Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2009 z dne 1. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2009 z dne 1. 6. 2009

Kazalo

1980. Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR), stran 5725.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR)
Razglašam Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. maja 2009.
Št. 003-02-5/2009-15
Ljubljana, dne 29. maja 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SOOBSTOJU GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN Z OSTALIMI KMETIJSKIMI RASTLINAMI (ZSGSROKR)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa v skladu s 26.a členom Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L št. 106 z dne 17. 4. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo 2008/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 81 z dne 20. 3. 2008, str. 45), in ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 23. julija 2003 o smernicah za pripravo nacionalnih strategij in najboljših praks za zagotovitev soobstoja gensko spremenjenih posevkov s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom (UL L št. 189 z dne 29. 7. 2003, str. 36) ukrepe za zagotavljanje soobstoja in preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, postopek prijave pridelave gensko spremenjenih rastlin, obveznosti pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin, način vzpostavitve območij za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in območij brez gensko spremenjenih rastlin, strokovno usposabljanje pridelovalcev za ravnanje z gensko spremenjenimi rastlinami, vzpostavitev in vodenje registra pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin ter evidence območij za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in evidence območij brez gensko spremenjenih rastlin, postopke za uveljavljanje odškodnine za škodo, nastalo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, plačilo prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, spremljanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, ki so dovoljeni za pridelavo, v kmetijskih rastlinah in pridelkih na kmetijskih gospodarstvih, inšpekcijski nadzor in sankcije.
(2) Ta zakon se sprejema ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/97/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 81).
2. člen
(uporaba zakona)
Določbe tega zakona se uporabljajo za gensko spremenjene kmetijske rastline (v nadaljnjem besedilu: GSR), ki imajo dovoljenje za dajanje na trg za namen pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme na prostem ali v zaščitenem prostoru.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. GSR so kmetijske rastline, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z GSO;
2. vrsta GSR je gensko spremenjena rastlina določene vrste kmetijskih rastlin;
3. posebni identifikator za GSO je oznaka za identifikacijo posameznega GSO, ki se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (UL L št. 10 z dne 16. 1. 2004, str. 5);
4. soobstoj je pridelava kmetijskih rastlin na določenem območju pod pogoji in na način, ki omogočajo izbiro med pridelavo GSR ter konvencionalnim, ekološkim ali drugim načinom pridelave;
5. pridelovalec ali pridelovalka GSR (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec GSR) je fizična ali pravna oseba, ki je nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in prideluje GSR na zemljiščih v uporabi tega kmetijskega gospodarstva;
6. prispevek za pridelavo GSR je denarni znesek, ki ga vsako leto za pridelavo GSR plača pridelovalec GSR;
7. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in se vodi v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
8. zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva so kmetijska zemljišča, ki so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vpisana v RKG pri tem kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: zemljišča, vpisana v RKG);
9. druga zemljišča so površine, na katerih se lahko pridelujejo kmetijske rastline in ki niso vpisana v RKG v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
10. pridelava GSR na prostem je pridelava GSR brez uporabe kakršnekoli zaščite ali pridelava pod zaščitno folijo (vključno s premičnimi tuneli) ali pridelava z uporabo drugih prekrivnih materialov na zemljiščih, vpisanih v RKG pri določenem kmetijskem gospodarstvu;
11. pridelava GSR v zaščitenem prostoru je pridelava GSR na zemljišču, vpisanem v RKG pri določenem kmetijskem gospodarstvu, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, vrsto dejanske rabe »Rastlinjak«;
12. grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, osnovna enota identifikacijskega sistema za vpis zemljišč v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG;
13. GERK-PID je neponovljiva identifikacijska oznaka GERK.
4. člen
(pridelovalec GSR, pridelava GSR)
(1) GSR lahko prideluje pridelovalec GSR, ki je ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) prijavil pridelavo GSR na prostem ali v zaščitenem prostoru na zemljiščih, vpisanih v RKG pri tem kmetijskem gospodarstvu, ki je plačal predpisani prispevek za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona in ga je ministrstvo vpisalo v register pridelovalcev GSR v skladu s tem zakonom. Na zemljiščih, vpisanih v RKG, ki ležijo na območjih, varovanih ali zavarovanih na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, se GSR pridelujejo tako, da ta pridelava ne vpliva negativno na varstvene cilje, ki so za ta območja določeni s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(2) Pridelovalec GSR mora biti strokovno usposobljen za ravnanje z GSR in mora izpolnjevati obveznosti pridelovalca GSR iz 9. oziroma 13. člena tega zakona.
(3) Šteje se, da je pridelovalec GSR strokovno usposobljen za ravnanje z GSR, če ima sam veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona ali če zagotovi fizično osebo, ki ima veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona in je na kmetijskem gospodarstvu pridelovalca GSR odgovorna za pridelavo GSR.
5. člen
(splošne informacije o možnosti pridelave GSR)
(1) Ministrstvo mora nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki namerava pridelovati GSR, na njegovo zahtevo posredovati splošne informacije o možnosti pridelave vrste GSR, o višini prispevka za pridelavo GSR, o obveznostih pridelovalca GSR, o ukrepih za zagotavljanje soobstoja, ki jih je treba izvesti v skladu s tem zakonom, in o izvajalcih strokovnega usposabljanja za ravnanje z GSR.
(2) V splošni informaciji lahko nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi tudi informacijo o območjih za pridelavo GSR in območjih brez GSR, vzpostavljenih v skladu s tem zakonom.
6. člen
(varovalni, zadrževalni in pribežališčni pas ter ukrepi v naslednjih letih po spravilu pridelka GSR)
(1) Za zagotavljanje soobstoja in preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, ki niso GSR, se posevku GSR določijo varovalni, zadrževalni oziroma pribežališčni pas, v katerih se izvajajo ukrepi, določeni v drugem, tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena.
(2) Varovalni pas je pas, ki ločuje posevek GSR od posevkov, ki niso GSR. V tem pasu se ne pridelujejo kmetijske rastline, ki so iste ali sorodne vrste kakor GSR in se lahko križajo z GSR. Širina varovalnega pasu se določi glede na vrsto kmetijskih rastlin, ki ji pripadajo GSR, glede na način pridelave (na prostem ali v zaščitenem prostoru) ter glede na lokalne, naravne, geografske in druge posebnosti, ki bi lahko vplivale na nenamerno prisotnost GSO v drugih kmetijskih rastlinah ali v njihovem pridelku, ob upoštevanju dovoljenih pragov Skupnosti za naključno ali nenamerno prisotnost GSO v proizvodih. Širina varovalnega pasu se zmanjša, če se okoli posevka GSR vzpostavi zadrževalni ali pribežališčni pas.
(3) Zadrževalni pas je rob ob posevku GSR, ki zaradi višine ali drugih lastnosti predstavlja oviro pri prenosu cvetnega prahu GSR na druge rastline, ki niso gensko spremenjene. Zadrževalni pas so lahko tudi rastline iste vrste kot so GSR, le da so gensko nespremenjene, njihov pridelek pa se vključi v pridelek GSR ali označi v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.
