proizvodna naprava je naprava, ki še ni bila vključena v sistem podpor po tej uredbi in od njene priključitve v omrežje do vložitve popolne vloge za dodelitev podpore ni preteklo več kot eno leto;
− obdobje poročanja je obdobje obratovanja proizvodne naprave, v katerem se ugotavlja proizvedena količina elektrike, za katero so prejeta potrdila o izvoru elektrike. Obdobje poročanja je eno leto;
− osnovni energent proizvodne naprave OVE je osnovno gorivo, ki ustreza opredelitvi obnovljivih virov energije in ga uporablja proizvodna naprava OVE. Drugo gorivo, predvsem fosilnega izvora, se lahko uporablja le omejeno ob zagonu naprave oziroma za podporo delovanju. Elektrika, ki ustreza energetskemu deležu drugega goriva fosilnega izvora, se ne šteje za energijo, proizvedeno iz OVE;
− osnovno gorivoproizvodne naprave SPTE je gorivo, ki v celotni porabi goriva na letni ravni dosega najmanj 90-odstotni delež;
− pretežno nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, pri kateri od začetka proizvodnje elektrike do vložitve vloge za upravičenost do podpore ni minilo več kot 15 let, oziroma proizvodna naprava SPTE, pri kateri od začetka proizvodnje elektrike do vložitve vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore ni minilo več kot 10 let;
− proizvedena elektrika, oddana v javno omrežje, je neto proizvedena elektrika, ki je oddana v javno omrežje na ustreznem prevzemno-predajnem mestu in je bila bilančno priznana bilančni skupini, ki ji pripada;
− proizvodna naprava je sklop opreme in napeljav, ki pretvarja druge vrste energije v elektriko in toploto. Če je na isti lokaciji več sklopov, se vsi sklopi štejejo za eno proizvodno napravo. V primeru dvoma o tem, kaj se šteje za proizvodno napravo, odloči Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri izdaji deklaracije za proizvodno napravo ter ob upoštevanju tehnične dokumentacije, načina gradnje oziroma namestitve in obratovanja proizvodne naprave;
− referenčni stroški proizvodnje elektrike pomenijo ocenjeno višino stroškov proizvodnje elektrike za posamezne tehnologije in velikostne razrede proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki jih določi agencija pred objavo javnega poziva za izbor proizvodnih naprav za vstop v podporno shemo;
− referenčna tržna cena elektrike je napoved cene elektrike, ki jo agencija objavi v napovedi položaja proizvodnih naprav OVE in SPTE;
− substrat so biološko razgradljive snovi za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu;
− subvencije so vse prejete pomoči, ki jih prosilci pridobijo iz javnofinančnih sredstev ter so opredeljene v prvi in tretji alineji 2. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).
II. ENERGETSKE TEHNOLOGIJE PROIZVODNIH NAPRAV
(velikostni razredi proizvodnih naprav)
Glede na nazivno električno moč se proizvodne naprave po tej uredbi delijo na naslednje velikostne razrede:
1. mikro: nazivne električne moči, ki so manjše od 50 kW;
2. male: nazivne električne moči od 50 kW do 1 MW;
3. srednje: nazivne električne moči 1 MW ali več.
(energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE)
(1) Podpore so namenjene proizvodnim napravam OVE z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo naslednje OVE:
− energetski potencial vodotokov (hidroenergija);
− vetrno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah na kopnem;
− sončno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah s fotovoltaiko;
− geotermalno energijo;
− energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase, opredeljene v točkah B 1, B 2 Priloge I te uredbe, ter biološko razgradljivih odpadkov, opredeljenih v točkah C 1 in C 2 Priloge I te uredbe;
− energijo, pridobljeno iz odlagališčnega plina;
− energijo, pridobljeno iz plina, ki izvira iz blata čistilnih naprav odpadnih voda iz točke C 3 Priloge I te uredbe;
− energijo, pridobljeno iz biološko razgradljivih odpadkov iz točk C 1, C 2, C 3 in C 4 Priloge I te uredbe.
(2) Do podpore so upravičene tudi proizvodne naprave OVE na lesno biomaso, opredeljeno v točkah A 1, A 2, in A 3 Priloge I te uredbe, ki temeljijo na energetskih tehnologijah iz 5. člena te uredbe ter dosegajo predpisani izkoristek za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
(3) Proizvodne naprave OVE, ki proizvajajo elektriko iz pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz biomase, niso upravičene do podpor po tej uredbi.
(energetske tehnologije proizvodnih naprav SPTE)
(1) Podpore so namenjene proizvodnim napravam SPTE, ki temeljijo na naslednjih energetskih tehnologijah:
a) plinska turbina s kombiniranim ciklom z rekuperacijo toplote,
b) protitlačna parna turbina,
c) odjemno kondenzacijska parna turbina,
č) plinska turbina z rekuperacijo toplote,
d) motor z notranjim zgorevanjem,
e) mikroturbine,
f) Stirlingov motor,
g) gorivna celica,
h) parni motor,
i) turbina z organskim Rankinovim ciklom,
j) druga vrsta tehnologije ali njihova kombinacija, ki se uporablja za soproizvodnjo toplote in elektrike z visokim izkoristkom.
(2) Proizvodne naprave SPTE, ki proizvajajo elektriko iz pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz biomase, niso upravičene do podpor po tej uredbi.
(načrtovano število obratovalnih ur proizvodnih naprav SPTE)
(1) Pri določanju cene elektrike proizvodnih naprav SPTE investitorji upoštevajo načrtovane letne obratovalne ure v obsegu, ki zagotavlja obratovanje s predpisanim visokim izkoristkom za načrtovano proizvodno napravo SPTE. Napoved načrtovanih letnih obratovalnih ur mora biti priložena prijavi proizvodne naprave SPTE za vstop v podporno shemo.
