Na podlagi 11. člena, petega odstavka 25. člena, 35. člena, šestega odstavka 36.a člena in drugega odstavka 37. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja
(1) Ta uredba določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunavanje stroškov takega posredovanja, ceno in druge pogoje ponovne uporabe informacij javnega značaja ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L št. 41 z dne 14. 2. 2003, str. 26) in Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 90), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 175 z dne 27. 6. 2013, str. 1).
II. KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
(vsebina kataloga informacij javnega značaja)
(1) Organ, kot ga definira prvi odstavek 1. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu: zakon), katalog informacij javnega značaja redno vzdržuje in javno objavi ter posodobi vsebino kataloga ob vsakokratni spremembi, vendar najpozneje do 15. dne meseca, ki sledi mesecu spremembe. Katalog informacij javnega značaja obsega najmanj:
1. osnovne podatke o katalogu, ki so: naziv organa, ki je izdal katalog, in odgovorne uradne osebe, ki je katalog sprejela, datum objave oziroma datum zadnje spremembe kataloga;
2. splošne podatke o organu in informacijah javnega značaja, s katerimi razpolaga, kar obsega:
a) organigram in podatke o organizaciji organa, ki morajo obsegati najmanj seznam vseh večjih notranjih organizacijskih enot ter za vsako notranjo organizacijsko enoto naslednje podatke: naziv, naslov in druge kontaktne podatke, če se ti razlikujejo od podatkov za organ kot celoto, ter navedbo vodje notranje organizacijske enote (ime, priimek, naziv), razen za obveščevalno-varnostne službe; ministrstva v svojih katalogih navedejo tudi druge organe z njihovega delovnega področja,
b) kontaktne podatke uradne osebe oziroma oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki vključujejo navedbo imena in priimka, delovnega mesta in naziva, poštnega naslova, elektronskega naslova in neposredne službene telefonske številke,
c) seznam glavnih predpisov z delovnega področja organa s povezavami na vsebino posameznega predpisa v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PIS) in registru predpisov Evropske unije, organi lokalnih skupnosti pa s povezavami na lokalni register predpisov, če predpis ni objavljen v registru, pa z drugo povezavo na vsebino,
č) ministrstva in vladne službe vodijo tudi seznam predlogov predpisov z ustreznimi povezavami na portal E-demokracija in PIS, na spletno mesto, kjer je posamezni predlog objavljen, ter predlogov predpisov Evropske unije s povezavami na ustrezne spletne strani, kjer je predlog predpisa objavljen, organi lokalnih skupnosti pa seznam predlogov predpisov s svojega delovnega področja s povezavami na vsebino,
d) sprejete in predlagane strateške in programske dokumente ter pomembnejša poročila, stališča, mnenja in analize z delovnega področja organa iz 6. člena te uredbe, urejene po vsebinskih sklopih,
e) katalog upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov oziroma drugih uradnih ali javnih storitev, ki jih organ vodi oziroma zagotavlja svojim uporabnikom,
f) seznam javnih evidenc, ki jih upravlja organ,
g) seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov, ki jih vodi organ na podlagi področne zakonodaje s svojega delovnega področja;
3. opis načina dostopa do informacij javnega značaja pri organu;
4. stroškovnik iz 17. člena te uredbe;
5. morebitni stroškovnik za ponovno uporabo, cenik ali druge pogoje za ponovno uporabo informacij javnega značaja;
6. seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja, vključno z zbirkami podatkov.
(2) Podatki iz 2. c), 2. č) in 2. d) točke prejšnjega odstavka so lahko objavljeni tudi izven kataloga na spletnih straneh organa pod zavihkom »Veljavni predpisi«, »Predpisi v pripravi« in »Pomembni dokumenti«, pri čemer mora biti v katalogu navedena povezava na ustrezne spletne strani organa.
(3) Organ informacije iz prejšnjega odstavka redno vzdržuje in skrbi, da so objavljene spletne povezave delujoče. Če organ z informacijami iz prvega odstavka tega člena ne razpolaga, v katalogu to izrecno navede.