(4) Če se na prostem pridelujejo GSR, ki so gensko spremenjene tako, da so odporne proti insektom (v nadaljnjem besedilu: proti insektom odporne GSR), je treba za preprečitev razvoja odpornih insektov urediti tudi pribežališčni pas. Pribežališčni pas je površina, na kateri mora pridelovalec GSR pridelovati gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR. Velikost pribežališčnega pasu se določi glede na posamezno rastlinsko vrsto in vrsto GSO. Pridelek iz pribežališčnega pasu se vključi v pridelek GSR ali označi v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.
(5) Zaradi preprečevanja nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih se v določenem obdobju po spravilu pridelka določenih vrst GSR na površini, na kateri je bil posevek GSR izvaja:
– uničevanje samosevnih rastlin, zraslih iz materiala GSR, ki je ostal na teh površinah, oziroma
– obvezno vrstenje kmetijskih rastlin.
(6) Pristojni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor) najmanj enkrat v rastni dobi, vendar pred cvetenjem GSR, pregleda zemljišča, na katerih se po podatkih iz registra pridelovalcev GSR v tej rastni dobi pridelujejo GSR na podlagi prijave pridelave GSR iz 7. člena tega zakona, in preverja, ali se na zemljiščih, ki ležijo v varovalnem, zadrževalnem oziroma pribežališčnem pasu, izvajajo ukrepi iz tega člena.
(7) Vlada za posamezno vrsto GSR določi sorodne vrste kmetijskih rastlin, širino varovalnega pasu in najmanjšo širino zadrževalnega ali pribežališčnega pasu, ki se upošteva pri zmanjšanju širine varovalnega pasu v skladu z drugim odstavkom tega člena, način ureditve pribežališčnega pasu iz četrtega odstavka tega člena, vrste GSR, pri katerih je treba izvajati ukrepe iz petega odstavka tega člena, in obdobje trajanja teh ukrepov.
II. PRIJAVA PRIDELAVE GSR IN VPIS V REGISTER PRIDELOVALCEV GSR
7. člen
(prijava pridelave GSR)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki namerava pridelovati GSR, mora na ministrstvo za namene preverjanja izpolnjevanja obveznosti pridelovalca GSR ter odločanja po tem zakonu prijaviti pridelavo GSR najmanj 60 dni pred predvidenim začetkom pridelovanja posamezne vrste GSR v posameznem letu pridelave.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki namerava pridelovati GSR, v prijavi pridelave GSR navede podatke o:
– nosilcu kmetijskega gospodarstva (firma ali osebno ime in sedež ali naslov; matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana);
– kmetijskem gospodarstvu (identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, ki mu je dodeljena v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v nadaljnjem besedilu: KMG-MID);
– zemljiščih, vpisanih v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu, na katerih bo prideloval GSR (GERK-PID oziroma del GERK, na katerem bo posevek GSR);
– GSR, ki jih namerava pridelovati (vrsta kmetijskih rastlin, sorta in posebni identifikator za GSO);
– način pridelave GSR (na prostem ali v zaščitenem prostoru);
– ukrepih, ki jih bo izvedel za zagotavljanje soobstoja v skladu s 6. členom tega zakona, in o zemljiščih, na katerih bodo ti ukrepi izvedeni (za zemljišča, vpisana v RKG: GERK-PID; za druga zemljišča: katastrska občina in številka parcele);
– obdobju pridelovanja GSR, ki je pri večletnih GSR lahko največ 10 let oziroma do datuma veljavnosti dovoljenja za dajanje določenega GSO na trg;
– osebi, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR in bo na tem kmetijskem gospodarstvu odgovorna za pridelavo GSR (osebno ime in naslov; enotna matična številka občana, številka in datum veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti).
(3) Prijavi pridelave GSR mora priložiti izjavo, da bo izpolnjeval obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona, v primeru iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona pa tudi pisni dogovor o skupnem izvajanju ukrepov za zagotavljanje soobstoja na zemljiščih, vpisanih v RKG pri drugem kmetijskem gospodarstvu, in drugih zemljiščih, ki niso v njegovi lasti.
(4) Minister ali ministrica, pristojna za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše način vložitve prijave pridelave GSR.
8. člen
(vpis pridelovalca GSR v register pridelovalcev GSR)
(1) Ministrstvo vpiše pridelovalca GSR v register pridelovalcev GSR iz prvega odstavka 18. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: register pridelovalcev GSR) tako, da v register pridelovalcev GSR vpiše podatke iz prijave pridelave GSR iz prejšnjega člena. Ob vpisu v register pridelovalcev GSR se pridelovalcu GSR izda izpis iz registra pridelovalcev GSR.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo zavrne vpis v register pridelovalcev GSR, če:
– se prijava pridelave GSR nanaša na GSR, ki nimajo dovoljenja za dajanje na trg za pridelavo v skladu s predpisi, ki urejajo GSO,
– je iz prijave pridelave GSR razvidno, da sorta GSR določene vrste ne izpolnjuje pogojev za pridelavo in trženje v skladu s predpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin,
– je prijava pridelave GSR v nasprotju z določbami 4. člena tega zakona,
– pridelovalec GSR ni plačal predpisanega prispevka za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona,
– so ukrepi, navedeni v prijavi pridelave GSR, v nasprotju s 6. členom tega zakona,
– oseba, ki jo je pridelovalec GSR navedel v prijavi kot osebo, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR in bo na tem kmetijskem gospodarstvu odgovorna za pridelavo GSR, nima veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti iz 16. člena tega zakona,
– je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vložil prijavo pridelave GSR, vključen v oblike kmetovanja, pri katerih uporaba GSO ni dovoljena,
– je bilo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona ugotovljeno, da nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vložil prijavo pridelave GSR, v preteklem letu ni izpolnjeval obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona.
(3) Pridelovalec GSR, ki je vpisan v register pridelovalcev GSR v skladu s tem členom, mora ministrstvu priglasiti vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v tem registru, najpozneje v 30 dneh od dneva nastale spremembe.
(4) Pridelovalca večletnih GSR ministrstvo izpiše iz registra pridelovalcev GSR pred potekom obdobja pridelave iz sedme alineje drugega odstavka prejšnjega člena:
– po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, če se ugotovi, da je kršil obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona, ali prenehal izpolnjevati pogoje glede strokovne usposobljenosti za ravnanje z GSR iz 4. člena tega zakona,
– po uradni dolžnosti, če se v primeru pridelave večletnih rastlin ugotovi, da predpisani prispevek za pridelavo GSR v tekočem letu ni bil plačan v skladu s 23. členom tega zakona,
– na podlagi obvestila pridelovalca GSR, da teh GSR ne bo več prideloval.
9. člen
(obveznosti pridelovalca GSR)
(1) Pridelovalec GSR mora pridelovati GSR tako, kakor je navedel v prijavi pridelave GSR, na podlagi katere ga je ministrstvo vpisalo v register pridelovalcev GSR.
(2) Pri pridelavi mora zagotoviti, da bodo izvedeni vsi ukrepi iz 6. člena tega zakona, ki jih je navedel v prijavi pridelave GSR.
