Na podlagi tretjega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa za varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje:
– ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin,
– mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti,
– mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje,
– mejne vrednosti za osvetljenost površin kulturnih spomenikov,
– pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov,
– mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb,
– način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev te uredbe,
– prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu,
– ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje in
– zavezance za zagotovitev obratovalnega monitoringa svetlobnega onesnaževanja.

(1) Mejne vrednosti in ukrepi, določeni s to uredbo, se uporabljajo za emisijo svetlobe v okolje, stalno ali občasno nastajajočo zaradi obratovanja virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje.
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za emisijo svetlobe v okolje, ki nastaja zaradi:
– osvetljevanja notranjih prostorov stavb ali prekritih prostorov gradbenih inženirskih objektov,
– razsvetljave za varovanje, če njeno obratovanje urejajo predpisi, ki urejajo tehnične sisteme za varovanje, ali standardi na področju tehničnih sistemov za varovanje,
– vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti na območjih za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, določenimi s predpisi, ki urejajo prostor, če nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
– reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči,
– varovanja oseb in objektov, ki se varujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov in objektov policije,
– signalizacije v zračnem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v zračnem prometu,
– signalizacije v ladijskem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah,
– signalizacije v cestnem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v cestnem prometu,
– signalizacije v železniškem prometu in vožnje vlakov v skladu s predpisi, ki urejajo signalizacijo v železniškem prometu in pri vožnji vlakov, in
– svetilk, katerih električna priključna moč je manjša od 25 W, če se ne uporabljajo za razsvetljavo, ki je vir svetlobe iz 4. točke 3. člena te uredbe.
(3) Določbe te uredbe se, razen določbe prvega odstavka 14. člena te uredbe, ne uporabljajo za svetilke, ki občasno svetijo na prostem:
– na javnih ali zasebnih prireditvah (npr. veselice, koncerti ipd.) in
– kot dekorativna razsvetljava stavb, gradbenih inženirskih objektov in javnih površin v obdobju od 10. decembra do 15. januarja.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo;
2. sij neba je razsvetljenost nočnega neba, ki nastane zaradi sipanja svetlobe na sestavinah atmosfere in jo povzročajo svetilke, če zaradi neustrezne konstrukcije ali napačne montaže oddajajo svetlobo nad vodoravnico. Sij neba se meri v magnitudah na kvadratno ločno sekundo;
3. bleščanje je fiziološko zmanjšanje sposobnosti človekovega vida zaradi sipanja svetlobe v očesni steklovini ali neugoden, psihološko pogojen občutek zaradi pogostega in nehotenega pogledovanja v vir svetlobe, ki ga povzroči razlika med svetlostjo vira svetlobe in svetlostjo okolice;
4. vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: vir svetlobe), je:
a) razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava ceste);
b) razsvetljava nepokritih površin objektov javne železniške infrastrukture in železniških postaj (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava železnice);
c) razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na državnih cestah (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava javne površine);
d) razsvetljava nepokritih površin gradbenih inženirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških naprav (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava letališča);
e) razsvetljava nepokritih površin pristanišča za javni potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava pristanišča);
f) razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava proizvodnega objekta);
g) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava poslovne stavbe);
h) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava ustanov);
i) razsvetljava nepokritih površin objektov za turizem, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo smučišč in drsališč (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava športnih igrišč);
j) dekorativna razsvetljava zunanje stene stavbe (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava fasade);
k) razsvetljava kulturnega spomenika;