(2) Proizvodne naprave SPTE lahko v posameznem koledarskem letu pridobijo podpore le za količino elektrike, proizvedene v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom, za katero so prejele potrdila o izvoru ter ki ne presega zmnožka nazivne električne moči proizvodne naprave SPTE in v prijavi napovedanih načrtovanih letnih obratovalnih ur.
III. OPREDELITEV VRST PODPOR IN UPRAVIČENOSTI DO PODPOR ZA PROIZVODNE NAPRAVE OVE IN SPTE
(1) Podpore elektriki, proizvedeni iz proizvodnih naprav OVE in v SPTE, predstavljajo finančno pomoč proizvajalcem za proizvajanje elektrike, če stroški proizvodnje, vključno z zagotovljenim donosom na vložena sredstva, presegajo prihodke, ki jih je mogoče doseči s prodajo proizvedene elektrike, toplote in drugih produktov obratovanja proizvodnih naprav OVE in SPTE.
(2) Podpore elektriki iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot:
– zagotovljeni odkup proizvedene elektrike (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup), pri katerem center za podpore ne glede na ceno elektrike na trgu odkupi vso neto proizvedeno elektriko, oddano v javno omrežje ter prevzeto in bilančno priznano v bilančni skupini centra za podpore, za katero so prejeta potrdila o izvoru;
– finančna pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: obratovalna podpora) za neto proizvedeno elektriko, ki se proda na trgu ali se porabi kot lastni odjem.
(3) Za proizvajalce elektrike, ki jim je zagotovljen odkup elektrike iz proizvodne naprave, med trajanjem pogodbe o zagotovljenem odkupu center za podpore uredi izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo elektrike, vključno z bilančno pripadnostjo.
(1) Do pridobitve podpor so upravičeni proizvajalci elektrike, proizvedene v novih, pretežno novih, obnovljenih proizvodnih napravah OVE in SPTE, ter proizvajalci elektrike, proizvedene v proizvodnih napravah na lesno biomaso, ki ne izpolnjujejo več pogojev za prvi vstop v podporno shemo, vendar so v podporno shemo ponovno uvrščene na podlagi prijave na javni poziv agencije, ker stroški proizvodnje elektrike v teh napravah presegajo referenčno tržno ceno elektrike in izpolnjujejo druge pogoje iz te uredbe.
(2) Do pridobitve podpor so upravičeni proizvajalci elektrike za elektriko, proizvedeno v proizvodni napravi OVE, pri kateri nazivna električna moč ne presega 10 MW, razen za proizvodne naprave za izrabo vetrne energije, pri katerih nazivna električna moč ne presega 50 MW. Podpore se lahko dodelijo proizvajalcem za elektriko, proizvedeno v proizvodnih napravah SPTE na fosilno gorivo, pri katerih nazivna električna moč proizvodnih naprav ne presega 20 MW.
(3) Če se elektrika proizvaja v kombiniranih ali hibridnih proizvodnih napravah, se lahko proizvajalcem dodelijo podpore za elektriko, proizvedeno iz OVE, če del nazivne električne moči, ki odpade na proizvodnjo elektrike iz OVE, ne presega nazivne električne moči 10 MW.
(4) Podpore se proizvajalcem elektrike zagotavljajo največ petnajst let pri novih proizvodnih napravah OVE ali največ deset let pri novih proizvodnih napravah SPTE oziroma krajši čas, ki pomeni razliko med zagotovljenim časom in dejansko starostjo proizvodne naprave ali razliko med zagotovljenim časom ter časom, preteklim od dokončanja obnove in vložitvijo vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Trajanje zagotavljanja podpore se določi v odločbi o dodelitvi podpore.
(5) Za določitev starosti proizvodne naprave se kot začetek prvega obratovanja proizvodne naprave šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave oziroma, če gre za proizvodno napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje, datum opravljenega prvega priklopa v elektroenergetsko omrežje. Za proizvodne naprave, ki so obratovale že pred izdajo uporabnega dovoljenja, za proizvodne naprave, za katere se ne izda uporabno dovoljenje, pa so obratovale, še preden so bile priključene v elektroenergetsko omrežje, in za obnovljene proizvodne naprave določi datum začetka obratovanja agencija na podlagi zbranih dokazil.
(6) Proizvajalcem elektrike iz proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki proizvajajo elektriko v proizvodnih napravah z električno nazivno močjo nad 500 kW, obratovalna podpora ne pripada za obdobja dobave, ko so bile cene na slovenskem trgu za dan vnaprej (SIPX) negativne šest ali več zaporednih ur. Če za proizvodno napravo niso razpoložljive urne meritve, se obratovalna podpora ne izplača za celoten dan ali drugo obdobje, za katero so razpoložljivi podatki elektrooperaterjev omrežja oziroma agencije. Če se serija ur pojavi na prehodu dneva, se upošteva dan, v katerem se zaključi, in dan, ko bi bile vse urne cene na navedenem trgu negativne.
(7) Do podpore po tej uredbi ni upravičen proizvajalec elektrike, ki zgradi ali namesti proizvodno napravo zaradi izpolnitve zahtev in pogojev za pridobitev določenih dovoljenj ali zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov o graditvi objektov, učinkoviti rabi energije ali varovanju okolja.
(8) Proizvajalci elektrike iz proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki prejemajo podporo po tej uredbi ali prodajajo elektriko prek centra za podpore, lahko sodelujejo na izravnalnem trgu in pri sistemskih storitvah, ki zagotavljajo stabilnost elektroenergetskega sistema.