(4) Javne evidence in druge informatizirane zbirke iz 2. f) in 2. g) točke prvega odstavka tega člena morajo biti opisane z metapodatki, ki obsegajo:
1. naziv institucije;
2. naziv zbirke podatkov;
3. področje;
4. opis vsebine;
5. pravne podlage;
6. ključne besede;
7. območje, na katero se vsebovani podatki nanašajo;
8. dostopnost podatkov;
9. morebitne posebne pogoje za uporabo oziroma ponovno uporabo;
10. morebitne pogoje glede zaračunavanja cene za ponovno uporabo;
11. morebitni internetni naslov za dostop oziroma vpogled podatkov;
12. morebitni internetni naslov do odprtih podatkov (strojno berljiva oblika);
13. datum nastanka;
14. pogostnost osveževanja podatkov;
15. obliko zapisa;
16. jezik zapisa;
17. opis morebitne povezanosti podatkov z drugimi javnimi evidencami oziroma podatkovnimi zbirkami ali navedbo, da ni take povezave;
18. odgovorno osebo.
(5) Podrobnejši opis metapodatkov iz prejšnjega odstavka je določen v Prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na svojih spletnih straneh objavi vzorčni primer metapodatkovnega opisa zbirke in vzorčno datoteko za vnos metapodatkov.
(6) Če obstaja nacionalni portal, namenjen objavi metapodatkov iz četrtega odstavka tega člena, se metapodatki objavljajo na tem portalu, v katalogu pa se navede spletna povezava na ta portal.
(7) Organi lahko namesto lastnih oblikujejo tudi skupne kataloge ali delne skupne vsebine kataloga.
(jezikovne različice kataloga informacij javnega značaja)
Organi s sedežem na območjih občin, kjer je pri organu poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik, v katalogu zagotovijo informacije iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi v jeziku narodne skupnosti.
III. PODATKI IZ DOKUMENTA, KI JE V POSTOPKU IZDELAVE
(1) Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, se štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
(2) Za podatke iz dokumenta iz prejšnjega odstavka, se, če gre za dokument, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi skladno z metodologijo vlade za vodenje projektov v državni upravi, štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili take metodologije.
IV. VRSTE INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA, KI SE POSREDUJEJO V SVETOVNI SPLET
(prečiščena besedila predpisov)
(1) Ministrstva in vladne službe posredujejo v svetovni splet poleg predpisov iz 2. c) točke prvega odstavka 2. člena te uredbe tudi neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno področje in za katere ne obstajajo uradna prečiščena besedila s povezavami na vsebino posameznega predpisa v zbirki neuradnih prečiščenih besedil PIS.
(2) Uprave lokalnih skupnosti posredujejo v svetovni splet in register predpisov lokalne skupnosti uradna oziroma neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov njihove lokalne skupnosti.
(3) Drugi organi se v svetovnem spletu s spletno povezavo navežejo na vsebine iz prvih dveh odstavkov tega člena in v svetovni splet posredujejo uradna oziroma neuradna prečiščena besedila svojih ustanovitvenih aktov in drugih predpisov.