l) razsvetljava nepokritih površin gradbišča (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava gradbišča);
m) razsvetljava objekta za oglaševanje in
n) razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov ali za proizvodnjo, skladiščenje ali drugo dejavnost in seva svetlobo, ki povzroča svetlobno onesnaževanje (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava za varovanje);
5. obstoječi vir svetlobe je tisti vir svetlobe, ki je obratoval ali se je uporabljal na dan uveljavitve te uredbe ali za katerega je bilo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje;
6. obratovalni monitoring svetlobnega onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring) je ugotavljanje onesnaženja, ki ga povzroča vir svetlobe;
7. osvetljenost je fotometrična veličina za merjenje osvetlitve površine zaradi sevanja svetlobe enega ali več virov svetlobe. Osvetljenost se izraža v luksih (v nadaljnjem besedilu: lx);
8. neenakomernost osvetljenosti površine je razmerje med najmanjšo osvetljenostjo površine, ki jo osvetljuje razsvetljava, in povprečno osvetljenostjo te površine, pri čemer se povprečna osvetljenost površine ugotavlja v skladu s standardom z referenčno številko SIST EN 12464;
9. svetlost osvetljene površine je fotometrična veličina, ki se izračuna kot razmerje med svetilnostjo osvetljene površine in projekcijo te površine na smer sevanja, za katero se svetlost ugotavlja. Svetlost se izraža v cd/m2;
10. globalna svetlobna onesnaženost je svetlobna onesnaženost širšega območja ter se izraža s standardiziranimi fotometrijskimi in fotografskimi metodami;
11. obnova razsvetljave je vsak poseg v vir svetlobe, ki bistveno spremeni njegove glavne tehnične značilnosti, kakršne so vrsta svetilk ali oblik zaščitnega stekla svetilk ali način zaslanjanja svetlobe, ki povzroči spremembo sevanja svetlobe v okolje. Obnova razsvetljave je tudi vsaka druga obnova vira svetlobe, ki povzroči spremembo sevanja svetlobe v okolje;
12. svetilka je električna svetlobna naprava, ki je nepremična ali prenosna in ima vgrajeno eno ali več sijalk, žarnic ali diod, ki emitirajo svetlobo, ter je namenjena usmerjanju, filtriranju ali spreminjanju svetlobe. Za svetilko šteje tudi plinska svetlobna naprava, ki ima enak namen kakor električna;
13. priključna električna moč svetilke (v nadaljnjem besedilu: električna moč svetilke) je električna moč, ki jo porablja svetilka pri od proizvajalca določenem načinu uporabe in se izraža v vatih (v nadaljnjem besedilu: W), pri čemer se upošteva električna moč, ki jo svetilka pretvori v svetlobni tok, in vse vrste njenih izgub (npr. električna moč, ki se porablja za gretje in izgubo v električnih vodih od mesta, kjer se meri poraba elektrike zaradi obračuna le-te);
14. delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je razmerje med svetlobnim tokom, ki seva v smeri nad vodoravnico, in celotnim svetlobnim tokom, ki seva iz žarnic ali sijalk v tej svetilki, izraženo v odstotkih. Svetlobni tok se meri zunaj telesa svetilke. Upošteva se ves svetlobni tok, ki prihaja iz njenega telesa, ne upošteva pa se odbita svetloba iz okolice svetilke (npr. od podpornega stebra, s tal in drugih osvetljenih predmetov);
15. sevanje proti nebu je sevanje v smeri nad vodoravnico;
16. standardna osvetljenost delovnega mesta na prostem je osvetljenost delovnega mesta na prostem, ki je za posamezno vrsto delovnega mesta na prostem in posamezno vrsto dela, ki se izvaja na posameznem delovnem mestu na prostem, navedena v standardu z referenčno številko SIST EN 12464-2;
17. varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas;
18. objekti za oglaševanje so table, napisi in reklamni panoji, katerih površina je namenjena oglaševanju s svetlobnimi napisi ali slikami;
19. razsvetljava za varovanje je razsvetljava, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje ljudi in premoženja, namenjena varovanju gradbenih inženirskih objektov in stavb;
20. upravljavec razsvetljave je oseba, ki upravlja razsvetljavo, ki jo ima v lasti, ali razsvetljavo v lasti druge osebe po pooblastilu njenega lastnika ali najemnika. Če za upravljanje razsvetljave ni izdano pooblastilo, se za upravljavca razsvetljave šteje lastnik gradbenega inženirskega objekta ali stavbe, ki jo osvetljuje razsvetljava;
21. zazidana površina je v skladu s standardom SIST ISO 9836 površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe ali gradbeni inženirski objekti. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na zemljišče;
22. kulturni spomenik je objekt ali območje, ki sta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, z aktom razglašena za kulturni spomenik ali sta v postopku razglasitve ali sta vpisana v register dediščine.