(podpore za obnovljene proizvodne naprave)
(1) Podpore se zagotavljajo tudi proizvajalcem elektrike iz rekonstruiranih proizvodnih naprav, pri katerih se z rekonstrukcijami obnovi ali zamenja vsaj eden od osnovnih sklopov proizvodne naprave in je bilo v obnovo vloženih vsaj 50 % tržne vrednosti nove proizvodne naprave v času obnove. Vrednost nove proizvodne naprave investitor prikaže v investicijski dokumentaciji. Z obnovo ali rekonstrukcijo se mora nazivna moč proizvodne naprave povečati za najmanj deset odstotkov ali električni izkoristek proizvodne naprave izboljšati najmanj za eno odstotno točko.
(2) Med osnovne sklope proizvodnih naprav iz prejšnjega odstavka se štejejo kotli, kurilne naprave, pogonski stroji, elektroenergetske naprave, vetrnice, stebri, fotovoltaični paneli, vodne turbine z generatorji, hidromehanska oprema, jezovne zgradbe in drugi sklopi, namenjeni pretvarjanju vhodne energije v elektriko in toploto.
(3) Povečanje nazivne moči ali izboljšanje električnega izkoristka proizvodne naprave iz prvega odstavka tega člena se dokazuje s podatki o opravljenem priklopu v elektroenergetsko omrežje in tehničnimi podatki o proizvodni napravi pred obnovo in po njej. Če na podlagi teh podatkov ni mogoče ugotoviti povečanja nazivne moči ali izboljšanja izkoristka proizvodne naprave, se to dokazuje z meritvami pred obnovo proizvodne naprave in po njej, ki jih opravi pooblaščena institucija za izvajanje meritev.
(4) Za obnovljeno proizvodno napravo se v prijavi na javni poziv ponudi cena elektrike za obnovljeno proizvodno napravo, katere nespremenljivi del se določi na podlagi nespremenljivega dela cene elektrike za novo tovrstno proizvodno napravo, določenega skladno z metodologijo iz petega odstavka 17. člena te uredbe. Nespremenljivi del cene elektrike obnovljene proizvodne naprave se določi tako, da se nespremenljivi del cene elektrike nove proizvodne naprave zmanjša vsaj za naslednji znesek [EUR/MWh]:
(Stroški obnove [EUR] x (1/R – 1) x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])
kjer so:
R | delež vloženih sredstev v obnovo glede na vrednost nove proizvodne naprave; |
A | anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe (proizvodne naprave OVE) ali pri 10-letni ekonomski dobi naložbe (proizvodne naprave SPTE) in 7,2-odstotni diskontni stopnji; |
H | letne obratovalne ure enote za posamezno energetsko tehnologijo in režim obratovanja, objavljene v metodologiji določanja referenčnih stroškov. |
(5) Za določanje cene elektrike zagotovljenega odkupa oziroma višine obratovalne podpore v pogodbi o zagotavljanju podpore za obnovljene proizvodne naprave se ves čas trajanja pogodbe uporablja nespremenljivi del referenčnih stroškov iz odločbe o dodelitvi podpore.
(usklajevanje podpor z drugimi vrstami pomoči proizvodnih naprav)
(1) V vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore je treba navesti vse pomoči, ki so ali bodo podeljene za izgradnjo proizvodne naprave in ki se lahko štejejo za subvencijo. Višina in drugi pogoji v zvezi s subvencijo morajo biti razvidni iz kopije dokumentov o prejemu subvencije, ki jih je treba priložiti k vlogi.
(2) Če po sklenitvi pogodbe o zagotavljanju podpor proizvajalec elektrike za proizvodno napravo prejme kakršno koli dodatno pomoč, ki se lahko šteje za subvencijo, mora to v osmih dneh sporočiti agenciji in predložiti dokumente iz prejšnjega odstavka.
(3) Nespremenljivi del cene elektrike za proizvodno napravo se v odločbi o dodelitvi podpore zaradi prejetih subvencij zmanjša za naslednji znesek [EUR/MWh]:
(znesek prejete pomoči [EUR] x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])
kjer sta:
A | anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe proizvodne naprave OVE ali 10-letni ekonomski dobi naložbe proizvodne naprave SPTE in diskontni stopnji, pri čemer se upošteva naslednje: |
| – za vse proizvodne naprave se kot diskontna stopnja uporabi splošna diskontna stopnja, določena v uredbi, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ; |
| – če je diskontna stopnja iz prejšnje alineje višja od diskontne stopnje iz izračuna referenčnih stroškov, se za določitev anuitetnega faktorja A uporabi diskontna stopnja iz izračuna referenčnih stroškov; |
| – če je diskontna stopnja iz prve oziroma druge alineje tega odstavka nižja od referenčne diskontne stopnje za izračune državne pomoči v kreditih ali drugih finančnih instrumentih, ki se izplačujejo v obrokih, se za določitev anuitetnega faktorja A uporabi referenčna diskontna stopnja, ki je za Republiko Slovenijo objavljena v Uradnem listu EU; |
H | letne obratovalne ure enote, določene v odločbi o podpori. |
(4) Zmanjšanje nespremenljivega dela cene elektrike za proizvodne naprave [EUR/MWh] iz prejšnjega odstavka se upošteva za proizvodno napravo v celotnem obdobju upravičenosti do podpore ne glede na spremembo lastništva.
(trajnostni način izkoriščanja OVE)
Pri odločitvi o upravičenosti proizvajalca elektrike iz proizvodne naprave OVE do podpore se upošteva tudi zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja OVE v skladu s 12., 13., 14. in 15. členom te uredbe.