(3) Če se bodo posamezni ukrepi iz 6. člena tega zakona izvajali na zemljiščih, ki niso vpisana v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu, ali na drugih zemljiščih, ki niso v njegovi lasti, se mora pridelovalec GSR o izvajanju ukrepov na teh zemljiščih pisno dogovoriti z nosilci kmetijskih gospodarstev, pri katerih so ta zemljišča vpisana v RKG, oziroma z lastniki ali lastnicami (v nadaljnjem besedilu: lastnik) drugih zemljišč. Iz pisnega dogovora o skupnem izvajanju ukrepov za zagotavljanje soobstoja mora biti jasno razvidno, na katera zemljišča se dogovor nanaša (navedeni morajo biti najmanj: nosilec kmetijskega gospodarstva, pri katerem je zemljišče vpisano v RKG, ali lastnik drugega zemljišča; GERK-PID ali katastrska občina in številka parcele) in kateri od ukrepov, navedenih v 6. členu tega zakona, bodo na posameznem zemljišču izvedeni. Pisni dogovor velja za v dogovoru določeno obdobje pridelave GSR, tudi če se je zemljišče, na katero se nanaša, v tem obdobju vpisalo v RKG k drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva ali če se je spremenil lastnik drugega zemljišča.
(4) Za pridelavo se mora uporabiti semenski material GSR, ki izpolnjuje zahteve za trženje v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin. Pridelovalec GSR mora zagotoviti, da je semenski material GSR pred in med setvijo ali saditvijo fizično ločen od drugega semenskega materiala. Če semenskega materiala GSR ne uporabi v celoti, lahko neuporabljen semenski material GSR shrani ločeno od drugega semenskega materiala ali ga originalno zaprtega in označenega vrne distributerju, pri katerem ga je nabavil, v skladu s splošnimi pogoji trgovanja. Neuporabljenega semenskega materiala GSR ne sme uporabiti za drug namen ali ga zavreči, ne da bi ga pred tem obdelal na način, da ni več uporaben za setev ali saditev oziroma, da ni več sposoben za nadaljnjo reprodukcijo.
(5) Pridelovalec GSR mora zagotoviti, da so GSR in njihov pridelek med spravilom, transportom, skladiščenjem oziroma predelavo fizično ločeni od gensko nespremenjenih rastlin in njihovega pridelka. GSR in njihov pridelek mora označiti v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.
(6) Pridelovalec GSR mora zagotoviti tudi, da se za njihovo pridelavo, spravilo, transport, skladiščenje oziroma predelavo uporabljajo drugi stroji, naprave, oprema in transportna ter druga sredstva, kakor se uporabljajo za gensko nespremenjene kmetijske rastline, oziroma da se po uporabi za GSR obvezno temeljito očistijo morebitnih ostankov gensko spremenjenega semena ali GSR oziroma njihovega pridelka.
(7) Pridelovalec GSR mora izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotoviti tudi, če se opravilo (npr. setev, spravilo) izvede s stroji, napravami, opremo in transportnimi ter drugimi sredstvi, ki niso v njegovi lasti ali uporabi, oziroma če to zanj izvede druga oseba.
(8) Pridelovalec GSR mora voditi evidenco o pridelavi GSR v določeni rastni dobi, ki vsebuje načrt pridelave z označenim varovalnim, zadrževalnim oziroma pribežališčnim pasom in podatke o:
– semenskem materialu, ki ga je uporabil za pridelavo GSR (vrsta, sorta in posebni identifikator za GSO, količina nabavljenega in uporabljenega semenskega materiala), ter o njegovem poreklu (distributer, pri katerem je semenski material nabavil),
– neuporabljenem semenskem materialu (količina, morebitna shranitev, vračilo distributerju, način uničenja),
– dejanski površini zemljišča, na katerem prideluje GSR,
– datumu setve, saditve oziroma presajanja GSR,
– opravilih, ki so bila izvedena s stroji, napravami, opremo, transportnimi oziroma drugimi sredstvi, ki niso v njegovi lasti oziroma uporabi (vrsta in datum opravila, lastništvo strojev in opreme),
– posebnostih pri pridelavi GSR med rastjo,
– datumu spravila pridelka in količini pridelka,
– načinu skladiščenja, uporabi ali odsvojitvi pridelka GSR.
(9) Pridelovalec GSR mora podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka, dokazila o nabavi semenskega materiala GSR in uradne etikete, s katerimi je bil označen semenski material GSR, hraniti najmanj 5 let od leta, v katerem so evidence nastale oziroma v katerem je pridobil dokazila, in za GSR, ki so večletne kmetijske rastline, najmanj 5 let od leta, ko jih je prenehal pridelovati.
III. OBMOČJA ZA PRIDELAVO GSR
10. člen
(dogovor o območju za pridelavo GSR)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki želijo pridelovati GSR in imajo na določenem pridelovalnem območju v uporabi zemljišča, vpisana v RKG pri svojih kmetijskih gospodarstvih, lahko predlagajo sklenitev dogovora, da se bodo določeno obdobje, ki ni daljše od 5 let, na tem območju pridelovale GSR (v nadaljnjem besedilu: dogovor o območju za pridelavo GSR).
(2) Dogovor o območju za pridelavo GSR morajo v pisni obliki skleniti nosilci vseh kmetijskih gospodarstev, ki imajo na tem območju v uporabi zemljišča, vpisana v RKG, in lastniki drugih zemljišč na tem območju (v nadaljnjem besedilu: podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR).
(3) Dogovor o območju za pridelavo GSR mora vsebovati:
– seznam vseh podpisnikov oziroma podpisnic (v nadaljnjem besedilu podpisniki) dogovora o območju za pridelavo GSR (firma in sedež ali osebno ime in naslov; KMG-MID ali pri lastnikih drugih zemljišč: matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana); pri tistih podpisnikih, ki so pridelovalci GSR; se navedejo tudi podatki o osebi, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR (osebno ime in naslov, enotna matična številka občana, številka in datum veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti);
– osebno ime in naslov skupnega predstavnika v postopku pridobitve odločbe o območju za pridelavo GSR in za sporočanje letnega načrta pridelave GSR iz prvega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona;
– grafično opredelitev območja za pridelavo GSR s seznamom vseh zemljišč, vpisanih v RKG na tem območju (GERK-PID), in drugih zemljišč (katastrska občina in številka parcele) na tem območju (po podpisnikih dogovora o območju za pridelavo GSR);
– vrste GSR, ki se bodo pridelovale na območju za pridelavo GSR (za vsako vrsto GSR se navedeta vrsta kmetijskih rastlin in posebni identifikator za GSO);
– način pridelave GSR;
– obdobje pridelovanja GSR;
– izjavo, da bodo GSR pridelovali le pridelovalci GSR;
– obvezo, da bodo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR vsako leto v skladu s prvim in tretjim odstavkom 12. člena tega zakona do predpisanega roka sporočili ministrstvu letni načrt pridelave GSR;
– obvezo, da bodo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR, ki bodo v skladu z letnim načrtom pridelave, v tekočem letu pridelovali GSR, plačali predpisani prispevek za pridelavo GSR v skladu s 23. členom tega zakona;
– obvezo, da bodo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR zagotavljali izvajanje ukrepov, določenih v letnem načrtu pridelave iz prvega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona, in izpolnjevali obveznosti iz 13. člena tega zakona;
– pogoje, pod katerimi lahko podpisnik dogovora odstopi od dogovora o območju za pridelavo GSR.