(1) Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika lahko uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če:
– je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,
– povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in
– je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h.

(1) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
(2) Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh.
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju Republike Slovenije vgrajene v razsvetljavo državnih cest, izračunana na prebivalca Republike Slovenije, ne sme presegati ciljne vrednosti 5,5 kWh.
(4) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.

(1) Upravljavec razsvetljave letališča, pristanišča in železnice mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega za več kot 10% standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem na letališču, v pristanišču ali na železnici presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če je taka osvetljenost določena s posebnimi predpisi, ki urejajo osvetljenost zunanjih površin letališča, pristanišča ali železnice, ali če upravljavec letališča, pristanišča ali železnice kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.

(1) Povprečna električna moč svetilk razsvetljave proizvodnega objekta, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnega objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju proizvodnega objekta, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:
– 0,090 W/m² med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter
– 0,015 W/m² zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa.
(2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik razsvetljave proizvodnega objekta je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb, v katerih se izvaja proizvodnja.
(3) Ne glede na izračun povprečne električne moči svetilk iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo proizvodnega objekta uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 300 W.
(4) Če se izvajajo v proizvodnem objektu dela na prostem, se med izvajanjem proizvodnega procesa električna moč svetilk razsvetljave površin, na katerih se izvajajo dela na prostem, ne upošteva v izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta iz prvega odstavka tega člena.
(5) Upravljavec razsvetljave proizvodnega objekta, v katerem se izvajajo dela na prostem, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem proizvodnega objekta presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec proizvodnega objekta kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.

(1) Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:
– 0,075 W/m² v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter
– 0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti.
(2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik za razsvetljavo poslovne stavbe je treba upoštevati električno moč vseh svetilk za osvetljevanje nepokritih površin ob poslovni stavbi, fasade in strehe stavb.
(3) Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo poslovne stavbe uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 180 W.
(4) Če se izvajajo ob poslovni stavbi dela na prostem, se v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti električna moč svetilk razsvetljave površin, na katerih se izvajajo dela na prostem, ne upošteva v izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta iz prvega odstavka tega člena.
(5) Upravljavec razsvetljave poslovne stavbe, ob kateri se izvajajo dela na prostem, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem poslovne stavbe presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec poslovne stavbe kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.

(1) Povprečna električna moč vseh svetilk razsvetljave ustanove, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb ustanove in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob stavbah ustanove, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju dejavnosti ustanove, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:
– 0,060 W/m² v obratovalnem času ustanove ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter
– 0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa ustanove.
(2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik razsvetljave ustanove je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb ustanove.
(3) Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo ustanove uporabi eno ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 180 W.

(1) Upravljavec razsvetlave fasade mora zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela fasade, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2.
(2) Svetlost fasade se ugotavlja z meritvami svetlosti najmanj desetih točk osvetljene fasade, enakomerno porazdeljenih po celotni površini osvetljenega dela fasade. Meritve svetlosti fasade se izvajajo v razdalji največ 50 m od osvetljene fasade ali iz mesta za svetilkami razsvetljave fasade, če je to izvedljivo, pri čemer pa sme biti merilnik svetlosti največ 2 m nad tlemi.
(3) Fasada stavbe se lahko osvetljuje na način iz prvega odstavka tega člena samo, če je stavba na območju naselja, ki je opremljeno z javno razsvetljavo, osvetljena stena stavbe pa ne sme biti oddaljena od zunanjega roba najbližje osvetljene javne površine več kakor 240 m, merjeno v vodoravni smeri, pri čemer se za osvetljeno javno površino šteje javna površina s povprečno osvetljenostjo najmanj 3 lx.