(trajnostno izkoriščanje vode)
(1) Za elektriko iz proizvodnih naprav, ki izkoriščajo energetski potencial vodotokov, se lahko na podlagi te uredbe podeljujejo podpore hidroelektrarnam, ki jim je bila vodna pravica podeljena ob upoštevanju meril za dovoljevanje novih preoblikovanj vodnih teles na podlagi zakona, ki ureja vode.
(2) Proizvajalec elektrike mora pri obratovanju hidroelektrarne upoštevati z vodno pravico predpisane pogoje rabe vode in zagotavljati ekološko sprejemljivi pretok.
(trajnostna izraba lesne biomase)
Potrebni izkoristek pretvorbe toplote, dovedene z lesno biomaso, in prihranek primarne energije, ki ga mora dosegati proizvodna naprava na lesno biomaso, je določen s predpisom, ki predpisuje način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije in količine elektrike, proizvedene v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom.
(trajnostno pridobivanje in izkoriščanje bioplina)
(1) Proizvajalci elektrike iz proizvodnih naprav na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 25 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso upravičeni do podpore po tej uredbi.
(2) Če se plin iz bioplinarne, odlagališča ali plin, ki je nastal pri delovanju čistilnih naprav odpadnih voda, oziroma druge vrste plini iz biomase dobavljajo v omrežje energetskih plinov fosilnega izvora, se elektrika, proizvedena v proizvodni napravi na drugem kraju, ki izpolnjuje pogoje za proizvodno napravo OVE iz te uredbe, iz plina fosilnega izvora v količini, enaki vrednosti omenjene dovedene energije iz plinov, šteje za elektriko, proizvedeno iz OVE.
(trajnostna gradnja proizvodnih naprav za izkoriščanje sončne energije)
Proizvajalci elektrike so upravičeni do podpore za elektriko iz fotovoltaičnih proizvodnih naprav, če naprave ne stojijo na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ali so postavljene na objektih na teh zemljiščih, ki imajo samostojne infrastrukturne priključke.
IV. IZBOR PROJEKTOV ZA VSTOP V PODPORNO SHEMO
(izvedba izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
Postopek izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo izvede agencija ter obsega določitev referenčnih stroškov proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah OVE in SPTE, objavo javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, ocenjevanje in izbiro proizvodnih naprav za vstop v shemo in odločanje o potrditvi ali zavrnitvi vstopa proizvodnih naprav.
(referenčni stroški proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah OVE in SPTE ter njihovo določanje)
(1) Referenčni stroški se določijo za velikostne razrede referenčnih proizvodnih naprav za energetske tehnologije, določene na podlagi 4. in 5. člena te uredbe.
(2) Referenčni stroški se določijo v EUR/MWh proizvedene elektrike. Referenčni stroški se pri proizvodnih napravah, pri katerih vhodni energent pomeni finančni strošek, izkazujejo v dveh delih, in sicer kot nespremenljivi in kot spremenljivi del referenčnih stroškov.
(3) Za energetske tehnologije proizvodnih naprav SPTE se pri določitvi referenčnih stroškov proizvodnje elektrike kot referenčno gorivo upošteva zemeljski plin. Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnih naprav SPTE se določi na podlagi napovedi cene zemeljskega plina iz veljavne napovedi položaja proizvodnih naprav OVE in SPTE v skladu s Prilogo II, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Agencija določi referenčne stroške proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah pred objavo javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo. Referenčni stroški proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah OVE in SPTE pomenijo zgornjo mejo cene elektrike proizvodne naprave, ki jo lahko ponudi proizvajalec elektrike v prijavi projekta na javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.
(5) Pri določanju referenčnih stroškov proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah OVE in SPTE agencija upošteva rezultate zadnjega javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo ter metodologijo za določanje cene elektrike proizvodnih naprav in referenčnih stroškov proizvodnje elektrike proizvodnih naprav, ki jo na svojih spletnih straneh objavi ministrstvo, pristojno za energijo. Za proizvodne naprave iz določene vrste energetskih tehnologij, za katere na zadnjem izvedenem javnem pozivu ni prijav ali uspešnih projektov, agencija določi referenčne stroške proizvodnje elektrike na podlagi razpoložljivih strokovnih podlag ter podatkov o investicijskih, vzdrževalnih in obratovalnih stroških, ekonomskih in finančnih parametrih vlaganja in obratovanja, cenah energentov in drugih stroških, povezanih s proizvodnjo elektrike in toplote v Republiki Sloveniji, z upoštevanjem vseh drugih koristi, pridobljenih z obratovanjem proizvodnih naprav.
(imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije za izbor projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
(1) Postopek izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor agencije.
(2) Komisija pripravi in potrdi vsebino javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, pri čemer v skladu z drugim odstavkom 373. člena EZ-1 upošteva merila za izbiro proizvodnih naprav, zagotovljeno višino sredstev za nove vstope proizvodnih naprav v podporno shemo in načrt za delovanje podporne sheme za elektriko, proizvedeno iz OVE in v SPTE.
(3) Komisija lahko ob pripravi dokumentacije za izvedbo javnega poziva odloči, da se za zagotovitev večje stroškovne učinkovitosti izvedbe javnega poziva pred javnim pozivom ne objavijo referenčni stroški proizvodnje elektrike v proizvodnih napravah. V tem primeru agencija referenčne stroške objavi po zaključku oddaje vlog na javni poziv in pred njihovim odpiranjem.
(javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
(1) Agencija objavi javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo na svoji spletni strani in vsaj v treh dnevnih časopisih.