(programi, strategije, stališča, mnenja, analize in drugi podobni dokumenti)
(1) Za programe, strategije, stališča, mnenja, analize in druge podobne dokumente, ki jih organi posredujejo v svetovni splet, se štejejo zlasti:
1. strategije gospodarskega, trajnostnega, regionalnega, tehnološkega in strukturnega razvoja Republike Slovenije in druge podobne strategije;
2. program varstva okolja in programi upravljanja ali gospodarjenja s posameznimi naravnimi dobrinami (vodami, gozdovi, mineralnimi surovinami idr.);
3. programi razvoja in strategije razvoja posameznih dejavnosti (na področju energetike, transporta, elektronskih komunikacij, turizma idr.);
4. strategije razvoja posameznih (gospodarskih in negospodarskih) javnih služb (na področju energetike, elektronskih komunikacij, upravljanja voda, varstva okolja, šolstva, zdravstva, kulture idr.);
5. strategije, programi in načrti na področju delovanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti, oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb;
6. letna poročila o delu in druga poročila, ki jih v zvezi s svojim delovnim področjem izdelujejo ali sprejemajo organi za daljše časovno obdobje;
7. strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij, ki izhajajo iz sprejetih letnih programov dela, s katerimi se določi vsebina in obseg izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora;
8. pomembnejša stališča, mnenja in analize, ki jih organi ali njihova delovna telesa oblikujejo oziroma izdelujejo sami, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobijo od drugih oseb v zvezi s svojim delovnim področjem, ter pomembnejša navodila in okrožnice, ki jih uporabljajo organi v zvezi z izvajanjem predpisa ali sodne odločbe.
(2) Za dokumente iz prejšnjega odstavka se ne štejejo programi dela in drugi podobni programi, ki jih inšpekcije in drugi organi pripravljajo v zvezi z izvajanjem postopkov nadzora nad poslovanjem oseb javnega in zasebnega prava.
(predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov)
(1) Organi predloge predpisov, programov, strategij in drugih dokumentov posredujejo v svetovni splet z namenom javne objave ter posvetovanja z javnostmi in ključnimi deležniki. Glede načina, rokov in izjem v zvezi z objavo na svetovnem spletu zaradi posvetovanja z javnostjo in ključnimi deležniki se smiselno uporabljajo določbe resolucije, ki ureja normativno dejavnost, in poslovnik vlade.
(2) Ministrstva predloge predpisov in drugih aktov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, objavijo na nacionalnem namenskem portalu E-demokracija.
(3) Organi skupaj s prvotnim dokumentom v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena objavijo tudi kasnejše različice dokumentov tako, da zagotovijo sledljivost sprememb prvotnega dokumenta.
(4) Če dokumenti v skladu s prvim odstavkom tega člena niso bili posredovani v svetovni splet, organ zagotovi vsaj minimalni standard transparentnosti pri sprejemanju akta tako, da akt posreduje v svetovni splet, in sicer:
1. predlog zakona ali drugega akta državnega zbora, ki ga predlaga vlada, in predlog predpisa vlade ali drugega akta vlade, ki se objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije, najpozneje po sprejemu na delovnih telesih vlade,
2. predlog pravilnika ali drugega akta ministra, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, najpozneje sedem dni pred njegovo izdajo,
3. predlog programa, strategije ali drugega podobnega dokumenta vsaj 15 dni pred njegovo izdajo,
4. predlog splošnega akta državnega organa, lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil vsaj sedem dni pred njegovo izdajo.
(5) Če gre za nujne primere, organ pri posredovanju aktov v svetovni splet ni vezan na roke iz prejšnjega odstavka. Nujnost primera je podana, če temelji na zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, ali če so zaradi posledic naravnih nesreč, epidemij, izrednih razmer in podobnih razlogov nastale ali lahko nastanejo motnje na področjih, ki ogrožajo varno in zdravo življenje prebivalcev, ali če nastanejo občutne motnje na trgu oziroma pri preskrbi prebivalstva, ali če so potrebni ukrepi, namenjeni stabiliziranju trgov, ali kadar je nujno za doseganje ciljev in ukrepov gospodarske politike, ali kadar bi predhodna objava lahko imela negativne posledice za javne finance, ali v drugih podobnih primerih.