(1) Upravljavec razsvetlave kulturnega spomenika mora zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2.
(2) Svetlost kulturnega spomenika se ugotavlja z meritvami svetlosti najmanj desetih točk osvetljenega dela kulturnega spomenika, enakomerno porazdeljenih po celotni osvetljeni površini. Meritve svetlosti kulturnega spomenika se izvajajo v razdalji največ 50 m od kulturnega spomenika ali iz mesta za svetilkami razsvetljave kulturnega spomenika, če je to izvedljivo, pri čemer pa sme biti merilnik svetlosti največ 2 m nad tlemi.
(3) Če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena te uredbe, morajo biti svetlobni snopi svetilk usmerjeni tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10% svetlobnega toka.

Če se v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, v osvetljeni stavbi ali objektu iz 10. ali 11. člena te uredbe varuje habitat ogroženih živalskih vrst, se površin take stavbe ali objekta, na katerih so preletevalne odprtine teh živalskih vrst, ne sme osvetljevati.

(1) Objekte za oglaševanje je dovoljeno osvetljevati, če so nameščeni na območju naselja z javnimi površinami, ki so osvetljene z razsvetljavo cest ali javnih površin, pri čemer pa objekt za oglaševanje ne sme biti oddaljen od zunanjega roba najbližje osvetljene javne površine več kakor 60 m, merjeno v vodoravni smeri.
(2) Za osvetljeno javno površino iz prejšnjega odstavka se šteje:
– površina ceste s povprečno svetlostjo osvetljene javne površine najmanj 1 cd/m2, merjeno v smeri vožnje cestnega vozila, in
– površina območij za pešce s povprečno osvetljenostjo javne površine najmanj 3 lx.
(3) Objekt za oglaševanje je dovoljeno osvetljevati s svetilkami, ki so nameščene v njegovi notranjosti in osvetljujejo sliko ali napis iz njegove notranjosti.
(4) Električna moč vseh notranjih svetilk za osvetljevanje objekta za oglaševanje ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti, določenih glede na površino objekta za oglaševanje, ki je namenjena prikazovanju slike ali napisa (v nadaljnjem besedilu: oglasna površina):
– 17 W/m² za oglasne površine, večje od 18,5 m²,
– 27 W/m² za oglasne površine, večje od 12,5 m² in manjše od 18,5 m²,
– 35 W/m² za oglasne površine, večje od 3,5 m² in manjše od 12,5 m²,
– 60 W/m² za oglasne površine, večje od 2 m² in manjše od 3,5 m²,
– 80 W za oglasne površine, manjše od 2 m².
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko objekti za oglaševanje osvetljujejo tudi z zunanjimi svetilkami, ki svetijo od zgoraj navzdol in katerih električna moč glede na oglasno površino ne presega mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka, če je zagotovljeno, da:
– je oglasna površina objekta za oglaševanje večja od 20 m² in so svetilke njegove razsvetljave izklopljene med 24:00 in 5:00 ali
– je objekt za oglaševanje izveden za zaporedno prikazovanje najmanj treh slik oziroma napisov na oglasni površini.
(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se za objekt za oglaševanje, ki od zunanjega roba telesa avtoceste ali hitre ceste ni oddaljen več kot 60 m, merjeno v vodoravni smeri, lahko uporablja razsvetljava za osvetljevanje oglasne površine, če:
– se oglasna površina objekta za oglaševanje osvetljuje z zunanjimi svetilkami, ki svetijo od zgoraj navzdol in katerih električna moč izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena,
– je oglasna površina objekta za oglaševanje večja od 20 m² in
– so svetilke njegove razsvetljave izklopljene med 24:00 in 5:00.

(1) Površine športnih igrišč morajo biti osvetljene s svetilkami, kot so asimetrični reflektorji, tako da so izpolnjene zahteve iz 4. člena te uredbe.
(2) Razsvetljavo športnih igrišč iz prejšnjega odstavka je treba izklopiti najpozneje do 22:00 ali najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve.

(1) Nepokrite površine gradbišč in druge nepokrite površine, na katerih se izvajajo vzdrževalna ali druga dela obnove gradbenih inženirskih objektov ali stavb na prostem v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, so lahko osvetljene s svetilkami, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 4. člena te uredbe.
(2) Nepokrite površine gradbišč in druge nepokrite površine iz prejšnjega odstavka morajo biti 30 minut po prenehanju izvajanja gradbenih, vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del osvetljene samo svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena te uredbe.