(2) Obvezne sestavine javnega poziva so:
– pravna podlaga za izvedbo javnega poziva,
– predmet javnega poziva,
– pogoji za prijavo projektov za proizvodne naprave na javni poziv,
– višina predvidenih letnih sredstev za nove vstope proizvodnih naprav v podporno shemo,
– način in rok za predložitev vlog,
– postopek, način in merila za izbiranje proizvodnih naprav,
– skrajni rok za pridobitev deklaracije za nove proizvodne naprave, ki bodo izbrane na podlagi objavljenega javnega poziva,
– kontaktna oseba za posredovanje informacij o javnem pozivu.
(vsebina prijave projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo)
(1) Prijavitelj projekta proizvodne naprave (v nadaljnjem besedilu: projekt) na podlagi objavljenega javnega poziva vloži vlogo za prijavo projekta za vstop v podporno shemo, v kateri ponudi ceno elektrike proizvodne naprave, za katero se poteguje v konkurenčnem postopku izbire projektov za vstop v podporno shemo, in načrtovano letno količino elektrike, proizvedene v proizvodni napravi iz prijavljenega projekta.
(2) Prijavitelj projekta mora ponuditi ceno elektrike proizvodne naprave razdeljeno na nespremenljivi in spremenljivi del, ki je določena v skladu z metodologijo iz petega odstavka 17. člena te uredbe.
(vrednotenje projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
(1) Komisija opravi pregled popolnih vlog projektov, jih oceni na podlagi meril iz drugega odstavka 373. člena EZ-1 in pripravi seznam izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.
(2) Projekte za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo izbira komisija na podlagi dvokrožnega konkurenčnega postopka do porazdelitve razpoložljivih sredstev v posameznih konkurenčnih skupinah.
(3) V prvem krogu se izbirajo projekti za nove in pretežno nove proizvodne naprave, ki so prijavljeni v prvo ali drugo konkurenčno skupino. V prvo konkurenčno skupino se prijavijo projekti OVE z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo energijo vode, vetra in sonca ter bioplina iz odpadkov, čistilnih naprav in odlagališč. V drugo konkurenčno skupino se prijavijo projekti za proizvodne naprave OVE in SPTE, katerih obratovanje temelji na nakupu ali proizvodnji goriv, surovin za proizvodnjo bioplina ali rabi geotermalne energije.
(4) Vloge, pri katerih se ugotovi, da je prijavitelj projekta ponudil ceno elektrike proizvodne naprave, je višjo od referenčnih stroškov proizvodnje elektrike, ki jih je za tovrstno tehnologijo in enak velikostni razred določila agencija, se zavržejo.
(5) Komisija v vsaki konkurenčni skupini razvrsti projekte od najcenejšega do najdražjega na podlagi cene elektrike proizvodnih naprav v EUR/MWh in pripravi seznam izbranih projektov za vstop v podporno shemo za najbolje uvrščene projekte do razdelitve predvidenih sredstev. Vsaki proizvodni napravi se pripiše tudi načrtovana letna proizvodnja elektrike. Ko komisija v prvem krogu razdeli razpoložljiva sredstva, neuspešne projekte prenese v drugi krog, v katerem se ti projekti pomerijo s projekti, prijavljenimi neposredno v drugi krog.
(6) Če je v konkurenčni skupini prijavljenih premalo projektov, da bi komisija zaradi nekonkurenčnosti vsaj enega ocenila za neuspešnega, komisija najmanj konkurenčne projekte znotraj zadnjih 5 % sredstev, predvidenih za to konkurenčno skupino, in nerazporejena sredstva prenese v drugi krog. Če zadnjemu uvrščenemu projektu pripade več kot 5 % razpoložljivih sredstev, komisija v drugi krog prenese samo ta projekt in nerazporejena sredstva.
(7) Neposredno v drugi krog prijavitelji prijavljajo projekte za obnovljene proizvodne naprave in proizvodne naprave na lesno biomaso, ki zaradi starosti niso več upravičene do podpore in zaradi nizkih cen elektrike ne morejo pokrivati obratovalnih stroškov.
(8) Komisija tudi v drugem krogu razvrsti projekte od najcenejšega do najdražjega na podlagi ponujenih cen elektrike proizvodnih naprav v EUR/MWh in pripravi seznam izbranih projektov za vstop v podporno shemo za najbolje uvrščene projekte do tistega, pri katerem skupno porazdeljena sredstva še ne presegajo razpoložljivih sredstev. Pri vsakem uspešnem projektu proizvodne naprave se pripiše tudi načrtovana letna proizvodnja elektrike.
(odločanje o izbiri projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo)
Agencija odloči o izbiri projektov za vstop proizvodne naprave v podporno shemo s sklepom o potrditvi ali zavrnitvi projekta. Glavne sestavine sklepa o potrditvi projekta so opis proizvodne naprave, cena elektrike proizvodne naprave, razdeljena na nespremenljivi in spremenljivi del, predvideni rok za pridobitev deklaracije proizvodne naprave ter posledice, če proizvodna naprava v predpisanem roku ne pridobi deklaracije.
(preverjanje izvajanja izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)
Agencija preverja izvajanje izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.
V. DODELITEV IN ZAGOTAVLJANJE PODPORE
(vloga za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore)
(1) Po pridobitvi deklaracije za proizvodno napravo OVE ali SPTE lahko proizvajalec elektrike na agencijo vloži vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore.