(6) Predlog predpisa ali drugega dokumenta, ki ga organ objavi, mora vsebovati opozorilo, da gre za predlog, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
(podatki o storitvah organov)
(1) Organ mora v svetovni splet, na nacionalni namenski portal, posredovati podatke o svojih storitvah, ki obsegajo najmanj:
1. pogoje, ki jih morajo osebe izpolnjevati, da lahko zahtevajo posamezno storitev;
2. krajevno pristojnost oziroma območje, na katerem ali za katero se izvaja storitev;
3. podatke o dostopnosti organa (kontaktni podatki, uradne ure in podobno);
4. način, kako se lahko zahteva posamezna storitev, vključno s povezavo na elektronsko dostopen obrazec za vlogo, navedbo morebitnih zahtevanih prilog, navedbo o stroških storitve in navedbo podatkov, ki jih bo organ pridobil sam na podlagi veljavnih predpisov;
5. navedbo predpisov, ki so pravna podlaga ali sicer urejajo storitev.
(2) Upravni organi morajo v svetovni splet posredovati še dodatne podatke o upravnih storitvah v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov s strankami.
(druge informacije javnega značaja)
Organ mora v splet posredovati tudi naslednje informacije javnega značaja:
1. podatke o pomembnejših dogodkih, odločitvah in novostih pri organu (novice o delovanju organa);
2. letno poročilo o izvajanju zakona;
3. informacije javnega značaja, ki jih je organ posredoval na podlagi vložene ustne ali pisne zahteve, pa organ ocenjuje, da bodo postale predmet nadaljnjih enakih zahtev drugih prosilcev;
4. podatke o višini in prejemnikih subvencij, posojil in drugih podobnih oblik pomoči iz javnih sredstev, razen subvencij za bivanje študentov, izplačil posameznikom na področjih štipendiranja, zaposlovanja, družine, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter socialnih zadev.
(dokumentacija iz javnih razpisov in drugih oblik sofinanciranj)
(1) Organ mora v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi:
1. javni razpis in razpisno dokumentacijo;
2. člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov;
3. prejemnike in višino prejetih sredstev;
| 4. | zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev. |
(2) Objava dokumentov iz 1. točke prejšnjega odstavka se zagotovi z dnem objave javnega razpisa, objava dokumentov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se zagotovi najpozneje v sedmih dneh po izdaji sklepov o izbiri prejemnikov sredstev, objava dokumentacije iz 4. točke prejšnjega odstavka pa najpozneje v 14 dneh od potrditve oziroma sprejetja poročila.
(3) Če so bile sklenjene neposredne pogodbe o sofinanciranju oziroma dodelitvi javnih sredstev brez razpisa, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance, se javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe objavijo najpozneje v 14 dneh od sklenitve pogodbe.
(4) Organ zagotavlja objavo informacij o javnih razpisih iz tega člena v svetovnem spletu tako, da je omogočen enostaven dostop do informacij o posameznih razpisih in praviloma na enem mestu.
(posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet)
(1) Organ ves čas zagotavlja nemoteno dostopnost, dosegljivost, racionalnost in uporabnikom prijazno zasnovo svojih spletnih strani.
(2) Organ zagotovi povezljivost svojih informacij javnega značaja na spletu z nacionalnim namenskim portalom za objavo informacij z določenega področja.
(dostop do informacij za ljudi s posebnimi potrebami)
Organ zagotavlja, da so informacije javnega značaja, ki jih posreduje v svetovni splet, dostopne tudi ljudem s posebnimi potrebami najmanj tako, da zagotovi dostopnost informacij javnega značaja na spletu tudi v izključno tekstovni obliki.
(odločanja o dostopu v posebnih primerih)
Če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.
V. NAČIN POSREDOVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
(1) Če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo.
(2) Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo.
(vpogled v prostorih organa)
(1) Če želi prosilec vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja, mu pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno dogovorjenem času omogoči vpogled v prostorih organa.
(2) Pooblaščena oseba prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v primernem prostoru in mu za to da na voljo dovolj časa.
VI. STROŠKI POSREDOVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
(stroški posredovanja informacij)
(1) Za posredovanje informacij lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške, kadar ti presegajo 20 eurov (z vključenim DDV).