(1) Upravljavec razsvetljave iz 5. do 15. člena te uredbe, razen razsvetljave letališča, mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka razsvetljave ni treba ugasniti v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli, močnem dežju ali sneženju).
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Z razsvetljavo fasade je prepovedano osvetljevanje stavbe na steni, na kateri so okna varovanih prostorov stanovanj.
(5) Če svetilka razsvetljave za osvetljevanje nepokritih površin ni del razsvetljave iz 10. do 15. člena te uredbe in ne izpolnjuje zahteve 4. člena te uredbe, je vanjo prepovedano nameščati sijalke tako, da je celotna električna moč svetilke večja od 25 W.

(1) Razsvetljava iz 5. do 15. člena te uredbe mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz preglednice v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so v preglednici iz priloge te uredbe določene glede na oddaljenost okna od najbližjega roba osvetljenega cestišča, pločnika ali druge površine, ki je osvetljena z razsvetljavo iz 5. do 15. člena te uredbe.
(3) Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna.

Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave je treba izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da:
– svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih s to uredbo, in
– svetilke razsvetljave izpolnjujejo zahteve iz 4. člena te uredbe, razen če je za svetilke posamezne vrste razsvetljave s to uredbo določeno drugače.

(1) Za obratovanje vira svetlobe ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.
(2) Če je vir svetlobe na območju naprave, uvrščene med naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka pogoji te uredbe za vir svetlobe določijo v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem za obratovanje naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

(1) Za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradbeni inženirski objekt ali stavbo po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ki vključuje tudi vir svetlobe po tej uredbi, je treba izpolnjevati naslednje pogoje:
– električna moč svetilk ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih za vir svetlobe s to uredbo,
– pri uporabi in delovanju svetilk za osvetlitev fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje morajo biti izpolnjene zahteve te uredbe ter
– uporabljene svetilke morajo izpolnjevati zahteve, ki so določene v 4. členu te uredbe, razen če s to uredbo za posamezno vrsto razsvetljave ni določeno drugače.
(2) Če je vir svetlobe po tej uredbi sestavni del posega v okolje, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, se skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka ugotavlja v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
(3) Za vir svetlobe iz prvega odstavka tega člena, za katerega pridobitev okoljevarstvenega soglasja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni predpisana, je treba v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vključiti tudi osnovne podatke o namenu in zmogljivosti vira svetlobe ter strokovno oceno o vplivih vira svetlobe na okolje, če celotna električna moč svetilk razsvetljave presega 10 kW ali 1 kW, če gre za razsvetljavo kulturnih spomenikov, fasad ali objektov za oglaševanje. Iz strokovne ocene o vplivih vira svetlobe na okolje mora biti razvidno, da ta vir svetlobe v zvezi s svetlobnim sevanjem izpolnjuje zahteve iz te uredbe.
(4) Strokovno oceno vplivov vira svetlobe iz prejšnjega odstavka je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(5) Izdelovalec strokovne ocene vplivov vira svetlobe mora strokovno oceno, ki jo je predal investitorju zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja, poslati ministrstvu v elektronski obliki.