(2) Proizvajalec elektrike je upravičen do podpore za elektriko iz proizvodne naprave, če:
– je za proizvodno napravo izdan sklep agencije o potrditvi projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo in ni potekel rok za priključitev proizvodne naprave v omrežje, določen v sklepu o potrditvi projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo;
– je proizvodna naprava izvedena skladno s prijavljenim projektom, za katerega je bil izdan sklep o potrditvi projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo;
– je z dokumenti izkazana vrednost izvedbe proizvodne naprave;
– proizvodna naprava OVE izpolnjuje trajnostna merila za posamezne vrste OVE;
– proizvodna naprava na lesno biomaso zagotavlja izkoristek v skladu s predpisom, ki predpisuje način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije in količine elektrike, proizvedene v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom;
– proizvodna naprava SPTE pri obratovanju dosega predpisani izkoristek pretvorbe toplote, dovedene z lesno biomaso, in prihranek primarne energije v skladu s predpisom, ki predpisuje način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije in količine elektrike, proizvedene v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom;
– iz vloge za proizvodno napravo SPTE na fosilni energent izhaja, da pri proizvodnji elektrike ne presega specifičnega izpusta 600 kg CO2/MWh;
– iz vloge izhaja, da za naložbo v proizvodno napravo in njeno obratovanje ni prejetih subvencij oziroma če so bile, da so vlogi priložene kopije ustreznih dokumentov s podatki o prejetih subvencijah;
– iz vloge izhaja, da so na proizvodni napravi vgrajene merilne in registrirne naprave, skladne z uredbo, ki določa pogoje za merilne in registrirne naprave za proizvodne naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru, za izvajanje meritev na proizvodnih napravah in dokazovanje doseganja predpisanih izkoristkov;
– je v vlogi navedena vrsta podpore;
– so predloženi podatki s seznama potrebnih podatkov za sklenitev pogodbe o zagotavljanju podpore, objavljenega na spletni strani centra za podpore, ki jih center za podpore potrebuje za pripravo pogodbe o zagotavljanju podpore.
(3) Proizvajalec elektrike ni upravičen do podpore, če:
– je podjetje v težavah v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah;
– je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;
– ima neporavnano vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance;
– ima na dan prijave neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti, razen če vrednost teh zapadlih neplačanih obveznosti ne presega 50 eurov;
– ni predložil vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih dveh let do dneva prijave;
– če pri obratovanju hidroelektrarne ne upošteva odločbe organa, ki je na podlagi zakona, ki ureja vode, pristojen za nadzor izvajanja vodne pravice.
(4) Obrazec vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore objavi agencija na svoji spletni strani.
(odločba o dodelitvi podpore)
(1) Agencija odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku.
(2) V odločbi o dodelitvi podpore se določijo:
– vrsta podpore, in sicer zagotovljen odkup ali obratovalna podpora;
– razvrstitev v velikostni razred proizvodne naprave, energetska tehnologija in vrsta energenta;
– cena elektrike proizvodne naprave v EUR/MWh, ki jo je v prijavi projekta na javni poziv za vstop v podporno shemo ponudil prijavitelj projekta, razdeljena na nespremenljivi in spremenljivi del, skladno z metodologijo petega odstavka 17. člena te uredbe;
– letna proizvodnja elektrike proizvodne naprave v MWh, za katero se proizvajalcu elektrike podeli podpora;
– merilna mesta za neto proizvedeno elektriko, za merjenje veličin za določanje izkoristkov proizvodne naprave in za ugotavljanje izpolnjevanja trajnostnih meril.
(3) Ceno elektrike proizvodne naprave, ki še ni v podporni shemi, določi agencija na podlagi sklepa o potrditvi projekta za vstop te proizvodne naprave v podporno shemo.
(4) Cena elektrike proizvodne naprave, ki je že uvrščena v podporno shemo po tej uredbi, se v primeru vloge za odločbo o podelitvi podpore zaradi spremembe lastništva proizvodne naprave določi na podlagi dokumentov, ki izkazujejo dejanske stroške investicije in obratovanja proizvodne naprave. V tem primeru z odločbo priznani nespremenljivi del cene elektrike proizvodne naprave ne sme presegati vrednosti nespremenljivega dela cene elektrike proizvodne naprave, navedene v prijavi na javni poziv za izbor projektov za vstop proizvodne naprave v podporno shemo, ki je podlaga za izdani sklep o potrditvi tega projekta.
(5) Kopijo dokončne odločbe o dodelitvi podpore agencija pošlje centru za podpore. Agencija po elektronski poti centru za podpore predloži vse podatke iz odločbe o dodelitvi podpore in vloge proizvajalca elektrike, potrebne za sklenitev pogodbe ali dodatkov k obstoječi pogodbi o zagotavljanju podpore.
(6) Na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore center za podpore določi ceno za zagotovljeni odkup oziroma obratovalno podporo v pogodbah o zagotavljanju podpore.
(7) Podpora v obliki zagotovljenega odkupa je enaka ceni elektrike proizvodne naprave. Sestavljajta jo nespremenljivi in spremenljivi del cene elektrike proizvodne naprave. Nespremenljivi del cene elektrike proizvodne naprave ostaja ves čas izplačevanja podpore nespremenjen. Spremenljivi del cene elektrike proizvodne naprave se določi kot spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnje elektrike za izhodiščno leto 2016 in ostaja za vse proizvodne naprave OVE nespremenjen ves čas zagotavljanja zagotovljenega odkupa, razen za proizvodne naprave SPTE, kjer se spremenljivi del letno usklajuje v skladu s Prilogo II te uredbe v odvisnosti od referenčne cene zemeljskega plina, objavljene v napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE. V odločbi o dodelitvi podpore se določi, da za proizvedeno elektriko, ki presega količino elektrike, ki je po odločbi upravičena do zagotovljenega odkupa, center za podpore zagotavlja proizvajalcu odkup elektrike na podlagi štirinajstega odstavka 372. člena EZ-1.