(2) Kadar so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, organ zaračuna prosilcu materialne stroške za posredovanje naslednjih informacij:
1. prepisa, fotokopije ali nosilca elektronskega zapisa zahtevane informacije, pri čemer se kot prepis šteje izdelava kakršnegakoli dvojnika s tehničnimi sredstvi,
2. pretvorbo informacije iz elektronske v fizično obliko, če je informacija izključno v elektronski obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v fizični obliki,
3. pretvorbo informacije iz fizične v elektronsko obliko, če je informacija izključno v fizični obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v elektronski obliki,
4. izdelavo fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente,
5. poštnino za pošiljanje po pošti.
(3) Organ ne zaračuna stroškov:
1. za vpogled v dokumente, kadar ne gre za primere iz 4. točke prejšnjega odstavka,
2. za vpogled v dokumente v elektronski obliki, ne glede na izveden delni dostop, če se ga opravi v elektronski obliki,
3. za telefonsko posredovanje informacij,
4. za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za primere iz 3. točke prejšnjega odstavka,
5. za posredovanje informacij po telefaksu, ki skupaj ne presegajo petih strani.
(4) Organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga.
Cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja so (brez DDV):
1. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 eura,
2. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A3 0,13 eura,
3. ena stran fotokopije ali tiskanega večjega formata 1,25 eura,
4. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A4 0,63 eura,
5. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A3 1,25 eura,
6. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega večjega formata 2,50 eura,
7. elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura,
8. elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R 2,92 eura,
9. elektronski zapis na enem USB-ključku, cena, po kateri je USB-ključek organ nabavil,
10. pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura,
11. pretvorba ene strani dokumenta formata A3 iz fizične v elektronsko obliko 0,20 eura,
12. poštnina za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve.
(1) Za plačilo stroškov posredovanja izda organ prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu s to uredbo. Organ določi rok, v katerem mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij. Rok ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloča Informacijski pooblaščenec.
(2) Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eurov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. V pozivu za plačilo vnaprejšnjega pologa mora organ določiti rok za plačilo, ki ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema poziva, in obrazložiti višino pologa. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep v skladu s prejšnjim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prejšnjim odstavkom.
VII. DRUGA VPRAŠANJA V ZVEZI S POSREDOVANJEM INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
(1) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
(3) Če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena.
VIII. ZARAČUNAVANJE MEJNIH STROŠKOV IN CENE TER DRUGI POGOJI PONOVNE UPORABE
(mejni stroški za ponovno uporabo)
(1) Organi za ponovno uporabo informacij zaračunavajo mejne stroške. Mejni stroški so stroški, ki jih ima organ neposredno s pripravo in posredovanjem kopije informacije javnega značaja za prosilca.
(2) Organ za ponovno uporabo mejne stroške iz prejšnjega odstavka zaračuna v skladu s 16., 17., 18. in 25. členom te uredbe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka arhivi, muzeji in knjižnice kot zavezanci za ponovno uporabo zaračunavajo mejne stroške, pri izračunu katerih lahko kot upravičene stroške upoštevajo stroške razširjanja podatkov, to je predvsem stroške reprodukcije (na primer dodatni izvod USB-ključka), stroške obdelave oziroma priprave naročila, stroške dostave in stroške posebnih zahtev (na primer priprava in formatiranje podatkov na zahtevo, digitalizacija).
(4) Kadar arhivi, muzeji in knjižnice zaračunavajo mejne stroške za ponovno uporabo v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo te stroške določiti s stroškovnikom za ponovno uporabo. Stroškovniki morajo biti objavljeni v katalogu iz 2. člena te uredbe z navedbo, da se uporabljajo v postopkih ponovne uporabe po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(1) Organ, ki skladno z zakonom lahko zaračunava ceno ponovne uporabe, enkrat letno oblikuje ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene tako, da pri izračunu upošteva ceno razpolaganja z zahtevanimi informacijami javnega značaja, delež ponovne uporabe v pridobitne namene glede na celoten obseg predvidene uporabe in v tej uredbi določene omejitve.