(1) Upravljavec razsvetljave, katere celotna električna moč svetilk presega 10 kW ali 1 kW, če gre za razsvetljavo kulturnih spomenikov, fasad ali objektov za oglaševanje, mora izdelati načrt razsvetljave in ga poslati ministrstvu v elektronski obliki najpozneje tri mesece po začetku njenega obratovanja ali tri mesece po njeni obnovi, ki povzroči povečanje električne moči svetilk razsvetljave za več kot 15% ali zamenjavo več kot 30% njenih svetilk.
(2) Ne glede na poročanje o spremembah razsvetljave iz prejšnjega odstavka mora upravljavec razsvetljave vsako peto leto po začetku njenega obratovanja načrt razsvetljave ponovno izdelati in ga poslati na ministrstvo najpozneje do 31. marca v prvem letu po tem, ko se je končalo obdobje petih koledarskih let obratovanja razsvetljave.
(3) Načrt razsvetljave vsebuje:
– ime in naslov upravljavca razsvetljave,
– opredelitev vrste razsvetljave,
– kraj razsvetljave,
– podatke o dolžini osvetljenih občinskih ali državnih cest za razsvetljavo cest,
– podatke o površini osvetljenih nepokritih javnih površin za razsvetljavo javnih površin,
– podatke o zazidanih površinah stavb in nepokritih zazidanih površinah gradbenih inženirskih objektov za razsvetljavo letališča, pristanišča, železnice, proizvodnih objektov, poslovne stavbe, športnega igrišča ali gradbišča,
– podatke o osvetljenih površinah fasad ali kulturnih spomenikih za razsvetljavo fasad oziroma razsvetljavo kulturnega spomenika,
– podatke o objektih za oglaševanje za razsvetljavo teh objektov,
– podatke o celotni električni moči svetilk razsvetljave in številu svetilk,
– opis sistema za ugotavljanje ali merjenje porabe elektrike zaradi obratovanja razsvetljave za razsvetljavo cest in za razsvetljavo javnih površin in
– način izvajanja obratovalnega monitoringa, če je ta za razsvetljavo predpisan s to uredbo.
(4) Načrt razsvetljave je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1) Upravljavec ene ali več razsvetljav skupaj, katerih celotna električna moč svetilk presega 50 kW ali 20 kW, če gre za razsvetljavo cest in javnih površin, ali 5 kW, če gre za razsvetljavo kulturnih spomenikov, fasad ali objektov za oglaševanje, je dolžan skladno s predpisom, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja, zagotoviti izvedbo obratovalnega monitoringa, ki obsega:
– izvedbo meritev osvetljenosti varovanih prostorov iz 16. člena te uredbe, razen za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava objektov za oglaševanje,
– izdelavo evidence električne moči in drugih lastnosti svetilk razsvetljave, določenih s to uredbo, in
– izračun porabe električne energije za obratovanje razsvetljave, če gre za razsvetljavo javnih površin ali cest.
(2) Izvedbo obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka mora upravljavec razsvetljave zagotoviti v obsegu in na način, ki sta podrobneje določena s predpisom, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja.
(3) Poročilo o obratovalnem monitoringu za pretekla tri leta mora upravljavec razsvetljave poslati ministrstvu najpozneje do 31. marca v prvem letu po tem, ko se je končalo obdobje treh koledarskih let obratovanja razsvetljave.
(4) Ministrstvo na podlagi podatkov iz poročil obratovalnega monitoringa, katerega izvajanje zagotavljajo upravljavci razsvetljave javnih površin in cest, najpozneje do 30. septembra tekočega leta pripravi in na svojih spletnih straneh objavi za preteklo leto pregled povprečnih električnih moči vseh svetilk, ki so vgrajene v razsvetljavo cest in javnih površin na območju občin, izračunanih na prebivalca posamezne občine v skladu z določbami 5. člena te uredbe.

Monitoring globalne svetlobne onesnaženosti zagotavlja ministrstvo v okviru državnega monitoringa stanja okolja v skladu s predpisom, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja.