(4) Minister predpiše način predložitve dogovora.
11. člen
(odločitev o območju za pridelavo GSR)
(1) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR po skupnem predstavniku predložijo dogovor iz prejšnjega člena ministrstvu najpozneje 90 dni pred predvidenim začetkom pridelovanja GSR na tem območju. Dogovoru morajo priložiti načrt pridelave za prvo leto pridelovanja GSR v skladu s prvim in tretjim odstavkom 12. člena tega zakona.
(2) Če dogovor o območju za pridelavo GSR vsebuje vse zahteve iz tretjega odstavka prejšnjega člena in je iz njega razvidno, da se s tem območjem strinjajo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo na njem zemljišča, vpisana v RKG, oziroma lastniki drugih zemljišč na tem območju, in če imajo osebe, v tem dogovoru navedene kot osebe, ki so pri posameznem pridelovalcu GSR strokovno usposobljene za ravnanje z GSR, veljavna potrdila o strokovni usposobljenosti iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, ministrstvo z odločbo v upravnem postopku ugotovi, da se to območje za obdobje, določeno z dogovorom, šteje za območje za pridelavo GSR.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo z odločbo ugotovi, da se območje ne more šteti za območje za pridelavo GSR, če:
– je iz dogovora o območju za pridelavo GSR razvidno, da se bodo na njem pridelovale GSR, ki nimajo dovoljenja za dajanje na trg za pridelavo v skladu s predpisi, ki urejajo GSO,
– je dogovor o območju za pridelavo GSR v nasprotju z določbami 4. člena tega zakona,
– so ukrepi, navedeni v načrtu pridelave, v nasprotju s četrtim oziroma petim odstavkom 12. člena tega zakona,
– je na območju za pridelavo GSR ali na delu tega območja že vzpostavljeno območje brez GSR v skladu s 14. členom tega zakona.
(4) Če pred iztekom obdobja, določenega z dogovorom o območju za pridelavo GSR, podpisniki tega dogovora obvestijo ministrstvo, da odstopajo od dogovora, ministrstvo izda odločbo, s katero ugotovi, da se to območje z naslednjim koledarskim letom ne šteje več za območje za pridelavo GSR.
(5) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR morajo vsako spremembo dogovora iz tretjega odstavka prejšnjega člena sporočiti ministrstvu najpozneje v 30 dneh po nastali spremembi. Ministrstvo na podlagi sporočila o spremembi dogovora preveri, ali se to območje še lahko šteje za območje za pridelavo GSR. Na podlagi ugotovljenih dejstev izda novo odločbo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6) Podatke iz odločbe na podlagi drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ministrstvo vpiše v evidenco območij za pridelavo GSR iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, razen podatkov o osebi, ki je pri posameznem pridelovalcu GSR strokovno usposobljena za ravnanje z GSR, ki jih vpiše v register pridelovalcev GSR iz prvega odstavka 18. člena tega zakona.
12. člen
(sporočanje letnega načrta pridelave GSR, plačilo prispevka za pridelavo GSR in vpis v register pridelovalcev GSR)
(1) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR morajo vsako leto najpozneje en mesec pred predvidenim začetkom pridelave GSR po skupnem predstavniku sporočiti ministrstvu letni načrt pridelave GSR s podatki o zemljiščih, vpisanih v RKG, na katerih bodo na območju za pridelavo GSR v tem letu pridelovali GSR določene vrste in gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR.
(2) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR, ki so pridelovalci GSR, morajo vsako leto do predpisanega roka plačati prispevek za pridelavo GSR v skladu s 23. člena tega zakona, in sicer za površine, na katerih bodo v skladu s priloženim načrtom pridelave v tekočem letu pridelovali GSR.
(3) V letnem načrtu pridelave GSR mora biti navedeno:
– pri posameznem pridelovalcu GSR: osebno ime ali firma, naslov ali sedež ter KMG-MID, podatki o zemljiščih, vpisanih v RKG, na katerih namerava pridelovati GSR, in o zemljiščih, na katerih bo prideloval gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR (za zemljišča, vpisana v RKG: GERK-PID, za druga zemljišča: katastrska občina in številka parcele; vrsta kmetijskih rastlin, sorta in posebni identifikator za GSO),
– pri drugih podpisnikih dogovora o območju za pridelavo GSR: osebno ime ali firma, naslov ali sedež in KMG-MID, podatki o zemljiščih, na katerih namerava pridelovati gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR (za zemljišča, vpisana v RKG: GERK-PID, za druga zemljišča: katastrska občina in številka parcele; vrsta kmetijskih rastlin in sorta),
– ukrepi za zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih zunaj območja za pridelavo GSR ter ukrepi za preprečevanje razvoja odpornih insektov pri pridelavi GSR, ki so odporne proti insektom.
(4) Kot ukrep za zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih zunaj območja za pridelavo GSR se na zunanjem robu območja za pridelavo GSR določita varovalni oziroma zadrževalni pas. V varovalnem oziroma zadrževalnem pasu se izvajajo ukrepi, določeni v drugem oziroma tretjem odstavku 6. člena tega zakona. Širina varovalnega oziroma zadrževalnega pasu za posamezno vrsto GSR mora biti v skladu s predpisom iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona.
(5) Kot ukrep za preprečevanje razvoja odpornih insektov se morajo pri pridelavi GSR, ki so odporne proti njim, na območju za pridelavo GSR pridelovati gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR, na najmanj 20 odstotkih skupne površine vseh zemljišč, na katerih se na tem območju v določeni rastni dobi pridelujejo kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR.
(6) Pristojni inšpektor na vsakem območju, ki se vodi v evidenci območij za pridelavo GSR iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, najmanj enkrat v rastni dobi naključno pregleda od 10 do 20 odstotkov zemljišč, na katerih se pridelujejo GSR, in zemljišča z gensko nespremenjenimi kmetijskimi rastlinami in pri tem preveri, ali se na zemljiščih, ki ležijo v varovalnem, zadrževalnem oziroma pribežališčnem pasu, izvajajo ukrepi v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena.
(7) Podatke iz letnega načrta pridelave GSR iz prvega in tretjega odstavka tega člena ministrstvo vpiše v register pridelovalcev GSR. Ob vpisu v register se posameznemu pridelovalcu GSR izda izpis iz registra pridelovalcev GSR.
(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo z odločbo zavrne vpis posameznega pridelovalca v register pridelovalcev GSR, če ugotovi, da:
– je iz letnega načrta pridelave GSR razvidno, da sorta GSR določene vrste ne izpolnjuje pogojev za pridelavo in trženje v skladu s predpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin,
– so ukrepi, navedeni v letnem načrtu pridelave GSR, v nasprotju s četrtim oziroma petim odstavkom tega člena,
– je bilo pri izvajanju nadzora na podlagi tega zakona ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti podpisnikov dogovora o območju za pridelavo GSR v preteklem letu iz 13. člena tega zakona,
– za tekoče leto pridelave GSR ni bil plačan predpisani prispevek za pridelavo GSR iz 23. člena tega zakona,
– je osebi, ki je pri določenem pridelovalcu GSR navedena kot strokovno usposobljena oseba za ravnanje z GSR, potekla veljavnost potrdila o strokovni usposobljenosti.