(2) Cena ponovne uporabe, ki jo organ zaračuna posameznemu prosilcu, se določi glede na pričakovano število zainteresiranih prosilcev za ponovno uporabo v pridobitne namene ob upoštevanju obsega njihove ponovne uporabe. Ne glede na število zainteresiranih prosilcev in obseg njihove ponovne uporabe oziroma kadar tega ni mogoče ugotoviti brez nesorazmernih stroškov ali naporov, lahko organ posameznemu prosilcu zaračuna največ dvajsetino cene, oblikovane skladno s prejšnjim odstavkom.
(3) Če pravice intelektualne lastnine na informaciji javnega značaja pripadajo v določenem deležu tudi tretjim osebam, organ oblikuje ceno samo za delež, ki ne pripada tretjim osebam.
(cena ponovne uporabe za knjižnice, muzeje in arhive)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena knjižnice, muzeji in arhivi oblikujejo ceno ponovne uporabe informacij oziroma gradiva tako, da pri izračunu upoštevajo ceno razpolaganja z zahtevanimi informacijami javnega značaja ali z zahtevanim arhivskim gradivom, delež ponovne uporabe (za katerekoli namene) glede na celoten obseg predvidene uporabe in v tej uredbi določene omejitve.
(2) Cena ponovne uporabe, ki jo organ zaračuna posameznemu prosilcu, se določi glede na pričakovano število zainteresiranih prosilcev za ponovno uporabo ob upoštevanju obsega njihove ponovne uporabe. Ne glede na število zainteresiranih prosilcev in obseg njihove ponovne uporabe oziroma kadar tega ni mogoče ugotoviti brez nesorazmernih stroškov ali naporov, lahko organ posameznemu prosilcu zaračuna največ dvajsetino cene, oblikovane skladno s prejšnjim odstavkom.
(1) Ceno razpolaganja z informacijo javnega značaja sestavljajo stroški zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja podatkov, ki sestavljajo informacijo javnega značaja, pri čemer se ločeno upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški vzdrževanja uporabnosti informacije javnega značaja, ki obsegajo:
1. amortizacijo potrebnih prostorov in opreme, ki se pretežno uporabljajo za upravljanje podatkov;
2. stroške nujno potrebnih storitev v zvezi z obdelavo podatkov (informacijske rešitve, zunanje obdelave podatkov in podobno);
3. neposredne stroške dela javnih uslužbencev v zvezi z obdelavo podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se glede informacij javnega značaja, ki temeljijo na podatkih, s katerimi organ razpolaga že daljši čas, vendar najmanj pet let, kot stroški vzpostavitve upoštevajo stroški vzdrževanja uporabnosti informacije javnega značaja in morebitni stroški informatizacije podatkov v zadnjih petih letih.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ceno razpolaganja z informacijami javnega značaja knjižnic in muzejev ali arhivskega gradiva sestavljajo tudi stroški hrambe in stroški pridobitve pravic.
(4) Če zahtevana informacija javnega značaja predstavlja samo določen delež podatkov, glede katerih organ izračuna ceno razpolaganja, ali če se določen delež podatkov zaradi posredovanja v svetovni splet ne zaračunava, se upošteva pri izračunu sorazmeren delež te cene.
(5) Če prosilec zahteva informacijo javnega značaja s stalnim ažuriranjem, se pri izračunu upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški vzdrževanja zadnjega koledarskega leta, pomnoženo z obdobjem koledarskih let, v katerih prosilec zahteva ažuriranje.
(1) Delež ponovne uporabe za zaračunljive pridobitne namene se izračuna kot sorazmerni del seštevka uporabe v uradnih postopkih in za druge javne naloge, ponovne uporabe v nepridobitne namene in nezaračunljive pridobitne namene ter zaračunljive pridobitne namene.
(2) Delež ponovne uporabe pri knjižnicah, muzejih in arhivih se izračuna kot sorazmerni del seštevka uporabe v uradnih postopkih in za druge javne naloge ter ponovne uporabe za katerekoli namene.