Vlada na predlog ministrstva v operativnem programu zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja podrobneje opredeli ukrepe zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja, pomen teh ukrepov za energetsko učinkovitost in vpliv teh ukrepov na globalno svetlobno onesnaženost ter podrobneje določi obveznosti nosilcev izvajanja teh ukrepov ter vlogo pristojnih ministrstev, zlasti pri izvajanju ukrepov, ki se nanašajo na prilagoditev razsvetljave cest, razsvetljave javnih površin, razsvetljave javnih ustanov in razsvetljave kulturnih spomenikov zahtevam te uredbe.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo 12.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec razsvetljave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če kot upravljavec razsvetljave:
– uporablja svetilke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 4. člena te uredbe, razen če je za posamezno vrsto razsvetljave s to uredbo drugače določeno,
– letališča, pristanišča in železnice ne zagotovi, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem izpolnjuje zahteve iz 6. člena te uredbe,
– proizvodnega objekta ne zagotovi, da razsvetljava proizvodnega objekta ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 7. člena te uredbe,
– proizvodnega objekta ne zagotovi, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem izpolnjuje zahteve iz petega odstavka 7. člena te uredbe,
– poslovne stavbe ne zagotovi, da razsvetljava poslovne stavbe ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe,
– poslovne stavbe ne zagotovi, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem izpolnjuje zahteve iz petega odstavka 8. člena te uredbe,
– ustanove ne zagotovi, da razsvetljava ustanove ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 9. člena te uredbe,
– fasade ne zagotovi, da razsvetljava fasade ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
– fasade ne zagotovi, da razsvetljava fasade izpolnjuje zahteve v zvezi osvetljevanjem iz tretjega ali četrtega odstavka 10. člena te uredbe,
– kulturnega spomenika ne zagotovi, da razsvetljava kulturnega spomenika ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe,
– kulturnega spomenika ne zagotovi, da razsvetljava kulturnega spomenika izpolnjuje zahteve v zvezi osvetljevanjem iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe,
– objekta za oglaševanje ne zagotovi, da razsvetljava objekta za oglaševanje ne presega mejnih vrednosti iz četrtega odstavka 13. člena te uredbe ali izpolnjuje zahteve iz prvega, tretjega, petega in šestega odstavka 13. člena te uredbe,
– ne osvetljuje športnega igrišča in ne zagotovi izklop svetilk razsvetljave športnega igrišča v skladu z zahtevami 14. člena te uredbe,
– gradbišča ne upravlja z razsvetljavo po prenehanju izvajanja gradbenih, vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del v skladu z drugim odstavkom 15. člena te uredbe,
– gradbišča ne ugaša svetilk razsvetljave v skladu s prvim in drugim odstavkom 15. člena te uredbe,
– uporablja svetlobne snope v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe,
– osvetljuje stavbe na steni, na kateri so okna varovanih prostorov stanovanj, v skladu s četrtim odstavkom 16. člena te uredbe,
– namešča sijalke v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 16. člena te uredbe,
– namešča svetilke razsvetljave tako, da osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov, presega mejne vrednosti iz prvega odstavka 17. člena te uredbe,
– ne pošlje ministrstvu načrta razsvetljave v rokih iz prvega in drugega odstavka 21. člena te uredbe ali pošlje ministrstvu načrt razsvetljave, ki nima vseh vsebin iz tretjega odstavka 21. člena te uredbe,
– ne izvaja obratovalnega monitoringa v skladu s prvim ali drugim odstavkom 22. člena te uredbe ali ministrstvu ne pošlje poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa v skladu s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe,
– ne prilagodi obstoječe razsvetljave določbam te uredbe v rokih iz 28. člena te uredbe,
– ne pošlje prvega načrta razsvetljave za obstoječo razsvetljavo v roku iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali
– ne pošlje prvega poročila o obratovalnem monitoringa za obstoječo razsvetljavo v roku iz tretjega odstavka 29. člena te uredbe.
(2) Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec razsvetljave, ki je fizična oseba, če kot upravljavec razsvetljave:
– uporablja svetilke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 4. člena te uredbe, razen če je za posamezno vrsto razsvetljave s to uredbo drugače določeno,
– fasade ne zagotovi, da razsvetljava fasade ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 10. člena te uredbe,
– fasade ne zagotovi, da razsvetljava fasade izpolnjuje zahteve v zvezi osvetljevanjem iz tretjega odstavka 10. člena te uredbe,
– kulturnega spomenika ne zagotovi, da razsvetljava kulturnega spomenika ne presega mejnih vrednosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe ali izpolnjuje zahteve v zvezi s svetlostjo iz drugega odstavka 11. člena te uredbe,
– objekta za oglaševanje ne zagotovi, da razsvetljava objekta za oglaševanje ne presega mejnih vrednosti iz četrtega odstavka 13. člena te uredbe ali izpolnjuje zahteve iz prvega, tretjega, petega in šestega odstavka 13. člena te uredbe,
– uporablja svetlobne snope v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 16. člena te uredbe,
– osvetljuje stavbe na steni, na kateri so okna varovanih prostorov stanovanj, v skladu s četrtim odstavkom 16. člena te uredbe,
– namešča sijalke v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 16. člena te uredbe, ali
– namešča svetilke razsvetljave tako, da osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov, presega mejne vrednosti iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(3) Z globo 2.400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca razsvetljave.