13. člen
(obveznosti podpisnikov dogovora o območju za pridelavo GSR)
(1) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR morajo na območju, opredeljenem v tretji alineji tretjega odstavka 10. člena tega zakona, pridelovati GSR in gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR, v skladu z dogovorom o območju za pridelavo GSR iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona in v skladu z letnim načrtom pridelave iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena. Pri pridelavi morajo zagotoviti, da bodo izvedeni vsi ukrepi iz tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena ter da bodo GSR in gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR, in njihov pridelek označeni v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.
(2) Če podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR pridelujejo gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR, na zemljiščih, ki ležijo zunaj območja iz tretje alineje tretjega odstavka 10. člena tega zakona, morajo:
– zagotoviti, da so te rastline in njihov pridelek med spravilom, transportom in skladiščenjem fizično ločeni od kmetijskih rastlin ali pridelka, pridelanih znotraj območja; za spravilo, transport, skladiščenje oziroma predelavo kmetijskih rastlin, pridelanih zunaj območja, morajo uporabljati druge stroje, naprave, opremo ter transportna in druga sredstva, kakor jih uporabljajo za pridelavo znotraj območja, oziroma jih morajo po uporabi znotraj območja obvezno temeljito očistiti ali
– te rastline in njihov pridelek označiti v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.
(3) Poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR, ki v določeni rastni dobi pridelujejo GSR, izpolnjevati obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona.
(4) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR, ki v določeni rastni dobi ne pridelujejo GSR, morajo voditi evidenco o pridelavi gensko nespremenjenih kmetijskih rastlin iste vrste, kakor so GSR, po posameznem zemljišču, vpisanem v RKG na tem območju oziroma morebitnem drugem zemljišču, če se na njem pridelujejo gensko nespremenjene rastline. Evidenca mora vsebovati podatke o:
– semenskem materialu, ki ga je podpisnik dogovora o območju za pridelavo GSR uporabil za pridelavo (vrsta, sorta), o njegovem poreklu (distributer, pri katerem je semenski material nabavil) in o datumu setve ali saditve,
– dejanski površini zemljišča, na katerem se pridelujejo gensko nespremenjene kmetijske rastline iste vrste, kakor so GSR,
– datumu spravila pridelka in količini pridelka,
– načinu skladiščenja,
– načinu uporabe ali odsvojitve pridelka.
(5) Podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR morajo podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka in dokazila, na podlagi katerih vodijo evidence, hraniti najmanj 5 let od leta, v katerem so evidence nastale oziroma v katerem so pridobili dokazila.
IV. OBMOČJA BREZ GSR
14. člen
(dogovor o območju brez GSR)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo na določenem pridelovalnem območju zemljišča, vpisana v RKG pri svojih kmetijskih gospodarstvih, se lahko medsebojno dogovorijo, da na tem območju določeno obdobje, ki ni daljše od 5 let, GSR ne bodo pridelovali.
(2) Pisni dogovor o območju, na katerem se GSR ne pridelujejo (v nadaljnjem besedilu: dogovor o območju brez GSR), morajo skleniti nosilci vseh kmetijskih gospodarstev, ki imajo na tem območju zemljišča, vpisana v RKG (v nadaljnjem besedilu: podpisniki dogovora o območju brez GSR).
(3) Dogovor o območju brez GSR vsebuje:
– seznam podpisnikov dogovora o območju brez GSR z naslednjimi podatki: osebno ime ali firma, naslov ali sedež, KMG-MID;
– grafična opredelitev območja brez GSR s seznamom vseh zemljišč, vpisanih v RKG na tem območju, po podpisnikih dogovora (GERK-PID);
– obdobje veljavnosti dogovora;
– obvezo, da na območju iz druge alineje tega odstavka v obdobju veljavnosti dogovora ne bodo pridelovali GSR.
(4) Če ležijo na območju iz druge alineje prejšnjega odstavka tudi druga zemljišča, je treba pisnemu dogovoru priložiti tudi soglasje lastnikov teh zemljišč. Iz posameznega soglasja mora biti razvidno strinjanje lastnika drugega zemljišča z dogovorom, da se območje iz druge alineje prejšnjega odstavka šteje za območje brez GSR za obdobje veljavnosti dogovora iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
(5) Če je iz dogovora in soglasij razvidno, da se z območjem brez GSR iz druge alineje tretjega odstavka tega člena strinjajo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo zemljišča, vpisana v RKG na tem območju, in vsi lastniki drugih zemljišč na tem območju, izda ministrstvo v upravnem postopku odločbo, s katero ugotovi, da se za obdobje, določeno z dogovorom, to območje šteje za območje brez GSR. Pisni dogovor velja za obdobje pridelave GSR, določeno v dogovoru, tudi če se je zemljišče, na katero se nanaša dogovor, med obdobjem pridelave GSR vpisalo v RKG k drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva ali če se je spremenil lastnik drugih zemljišč.
(6) Če podpisniki dogovora o območju brez GSR po skupnem predstavniku obvestijo ministrstvo, da odstopajo od dogovora izda ministrstvo v upravnem postopku odločbo, s katero ugotovi, da se to območje ne šteje več za območje brez GSR.
(7) Ministrstvo vpiše podatke iz odločbe iz petega ali šestega odstavka tega člena v evidenco območij brez GSR iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona.
(8) Minister predpiše način vložitve dogovora.
V. STROKOVNO USPOSABLJANJE
15. člen
(izvajalci usposabljanja)
(1) Ministrstvo imenuje za izvajalce oziroma izvajalke strokovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec usposabljanja) pridelovalcev GSR pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja in izpolnjujejo pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti.
(2) Ministrstvo izbere izvajalce usposabljanja na podlagi javnega razpisa. Po opravljenem javnem razpisu izda ministrstvo odločbo o imenovanju izvajalca usposabljanja.
(3) Javni razpis iz prejšnjega odstavka ni potreben za izvajalce usposabljanja, ki so javni zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva, ali izobraževalne ustanove s področja kmetijstva. Te izvajalce usposabljanja ministrstvo imenuje na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(4) Če imenovani izvajalec usposabljanja iz drugega ali tretjega odstavka tega člena preneha izpolnjevati predpisane pogoje, ministrstvo z odločbo razveljavi imenovanje.
(5) Minister predpiše pogoje, ki jih morajo glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti izpolnjevati izvajalci usposabljanja.
16. člen
(izvedba usposabljanja)
(1) Strokovno usposabljanje za ravnanje z GSR izvede izvajalec usposabljanja iz prejšnjega člena po programu, ki obsega tečaj in pisno preverjanje znanja s področja ravnanja z GSO in zagotavljanja soobstoja pridelave GSR. Po uspešno opravljenem preverjanju znanja izvajalec usposabljanja izda udeležencem ali udeleženkam usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: udeleženci usposabljanja) potrdilo o strokovni usposobljenosti za ravnanje z GSR, ki velja 5 let.