(8) Obratovalna podpora se določi kot razlika med ceno elektrike proizvodne naprave in referenčno tržno ceno elektrike. Višina obratovalne podpore za elektriko proizvodne naprave se določi v pogodbi o zagotavljanju podpore na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore, in sicer kot razlika med ceno elektrike proizvodne naprave in referenčno tržno ceno elektrike, pri čemer se spremenljivi del cene elektrike za proizvodne naprave SPTE, kjer se spremenljivi del letno usklajuje v skladu s Prilogo II te uredbe v odvisnosti od referenčne cene zemeljskega plina, objavljene v napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE. Obratovalna podpora se zagotavlja za količino elektrike, določeno v odločbi o dodelitvi. V obdobjih, ko referenčna tržna cena elektrike presega ceno elektrike proizvodne naprave, se obratovalna podpora za obravnavano časovno obdobje v pogodbi o zagotavljanju podpore določi v višini 0 EUR/MWh.
(9) Proizvajalec elektrike lahko po dveh letih od vstopa v podporno shemo namesto zagotovljenega odkupa izbere obratovalno podporo. Zaradi te spremembe mora z vlogo zaprositi za izdajo nove odločbe o dodelitvi podpore. Spremenjeni način zagotavljanja podpore velja s 1. januarjem naslednjega koledarskega leta po izdaji in dokončnosti nove odločbe o dodelitvi podpore.
(veljavnost odločbe o dodelitvi podpore)
(1) Agencija po uradni dolžnosti ves čas prejemanja podpore preverja, ali proizvajalec elektrike izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih mu je bila izdana odločba o dodelitvi podpore.
(2) Če se zaradi spremembe zakonodaje Evropske unije ta uredbe spremeni tako, da to vpliva na že izdano odločbo, agencija spremeni oziroma razveljavi odločbo o dodelitvi podpore in izda novo.
(pogodba o zagotavljanju podpore)
(1) Pogodba o zagotavljanju podpore temelji na podatkih iz odločbe o dodelitvi podpore.
(2) Pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore. Agencija mora o razlogu za prenehanje pogodbe v osmih dneh obvestiti center za podpore.
(3) Če na podlagi napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE nastopijo razlogi za spremembo spremenljivega dela cen zagotovljenega odkupa v pogodbah o zagotovljenem odkupu oziroma obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju obratovalne podpore za proizvodne naprave SPTE, center za podpore pozove prejemnika podpore k sklenitvi dodatka k pogodbi o zagotavljanju podpore zaradi uskladitve spremenljivega dela cene ali obratovalne podpore najpozneje v enem mesecu. Če prejemnik podpore v enem mesecu ne sklene dodatka, ga center za podpore še enkrat pisno pozove in v tem času lahko center za podpore začasno ustavi plačevanje računov. Če prejemnik podpore kljub ponovnemu pisnemu pozivu v petih delovnih dneh ne sklene dodatka, center za podpore odstopi od pogodbe.
(4) O prenehanju veljavnosti pogodbe o zagotavljanju podpore center za podpore v osmih dneh obvesti agencijo, ki po uradni dolžnosti izda odločbo o razveljavitvi odločbe o prejemanju podpore.
(5) Prejemnik podpore, ki želi po prenehanju veljavnosti pogodbe o zagotavljanju podpore zaradi razlogov iz tretjega odstavka tega člena še naprej prejemati eno od podpor, mora ponovno z vlogo zahtevati izdajo nove odločbe o dodelitvi podpore. Do pridobitve nove odločbe ni upravičen do prejemanja podpor po tej uredbi.
(6) Prejemnik podpore, ki se zagotavlja s pogodbo o zagotovljenem odkupu, mora vso neto proizvedeno elektriko predati in prodati izključno centru za podpore.
(7) V pogodbi o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da mora center za podpore vsako leto odkupiti oziroma zagotoviti obratovalno podporo le za količino elektrike, napovedano ob prijavi projekta za vstop v podporno shemo, ki je določena v odločbi o podpori.
(8) V pogodbah o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da center za podpore zagotavlja obratovalno podporo le za količino elektrike proizvodne naprave, napovedano ob vstopu v podporno shemo.
(9) Center za podpore zagotavlja proizvajalcem elektrike iz proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki so upravičeni do zagotovljenega odkupa, plačilo presežnih količin elektrike s potrdili o izvoru po enaki ceni, kot jo zagotavlja drugim upravičencem za prodajo elektrike prek centra za podpore na podlagi štirinajstega odstavka 372. člena EZ-1.
(10) V pogodbah o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da v primeru, ko agencija razveljavi odločbo o podpori in zanjo še ni bilo mogoče spremeniti bilančne pripadnosti, center za podpore plača že prevzeto elektriko po enaki ceni, kot jo zagotavlja drugim upravičencem za prodajo elektrike prek centra za podpore na podlagi štirinajstega odstavka 372. člena EZ-1.
(11) Pogodba o zagotavljanju podpore mora vsebovati določbo, da center za podpore in prejemnik podpore skleneta dodatek k pogodbi na podlagi nove odločbe o dodelitvi podpore zaradi sprememb zakonodaje Evropske unije.
(potrdila o izvoru in zagotavljanje podpor)
(1) Podpore po tej uredbi se lahko zagotavljajo le za neto proizvedeno elektriko, za katero so bila izdana potrdila o izvoru.
(2) Proizvajalci, ki za proizvedeno elektriko prejemajo podporo po tej uredbi, prejemajo potrdila o izvoru za enoletna obdobja poročanja.
(prenos potrdil o izvoru na center za podpore)
(1) S sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju podpore v obliki zagotovljenega odkupa proizvajalec elektrike pooblasti izdajatelja potrdil o izvoru, da izda vsa prejemnikova potrdila o izvoru za odkupljeno elektriko in jih prenese na center za podpore.