Do sprejema standarda SIST EN 12464-2 iz 16. točke 3. člena te uredbe se za standardno osvetljenost delovnega mesta na prostem uporabljajo vrednosti za standardno osvetljenost delovnega mesta, ki so navedene v standardu z referenčno številko OSIST prEN 12464-2:2004.

(1) Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe, je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.
(2) Obstoječo razsvetljavo objektov za oglaševanje je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008.
(3) Obstoječo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2010.
(4) Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(5) Obstoječo razsvetljavo poslovne stavbe je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(6) Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013.
(7) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.
(8) Obstoječo razsvetljavo proizvodnega objekta, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(9) Obstoječo razsvetljavo železnice, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2017.
(10) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz petega in osmega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 3 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno vrsto razsvetljave določen v petem oziroma osmem odstavku tega člena.
(11) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz sedmega in devetega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno razsvetljavo določen v sedmem oziroma devetem odstavku tega člena.
(12) Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz prvega do enajstega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi poročil obratovalnega monitoringa ali na podlagi izrednih meritev svetlobnega onesnaževanja, ki jih odredi pristojni inšpektor, izvede pa pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa.

(1) Upravljavci obstoječe razsvetljave morajo prvič poslati ministrstvu načrt razsvetljave najpozneje do 31. marca 2009.
(2) V načrtu razsvetljave iz prejšnjega odstavka mora upravljavec obstoječe razsvetljave navesti poleg podatkov iz 21. člena te uredbe tudi podatke o letu, v katerem namerava prilagoditi posamezne svetilke določbam 4. člena te uredbe, in o letu, v katerem namerava prilagoditi porabo elektrike določbam 5. člena te uredbe oziroma električno moč svetilk razsvetljave določbam od 6. do 10. člena te uredbe, pri čemer mora načrtovati prilagoditev obstoječih svetilk razsvetljave enakomerno v celotnem obdobju prehodnega obdobja iz 28. člena te uredbe.
(3) Upravljavci obstoječe razsvetljave morajo prvič poslati ministrstvu poročilo o obratovalnem monitoringu za leto 2009 najpozneje do 31. marca 2010.

(1) Določbe te uredbe se ne uporabljajo v postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje obstoječih naprav, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(2) Določbe te uredbe se začnejo uporabljati v postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje novih naprav, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, za katere je popolna vloga poslana ministrstvu po 1. januarju 2008.
(3) Določbe te uredbe se začnejo uporabljati v postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij, za katere je popolna vloga poslana ministrstvu po 1. januarju 2008.
(4) Določbe 5. člena te uredbe se v zvezi s celovito presojo vplivov na okolje začnejo uporabljati za programe in prostorske načrte, za katere je izdana odločba o obvezni presoji vplivov na okolje po 1. juliju 2008.
(5) Določbe te uredbe v zvezi s strokovno oceno vplivov vira svetlobe se začnejo uporabljati v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, za katere je popolna vloga upravnemu organu, pristojnemu za njegovo izdajo, poslana po 1. septembru 2008.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                         PRILOGA

           Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov

   Mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava
na oknih varovanih prostorov

+----------------------+-------------------+-------------------+
|  Oddaljenost okna od |    Osvetljenost   |    Osvetljenost   |
|  osvetljene površine |  od večera do 24. |   od 24. ure do   |
|                      |        ure        |       jutra       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|        do 3 m        |       25 lx       |        5 lx       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|      3 m do 10 m     |       10 lx       |        2 lx       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|     10 m do 20 m     |        5 lx       |        1 lx       |
|       nad 20 m       |        2 lx       |       0,2 lx      |
+----------------------+-------------------+-------------------+


   Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost,
izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je
pravokotna na zastekljeno površino okna.
   Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot
razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite
površine, izmerjena v vodoravni smeri.