(2) Osebi, ki je pridobila potrdilo o strokovni usposobljenosti za ravnanje z GSR v skladu s prejšnjim odstavkom, se to potrdilo podaljša za 5 let, če se pred potekom njegove veljavnosti udeleži enodnevnega obnovitvenega tečaja o vsebinah iz prejšnjega odstavka. V kolikor se oseba tega tečaja pred potekom veljavnosti potrdila ne udeleži, mora ponovno opraviti tečaj in pisno preverjanje znanja iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalci usposabljanja morajo voditi evidence o osebah, ki so opravile preverjanje znanja oziroma obnovitveni tečaj (osebno ime in naslov; enotna matična številka občana) in ministrstvu sporočati podatke o teh osebah, in o izdanih oziroma podaljšanih potrdilih (številka in datum veljavnega potrdila) o strokovni usposobljenosti.
(4) Stroške tečaja in preverjanja znanja iz prvega odstavka tega člena ter stroške obnovitvenega tečaja iz drugega odstavka tega člena krijejo udeleženci usposabljanja sami.
(5) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in program strokovnega usposabljanja, način opravljanja preverjanja znanja, vsebino in program obnovitvenega tečaja ter način sporočanja podatkov o osebah, ki so opravile preverjanje znanja oziroma obnovitveni tečaj. Minister določi tudi najvišjo višino stroškov tečaja in preverjanja znanja ter obnovitvenega tečaja.
VI. REGISTER IN EVIDENCE
17. člen
(vzpostavitev registra in evidenc)
Za spremljanje stanja na področju pridelave GSR in omogočanja izvajanja monitoringa iz 26. člena tega zakona ter za odločanje po tem zakonu ministrstvo vzpostavi, upravlja in vodi register pridelovalcev GSR, evidenco območij za pridelavo GSR in evidenco območij brez GSR.
18. člen
(vsebina registra in evidenc)
(1) V registru pridelovalcev GSR se vodijo ali povzamejo naslednji osebni in drugi podatki:
– o pridelovalcu GSR (firma ali osebno ime ter sedež ali naslov; matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana; KMG-MID kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je pridelovalec GSR);
– o zemljiščih, vpisanih v RKG, na katerih se v določenem letu pridelujejo GSR (GERK-PID oziroma del GERK-a, na kateri bo posevek GSR);
– o GSR, ki se nameravajo pridelovati na posameznem zemljišču, vpisanem v RKG (vrsta, sorta in posebni identifikator za GSO), in o načinu pridelave GSR;
– o zemljiščih, ki ležijo v varovalnem, zadrževalnem oziroma pribežališčnem pasu (za zemljišča, vpisana v RKG: GERK-PID, za druga zemljišča: katastrska občina, številka parcele);
– o obdobju pridelovanja GSR, pri večletnih GSR;
– o osebi, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR (osebno ime in naslov; enotna matična številka občana, številka in datum veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti).
(2) V evidenci območij za pridelavo GSR se vodijo ali povzamejo naslednji osebni ali drugi podatki:
– grafična opredelitev območja za pridelavo GSR s seznamom vseh zemljišč, vpisanih v RKG na tem območju (GERK-PID), in drugih zemljišč (katastrska občina in številka parcele ter površina), ki ležijo na tem območju;
– vrste GSR, ki se bodo pridelovale na območju za pridelavo GSR (za vsako vrsto GSR se navede vrsta kmetijskih rastlin in posebni identifikator za GSO);
– obdobje pridelovanja GSR;
– seznam vseh podpisnikov dogovora o območju za pridelavo GSR (firma in sedež ali osebno ime in naslov, KMG-MID, matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana);
– seznam pridelovalcev GSR; pri posameznem pridelovalcu GSR se navedejo tudi podatki o osebi, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z GSR (osebno ime in naslov, enotna matična številka občana, številka in datum veljavnega potrdila o strokovni usposobljenosti);
– obdobje veljavnosti dogovora o območju za pridelavo GSR.
(3) V evidenci območij brez GSR se vodijo ali povzamejo podatki:
– grafična opredelitev območja brez GSR s seznamom vseh zemljišč, vpisanih v RKG na tem območju, (GERK-PID) in seznamom drugih zemljišč (katastrska občina, številka parcele in površina);
– seznam podpisnikov dogovora (osebno ime ali firma, naslov ali sedež, KMG-MID);
– obdobje veljavnosti dogovora o območju brez GSR.
19. člen
(vodenje in vzdrževanje registra in evidenc)
(1) Register pridelovalcev GSR, evidenca območij za pridelavo GSR in evidenca območij brez GSR vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v elektronski obliki. Podatki v registru in evidencah iz prejšnjega člena se vodijo v računalniški obliki, pisno in grafično, z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem sistemu.
(2) Ministrstvo pri vzpostavitvi in vodenju podatkov v registru in evidencah iz prejšnjega člena pridobiva in obdeluje naslednje osebne in druge podatke:
– o fizičnih in pravnih osebah iz evidence subjektov, vodene v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
– o kmetijskih gospodarstvih in zemljiščih, vpisanih v RKG, iz registra kmetijskih gospodarstev, vodenega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
– o lastninskih in zakupnih pravicah na posameznih parcelah iz zemljiške knjige,
– o katastrskih občinah, parcelnih številkah, površinah, lastnikih, upravljavcih in najemnikih iz zemljiškega katastra,
– o poslovnih subjektih iz Poslovnega registra Slovenije,
– o posebnih varstvenih, zavarovanih in ekološko pomembnih območjih iz evidenc, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za okolje,
– o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, in njihovih zakupnikih iz zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
– iz drugih zbirk osebnih podatkov in zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, pravne osebe javnega prava in druge osebe javnega prava, če to ni prepovedano z drugim zakonom.
(3) Upravljavci podatkov iz prejšnjega odstavka omogočijo ministrstvu neposreden brezplačni dostop do podatkov ali jih brezplačno dajo na voljo.
(4) Podatke, ki jih ministrstvo vodi v registrih in evidenca iz prejšnjega člena, oziroma podatke, ki jih pridobiva in obdeluje na podlagi drugega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, obravnava ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in predpisi, ki urejajo zbirke podatkov, ki jih vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi.
(5) Podatki iz registra pridelovalcev GSR se za posameznega pridelovalca hranijo najmanj 10 let od zadnjega vnosa podatkov v register pridelovalcev GSR. Podatki iz evidence območij za pridelavo GSR in evidence območij brez GSR se hranijo najmanj 10 let od leta, ko se določeno območje ne šteje več za območje za pridelavo GSR ali za območje brez GSR.
20. člen
(dostopnost podatkov iz registra in evidenc)
Podatki iz registra pridelovalcev GSR ter iz evidence območij za pridelavo GSR in evidence območij brez GSR iz 18. člena tega zakona so javni in objavljeni na spletni strani ministrstva, razen podatkov, ki se štejejo za osebne podatke, in podatkov, ki so poslovna skrivnost.