(2) Proizvajalcu elektrike, ki sklene pogodbo o zagotavljanju podpore v obliki obratovalne podpore, pripadajo vsa potrdila o izvoru. Potrdila o izvoru na zahtevo prenaša na dobavitelja, ki mu prodaja elektriko.
(zagotavljanje izplačevanja podpore skladno s proizvedeno elektriko)
(1) Proizvajalec elektrike, proizvedene iz proizvodnih naprav OVE in v SPTE, na zahtevo agencije v osmih dneh predloži podatke o meritvah z vseh merilnih mest, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi, ki so podlaga za izdajo potrdil o izvoru, podatke o meritvah proizvedene elektrike z merilnih mest, določenih z deklaracijo, ali odločbo o dodelitvi podpore ter podatke in dokazila o deležih različnih virov in vrst uporabljene biomase.
(2) Če je proizvajalec elektrike na podlagi začasnih obračunov prejel več podpore, kot mu pripada, presežek poravna v največ tridesetih dneh s končnim obračunom, ki ga izstavi center za podpore.
(3) Če je proizvajalec elektrike s predložitvijo napačnih ali pomanjkljivih merilnih oziroma drugih podatkov, ki vplivajo na obseg prejete podpore, namenoma povzročil zmoto pri ravnanju centra za podpore in agencije ter pri tem prejel finančna sredstva, do katerih ni upravičen, jih mora skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi nemudoma vrniti centru za podpore. V tem primeru se pogodba o zagotavljanju podpore razdre, agencija pa razveljavi odločbo o dodelitvi podpore.
(4) Način prejemanja podpor in izdajanja računov je podrobneje opredeljen s pravili, ki urejajo delovanje centra za podpore.
(5) Elektrooperater omrežja, na katero je priključena proizvodna naprava, ki prejema podpore, mora na način in v rokih, ki jih določita izdajatelj potrdil o izvoru in center za podpore, poslati izdajatelju potrdil o izvoru in centru za podpore podatke o meritvah, ki jih opravlja na merilnih mestih prejemnikov podpor, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi, ki so podlaga za izdajo potrdil o izvoru, ter podatke o meritvah neto proizvedene elektrike z merilnih mest, določenih z deklaracijo ali odločbo o dodelitvi podpore.
(6) Proizvajalec elektrike mora najmanj tri leta hraniti vse registracije meritev ter dokazila o virih in vrstah uporabljene biomase, na podlagi katerih je prejemal podpore.
(obveščanje centra za podpore, zagotavljanje dostopa do elektroenergetskega omrežja, bilančna skupina in obratovanje)
(1) Proizvajalec elektrike mora redno in takoj obveščati center za podpore o morebitnih spremembah pri proizvodnji elektrike, zlasti ob izpadih in načrtovanih ustavitvah. Na zahtevo centra za podpore mora predložiti načrt proizvodnje elektrike. Če proizvajalec elektrike ravna v nasprotju s tem odstavkom, lahko center za podpore začasno ustavi plačilo računov.
(2) Proizvajalec elektrike mora o kakršni koli spremembi na merilnih mestih, določenih v deklaraciji za proizvodno napravo in odločbi o dodelitvi podpore, takoj obvestiti izdajatelja potrdil o izvoru in center za podpore.
(3) Proizvajalec elektrike mora sam storiti vse potrebno za veljavno priključitev proizvodne naprave v elektroenergetsko omrežje in za zagotovitev dostopa do njega.
(4) Center za podpore je za proizvajalca elektrike, ki je uvrščen v bilančno skupino centra za podpore, odgovoren za izravnavo razlik med napovedano in realizirano neto proizvodnjo elektrike.
(5) Za potrebe spremljanja razpršene proizvodnje je center za podpore upravičen do brezplačnega prejema meritev proizvodnje od elektrooperaterjev omrežja na urni ali petnajstminutni osnovi za pretekli dan za vse naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru ali podpore oziroma so vključene v bilančno skupino centra za podpore.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(objava metodologije za določanje cene elektrike proizvodnih naprav in referenčnih stroškov proizvodnje elektrike proizvodnih naprav)
Metodologijo iz petega odstavka 17. člena te uredbe objavi ministrstvo, pristojno za energijo, na svojih spletnih straneh najpozneje v osmih dneh od dneva uveljavitve te uredbe.
(1) Ne glede na določbo 21. člena te uredbe agencija vrednoti projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki se prijavijo na javni poziv za leto 2016, v okviru naslednjega dvokrožnega konkurenčnega postopka:
| a) | v prvem krogu vrednoti projekte novih proizvodnih naprav OVE in SPTE za razdelitev razpoložljivih sredstev v treh konkurenčnih skupinah: |
– 10 % za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči;
– 30 % za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči;
– 10 % za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50 kW nazivne moči;
| b) | v drugem krogu vrednoti projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE za razdelitev razpoložljivih sredstev v dveh konkurenčnih skupinah: |
– 30 % za obnovljene proizvodne naprave SPTE, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja;
– 20 % za vse druge tehnologije in proizvodne naprave in projekte OVE in SPTE, ki niso uspeli v konkurenčnih skupinah v prvem krogu.
(2) Agencija v javnem pozivu za leto 2016 pozove k prijavi projektov tudi projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 535. člena EZ-1.
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo te uredbe.
(prenehanje uporabe in prehodna ureditev za že izdane odločbe o dodelitvi podpore)
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehata uporabljati Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/2012, 90/12 in 17/14), in Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 81/10 in 17/14), ki se uporabljata za proizvodne naprave OVE in SPTE, ki jim je bila izdana odločba o dodelitvi podpore do uveljavitve te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00710-31/2016
Ljubljana, dne 24. novembra 2016
EVA 2014-2430-0005
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