(3) Delež celotne ponovne uporabe lahko znaša največ 50 odstotkov.
(4) Če deleža iz prvega ali drugega odstavka tega člena ni mogoče določiti brez nesorazmernih stroškov ali naporov, se kot delež iz prvega odstavka upošteva 20 odstotkov, kot delež iz drugega odstavka pa 50 odstotkov.
(plačilo mejnih stroškov in cene pri ponovni uporabi)
(1) Če je organ prosilcu že zaračunal materialne stroške v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, jih organ prosilcu ne sme zaračunati še enkrat kot mejne stroške glede ponovne uporabe, razen če so nastali ponovno iz upravičenih razlogov ali zaradi krivde prosilca.
(2) Kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene.
(3) Za način plačila mejnih stroškov in cene pri ponovni uporabi se uporablja 18. člen te uredbe.
(javna objava in evidenca v zvezi s podeljevanjem izključnih pravic)
(1) Evidenca podeljenih izključnih pravic ponovne uporabe vsebuje za vsako izključno pravico naslednje podatke:
1. naziv organa, ki je podelil pravico izključne uporabe;
2. navedbo informacije javnega značaja, za katero je podeljena pravica izključne uporabe;
3. ime oziroma naziv ter stalno prebivališče oziroma sedež osebe, ki ji je podeljena pravica izključne uporabe;
4. razloge za podelitev pravice izključne uporabe;
5. ceno in druge pogoje, pod katerimi je podeljena pravica izključne uporabe;
6. datum podelitve pravice izključne uporabe;
7. datume rednih preverjanj potrebnosti podelitve pravice izključne uporabe;
8. datum prenehanja pravice izključne uporabe.
(2) Organ objavi na svoji spletni strani in posreduje Informacijskemu pooblaščencu podatke iz prejšnjega odstavka v 15 dneh po dokončnosti podelitve pravice izključne uporabe.
IX. LETNA POROČILA ORGANOV
(vsebina letnega poročila)
Letno poročilo iz 37. člena zakona mora vsebovati:
1. naziv in sedež organa;
2. oznako leta, na katero se poročilo nanaša;
3. število vloženih zahtev za dostop oziroma ponovno uporabo informacij javnega značaja;
4. število ugodenih zahtev za dostop oziroma ponovno uporabo informacij javnega značaja, vključno z navedbo morebitne zaračunljivosti in pogojev (cena in drugi pogoji);
5. število zavrnjenih zahtev za dostop oziroma ponovno uporabo informacij javnega značaja z navedbo razlogov za vsako zavrnitev;
6. število vloženih pritožb in izdanih odločb po pritožbah z opisom odločitve ter z navedbo razlogov za sprejeto odločitev ob ponovni zavrnitvi razkritja informacije;
7. število sproženih upravnih sporov zoper dokončne odločbe ter v primeru molka organa;
8. število in seznam prejetih sodnih odločb, s katerimi je bilo ugodeno tožbi prosilca v upravnem sporu, vključno z navedbo razlogov, na katerih temelji odločitev sodišča;
9. skupno število zbirk podatkov in seznam tistih zbirk podatkov, ki v skladu z zakonom pomenijo odprte podatke za namen ponovne uporabe (stanje ob koncu poročevalskega obdobja).
X. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
(prilagoditev katalogov informacij javnega značaja)
Organi svoje kataloge informacij javnega značaja prilagodijo, vključno z novimi metapodatkovnimi opisi podatkovnih zbirk in evidenc iz 2. člena te uredbe, najpozneje do 31. decembra 2016.
Z dnem začetka uporabe te uredbe prenehajo veljati stroškovniki, sprejeti na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11).
(prenehanje veljavnosti uredbe)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11), ki pa se uporablja do začetka uporabe te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 8. maja 2016.
Št. 00714-9/2016
Ljubljana, dne 31. marca 2016
EVA 2015-3130-0008
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