VII. ODŠKODNINE
21. člen
(prijava škode)
(1) Če nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prideluje kmetijske rastline na konvencionalen, ekološki ali drug način brez uporabe GSO, ugotovi prisotnost GSO v teh rastlinah ali v njihovem pridelku v višini, pri kateri je treba pridelek označiti v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih, zaradi česar se zmanjša tržna vrednost ali uporabnost teh rastlin ali njihovih pridelkov, lahko prijavi škodo pristojnemu inšpektorju v osmih dneh od dneva, ko je bila ugotovljena prisotnost GSO.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka škode ne more prijaviti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je:
– prijavil pridelavo GSR in je vpisan v register pridelovalcev GSR iz 18. člena tega zakona,
– podpisnik dogovora o območju za pridelavo GSR iz drugega odstavka 10. člena tega zakona.
(3) Pristojni inšpektor na podlagi prijave iz prvega odstavka tega člena pregleda podatke iz registra pridelovalcev GSR ter iz evidence območij za pridelavo GSR in območij brez GSR, pregleda dokumentacijo pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je škodo prijavil (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj škode), oziroma opravi pregled na kraju samem, da bi ugotovil morebitno namerno prisotnost GSO v kmetijskih rastlinah ali njihovem pridelku. Pri tem lahko na kraju samem opravi pregled posameznega zemljišča, na katerem je prijavitelj ali prijaviteljica (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj škode) škode prideloval kmetijske rastline, v katerih je bila ugotovljena prisotnost GSO (v nadaljnjem besedilu: prijavljeno zemljišče), in zemljišč, ki so v širini, določeni za varovalni pas s predpisom iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona, če so se na njih pridelovale kmetijske rastline iste vrste. Po potrebi odvzame vzorec za ugotovitev prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah oziroma pridelku. O izvedenih pregledih in vzorčenju sestavi zapisnik, v katerem navede pridelovalno površino, na kateri je škoda nastala, količino pridelka, v kateri je ugotovljena prisotnost GSO, ter ugotovitve o namerni ali nenamerni prisotnosti GSO v skladu z 22. členom tega zakona.
22. člen
(namerna in nenamerna prisotnost GSO)
(1) Za namerno prisotnost GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelkih se šteje, če pristojni inšpektor na podlagi pregleda iz tretjega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da:
– je prijavitelj škode prideloval GSR, čeprav te pridelave ni prijavil in ni vpisan v register pridelovalcev GSR iz 18. člena tega zakona;
– prijavitelj škode v varovalnem pasu ni izvajal ukrepov iz 6. člena tega zakona, v nasprotju z dogovorom iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona;
– je na zemljišču okoli prijavljenega zemljišča v širini varovalnega pasu, iz 6. člena tega zakona, GSR pridelovala oseba, ki ni vpisana v register pridelovalcev GSR iz 18. člena tega zakona;
– je prisotnost GSO v kmetijskih rastlinah ali njihovem pridelku posledica kršitve obveznosti pridelovalca GSR iz 9. člena tega zakona ali kršitve obveznosti podpisnikov dogovora o območju za pridelavo GSR iz 13. člena tega zakona.
(2) Za škodo, ki nastane zaradi namerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelku, je odgovorna fizična ali pravna oseba, ki je škodo povzročila.
(3) Glede odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi namerne prisotnosti GSO v pridelkih, se uporabljajo določbe obligacijskega zakonika o krivdni odškodninski odgovornosti, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Za nenamerno prisotnost GSO se šteje, če je iz inšpekcijskega zapisnika o opravljenem pregledu iz tretjega odstavka prejšnjega člena razvidno, da namerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah in njihovem pridelku ni mogoče ugotoviti, ali če je prisotnost GSO posledica ekoloških dejavnikov, kot so na primer žuželke in veter, ki so povzročili nepredvideni prenos genov z GSR na druge kmetijske rastline iste ali sorodne vrste kakor GSR.
(5) Škoda, ki nastane zaradi nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali njihovem pridelku, se krije iz sredstev, zbranih iz prispevkov za pridelavo GSR iz 23. člena tega zakona.
(6) Prijavitelj škode lahko za škodo iz prejšnjega odstavka vloži na ministrstvo zahtevo za izplačilo odškodnine v 90 dneh od prejema inšpekcijskega zapisnika.
23. člen
(prispevek za pridelavo GSR)
(1) Prispevek za pridelavo GSR, ki ga plača pridelovalec GSR vsako leto, do predpisanega roka, za površino na kateri bo v tem letu prideloval GSR, se določi v eurih na hektar. Prispevki za pridelavo GSR se vplačajo v proračun Republike Slovenije in so namenjeni za plačilo odškodnine v primeru nenamerne prisotnosti GSR v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih.
(2) Višino, metodologijo za izračun prispevka, roke in način plačila prispevka za pridelavo GSR določi Vlada.
24. člen
(določitev odškodnine)
(1) Ministrstvo v upravnem postopku z odločbo določi za kmetijske rastline in njihov pridelek, v katerem je ugotovljena nenamerna prisotnost GSO, višino odškodnine na podlagi inšpekcijskega zapisnika in dokazil, ki jih prijavitelj škode predloži skupaj z zahtevo za izplačilo odškodnine in iz katerih mora biti razvidna pridelovalna površina in količina pridelka kmetijske rastline, v kateri je ugotovljena nenamerna prisotnost GSO, in izguba prihodka zaradi nižje vrednosti kmetijskih rastlin ali pridelka, ki vsebujejo GSO. Višino odškodnine ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje minister. V postopku za ugotavljanje odškodnine za nenamerno prisotnost GSO se ne plača upravna taksa.
(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se določi kot razlika med tržno vrednostjo kmetijskih rastlin ali pridelka, ki vsebujejo GSO, in povprečno tržno vrednostjo kmetijskih rastlin ali pridelka iste vrste, ki GSO ne vsebujejo.
(3) Zoper odločbo o višini odškodnine iz prvega odstavka tega člena ni mogoča pritožba in tudi ni mogoč upravni spor. Prijavitelj škode, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, lahko v 90 dneh po vročitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino.
(4) Če ministrstvo odločbe iz prvega odstavka tega člena ne izda v 60 dneh od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine, lahko prijavitelj škode predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino.
(5) O zahtevah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloča sodišče v nepravdnem postopku.
(6) Stroške dela komisije iz prvega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo.
(7) Vlada določi podrobnejše metode in merila za določitev višine odškodnine iz drugega odstavka tega člena.
25. člen
(komisija)
Komisijo iz prejšnjega člena sestavljajo trije člani z najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja kmetijstva in dva člana z najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja ekonomije in imajo vsaj 10-letne delovne izkušnje na področju rastlinske predelave oziroma agrarne ekonomike.
VIII. MONITORING
26. člen
(monitoring)
(1) V Republiki Sloveniji se izvaja spremljanje prisotnosti GSO, ki so dovoljeni za pridelavo, v kmetijskih rastlinah in pridelkih na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljnjem besedilu: monitoring).
(2) Nosilec monitoringa po tem zakonu je ministrstvo. Ministrstvo izvaja monitoring na podlagi letnega programa monitoringa, ki ga sprejme minister.
(3) Laboratorij, ki želi opravljati posamezne laboratorijske analize v okviru izvajanja monitoringa, mora za opravljanje dejavnosti vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju predpisanih pogojev na ministrstvo.
(4) Izpolnjevanje predpisanih pogojev, dokazuje laboratorij z akreditacijsko listino, ki je izdana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 oziroma laboratorij potrjen v skladu z ustreznim programom in z rednim udeleževanjem programov preskušanja usposobljenosti, ki jih organizirajo in usklajujejo nacionalno ali mednarodno priznani laboratoriji oziroma nacionalne ali mednarodne organizacije. O vlogi za določitev laboratorija odloči minister z odločbo.
(5) Če laboratorij iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, minister izda odločbo o prenehanju nalog za potrebe monitoringa.
(6) Sredstva za izvedbo monitoringa po letnem programu zagotavlja ministrstvo.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA
27. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v skladu s svojimi pristojnostmi kmetijski inšpektorji oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu kmetijski inšpektor) Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.
(2) Ukrepe iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi odredi kmetijski inšpektor z odločbo izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo kmetijskega inšpektorja ne zadrži izvršitve.
(3) V upravnih zadevah, o katerih odloča kmetijski inšpektor, je ministrstvo drugostopni organ.
28. člen
(naloge in pooblastila kmetijskega inšpektorja)
Poleg pooblastil po drugih predpisih, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo lahko kmetijski inšpektor po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi:
1. dostopa do zemljišč, rastlin, pridelkov, objektov, strojev, naprav, opreme ter transportnih in drugih sredstev, ki se uporabljajo za pridelavo, spravilo, skladiščenje, transport oziroma predelavo kmetijskih rastlin oziroma njihovega pridelka;
2. opravlja inšpekcijske preglede zemljišč, rastlin, pridelkov, objektov, strojev, naprav, opreme ter transportnih in drugih sredstev, ki se uporabljajo za pridelavo, spravilo, skladiščenje, transport oziroma predelavo kmetijskih rastlin oziroma njihovega pridelka kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti pridelujejo, predelujejo in skladiščijo;
3. pregleduje listine in podatke pravnih in fizičnih oseb v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi;
4. preverja ali pridelovalci GSR in podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR ali o območju brez pridelave GSR izpolnjujejo predpisane pogoje;
5. preverja ali pridelovalci GSR in podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR ali o območju brez pridelave GSR izpolnjujejo predpisane obveznosti;
6. odvzame vzorce semenskega materiala, kmetijskih rastlin, ali pridelka brez nadomestila njihove vrednosti zaradi preverjanje prisotnosti GSO v njih;
7. vpogleda registre in evidence, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi;
8. preverja, ali imenovani izvajalci strokovnega usposabljanja izpolnjujejo predpisane pogoje oziroma obveznosti;
9. nadzira izvajanje ukrepov po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi;
10. opravlja druga potrebna dejanja za izvajanje tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi.
29. člen
(ukrepi kmetijskega inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov po drugih predpisih, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, odredi še naslednje ukrepe:
1. prepove nadaljnje pridelovanje GSR in odredi njihovo takojšnje uničenje na stroške kršitelja, če ugotovi, da se GSR pridelujejo v nasprotju s 4. členom tega zakona;
2. predlaga ministrstvu, da iz registra pridelovalcev GSR izpiše pridelovalca GSR, če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti;
3. predlaga ministrstvu, da z odločbo v upravnem postopku ugotovi, da se območje ne šteje več za območje za pridelavo GSR, če ugotovi, da podpisniki dogovora o območju za pridelavo GSR ne izpolnjujejo predpisanih obveznosti;
4. predlaga ministrstvu, da izpiše iz registra pridelovalcev GSR pridelovalca, ki prideluje večletne GSR ali je podpisnik dogovora o območju za pridelavo GSR, če preneha izpolnjevati predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti za ravnanje z GSR;
5. prepove pridelavo GSR na območju za pridelavo GSR, če podpisniki dogovora o območju GSR letnemu načrtu pridelave ne priložijo potrdila o plačilu prispevka za gojenje GSR v skladu s 23. členom;
6. predlaga ministrstvu razveljavitev odločbe o imenovanju izvajalca usposabljanja, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev oziroma obveznosti;
7. odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo v roku, ki ga določi;
8. odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
X. KAZENSKI DOLOČBI
30. člen
(hujše kršitve)
(1) Z globo od 5.000 do 250.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– prideluje GSR v nasprotju s 4. členom;
– ne prideluje GSR v skladu s prijavo pridelave GSR, na podlagi katere je bila oseba vpisana v register pridelovalcev GSR (prvi odstavek 9. člena);
– pri pridelavi GSR ne izvaja ukrepov iz 6. člena tega zakona, ki jih je navedla v prijavi pridelave GSR, na podlagi katere je bila vpisana v register pridelovalcev GSR (drugi oziroma tretji odstavek 9. člena);
– ne izpolnjuje obveznosti pridelovalca GSR iz četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega oziroma devetega odstavka 9. člena tega zakona;
– pri pridelavi GSR na območju za pridelavo GSR ne izvaja ukrepov iz četrtega in petega odstavka 12. člena tega zakona;
– na območju za pridelavo GSR ne prideluje kmetijskih rastlin, ki so GSR, in drugih kmetijskih rastlin iste vrste, kakor so GSR, v skladu z dogovorom o območju za pridelavo GSR iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona oziroma v skladu z letnim načrtom pridelave iz prvega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona (prvi odstavek 13. člena) in
– ne izpolnjuje obveznosti podpisnikov dogovora o območju za pridelavo GSR iz drugega, tretjega, četrtega oziroma petega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Z globo od 10.000 do 500.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 3.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
31. člen
(druge kršitve)
(1) Z globo od 1.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1. ne priglasi ministrstvu spremembe podatkov, ki se vodijo v registru pridelovalcev GSR, v predpisanem roku (tretji odstavek 8. člena)
2. je podpisnik dogovora o pridelavi GSR in ne priglasi ministrstvu sprememb dogovora iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona v predpisanem roku (peti odstavek 11. člena) in
3. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena.
(2) Z globo od 2.000 do 250.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(3) Z globo od 1.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(5) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
32. člen
(izjema glede prijave pridelave GSR in vpisa v register GSR)
Ne glede na določbe šeste alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona ministrstvo eno leto po uveljavitvi zakona vpisuje v register pridelovalcev GSR tudi nosilce kmetijskih gospodarstev, ki niso strokovno usposobljeni za ravnanje z GSR, kakor to določa tretji odstavek 4. člena tega zakona, če se pred začetkom pridelave GSR udeležijo posveta, katerega izvedbo zagotovi ministrstvo.
33. člen
(rok za izdajo izvedbenih predpisov)
(1) Vlada izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v devetih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Minister izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
34. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/09-11/31
Ljubljana, dne 21. maja 2009
EPA 354-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti