Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter RS, št. 26/90) in 3. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni list RS, št. 16/93) je Skupščina občine Škofja Loka na skupni seji DPZ, ZZD in ZKS dne 12. 7. 1993 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Dolgoročnega plana občine Škofja Loka za obdobje 1986-2000
Tekstualni del. Dolgoročnega plana občine Škofja Loka za obdobje 1986-2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86 in 3/89) se spremeni tako, da se v celoti nadomesti prejšnje besedilo v naslednjih točkah z novim besedilom, ki se glasi:
7. RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA
7.1. Zasnova omrežja centralnih naselij in organizacija – dejavnosti v prostoru
Za uresničitev dolgoročnega cilja po oblikovanju skladnega policentričnega razvoja občine Škofja Loka bodo osnovo urbanega omrežja oziroma omrežja centralnih naselij predstavljala naslednja naselja:
1. Škofja Loka – središče občinskega pomena, glavni oskrbnostoritveni in zaposlitveni center v občini,
2. Železniki, Žiri, Gorenja vas, Poljane, Selca - pomembnejša lokalna središča, naselja z večjimi industrijskimi obrati, zaposlitvena središča Selške, Žirovske in Poljanske mikroregije,
3. lokalna središča, lokalno oskrbno storitvena - središča, ki s svojim zaledjem pokrivajo območje ene ali dveh krajevnih skupnosti. To so naselja: Bukovica, Bukovščica, Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Hotavlje, Javorje, Lenart, Leskovica, Log, Lučine, Račeva, Reteče, Selo, Sorica, Sovodenj, Sv. Duh, Ševlje, Trebija, Zali Log, Zgornja Luša, Zminec.
7.2. Zasnova poselitve in urejanje prostora
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru se bo v prvi vrsti upoštevalo varovanje dobrin splošnega pomena, racionalna izraba prostora in organizacija dejavnosti v prostoru ter Varovanje in izboljševanje okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem enakovredne pogoje bivanja in dela.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj obstoječih naselij ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vedute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Občina bo dajala prednost prenovi obstoječega stavbnega fonda pred posegi na nove površine.
7.2.1. Škofja Loka
Najobsežnejši prostorski razvoj je predviden za občinsko središče Škofja Loka. Na osnovi obstoječe pozidave, ki je skoncentrirana v pretežno ravninskem delu ob sotočju obeh Sor in v smeri cestnih povezav za Selško in Poljansko dolino ter proti Kranju in Ljubljani, predvidevamo naslednji prostorski razvoj:
Predvidene nove stanovanjske površine v skupnem obsegu ca. 27 ha so razporejene tako, da območji, namenjeni za usmerjeno stanovanjsko gradnjo predstavljata »satelitska« naselja, in sicer sta to območji »Pšen hrib« in »Kamnitnik«.
Obstoječa proizvodnja je skoncentrirana na območju Trate, kjer je predviden razvoj proizvodne dejavnosti, v glavnem v okviru obstoječih kompleksov oziroma prostih površin znotraj le-teh. LTH-OL bo ostal na obstoječi lokaciji do leta 2005. Klavnico bomo iz starega mestnega jedra preselili na primernejšo lokacijo po letu 1995. V Retečah je planska cona za ta namen predvidena ob obstoječem obratu Corona.
V Virmašah in na Grencu sta opredeljeni površini za obrtno-stanovanjsko gradnjo vzhodno od regionalne ceste Škofja Loka-Kranj. Koncentracija oskrbnih, storitvenih, kulturnih in poslovnih dejavnosti bo tudi v bodoče v centralnem delu mesta (Kapucinsko predmestje) in v starem mestnem jedru, kakor tudi v obstoječih naselitvenih centrih (Podlubnik, Frankovo naselje, Reteče, Godešič, Sv. Duh in Zminec).
Za potrebe nadaljnjega razvoja mesta Škofja Loka bodo namenjene tudi površine in objekti nekdanje vojašnice. Površine bodo namenjene centralnim, javnim ter neproizvodnim – poslovnim dejavnostim.
Vzgojnovarstvene ustanove in šole pa bodo skladno s potrebami porazdeljene po obstoječih in novopredvidenih stanovanjskih naseljih.
Večje športne površine izven stanovanjskih kompleksov so predvidene v Puštalu in na Trati ter kot sanacija površin usedalnikov betonarne ob Suhi na Grencu, naravni športni park za rekreacijo v zelenju pa v Gorajtah.
V neposredni bližini naselja Lipica je opredeljeno centralno pokopališče. Aktivni pokopališči sta še v Retečah in Stari Loki, predvideno je ponovno aktiviranje Loškega pokopališča.
Ob proizvodnih in novih stanovanjskih območjih so opredeljeni varovalni zeleni pasovi ter številne urejene zelene površine:
V ureditvenem območju Škofje Loke so predlagane večje prometne ureditve novih obvoznic za Poljansko in Selško, dolino in v smeri proti Kranju. Predvidena je tudi ureditev novih križišč Ljubljanske (regionalne) ceste s poljansko obvoznico, križišče nove navezave stanovanjskega območja »Kamnitnik« s Kidričevo cesto, ureditev Kidričeve ceste v samem centru ter ureditev avtobusne postaje na obstoječi lokaciji. Izvennivojske ureditve cest so predlagane v Retečah, na Trati za dostop do proizvodnih dejavnosti severno od zelenice ter na območju Sv. Duha za potrebe kmetijstva.
Ureditev prometa tako v samem centru Škofje Loke kakor tudi na Spodnjem trgu je predpogoj za kompleksno ureditev centralnega dela mesta.
Na območju starega mestnega jedra bo potekala načrtna prenova.
Velikost načrtovanih površin
Za stanovanjsko gradnjo so opredeljene nove površine v velikosti:
• ca. 10 ha – »Pšen hrib«
• ca. 17 ha – »Kamnitnik«
• ca. 4 ha – Reteče
Za proizvodno-poslovno dejavnost so opredeljene nove površine v velikosti:
• ca. 15 ha – znotraj obstoječe cone na Trati
• ca. 5 ha – Reteče
7.2.2. Železniki
Zaradi omejenih prostorskih možnosti in varovanja najboljših kmetijskih zemljišč se bo v bodoče stanovanjska gradnja odvijala razen v Železnikih še V naselju Dolenja vas. Gradnja stanovanjskih hiš je usmerjena na pobočja, na gozdne terase in kot dopolnilna gradnja v okviru obstoječih naselij. V naselju Železniki je predlagana dopolnitev, v okviru obstoječih površin in kompleksov, za katere so že izdelani zazidalni načrti (Dašnjica 2, Trnje, Lok-Kolnik). Edina večja nova površina za stanovanjsko (blokovno) gradnjo je predvidena na platoju »Kresa«. V Selcah je predlagana zapolnitev manjše površine ob cesti v Lajše z individualno gradnjo. V Dolenji vasi so za stanovanjsko gradnjo namenjene površine vzhodno in zahodno od vasi na levem bregu Sore.
Proizvodne dejavnosti so še nadalje skoncentrirane v naselju Železniki, kjer so že obstoječi obrati. Na območju med obstoječimi proizvodnimi obrati in novim centrom v Železnikih je opredeljeno območje za proizvodno servisne in centralne dejavnosti. Nove površine niso opredeljene.
V obstoječem centru naselja Železniki so še proste površine namenjene dograditvi z manjkajočimi centralnimi funkcijami. Stari del naselja Železniki – Racovnik, Trnje in Na Plavžu – bo tudi v bodoče namenjen stanovanjskem in centralnim dejavnostim, kjer bo možno s prenovo, usposobiti obstoječe objekte in pridobiti nove uporabne površine. V naselju Selca je večja nova površina predvidena za širitev obstoječega pokopališča, opredeljen pa je tudi kompleks za potrebe šole in otroškega varstva.
Površine za šport in rekreacijo so opredeljene v okviru delno že izvedenega športno rekreacijskega centra v Železnikih in ob Selščici v naselju Selca. Velikost načrtovanih površin
Za dolgoročne potrebe stanovanjske gradnje so opredeljene nove površine:
• ca. 6 ha – plato »Kres«
• ca. 4 ha – Dolenja vas
7.2.3. Žiri
Zaradi ekstenzivne gradnje naselja Žiri v preteklosti -se bo v bodoče le-to lahko razvijalo v glavnem znotraj obstoječe gradbene strukture in večje razvojne površine (razen za potrebe razvoja proizvodno-poslovne dejavnosti) niso načrtovane.. Nova stanovanjska območja so razporejena v glavnem ob robovih Žirovske kotline. Za blokovno gradnjo so opredeljene površine v osrednjem delu naselja (S7, S8), za individualno gradnjo pa v Plastuhovi grapi in v starih Žireh (S15). Manjše zaokrožitve naselij so predvidene le v naselju Selo, ob cesti za Račevo, med Staro in Novo vasjo in v Rakulku ter znotraj obstoječe strnjene pozidave v samih Žireh.
Površine za proizvodne dejavnosti so locirane v neposredni navezavi na obstoječe obrate med regionalno cesto in reko Soro. Planska proizvodno-poslovna cona je neposredno priključena na glavno prometnico, ki poteka, skozi Žiri, območje je vezano na obstoječo čistilno napravo. V območje predvidene proizvodno-poslovne cone se dolgoročno načrtuje selitev vseh obratov, ki zaradi utesnjenosti znotraj stanovanjskih območij nimajo možnosti za normalen razvoj. Območje med obstoječimi obrati in stanovanjsko zazidavo ob Kladivarju pa je opredeljeno za potrebe proizvodne in servisne dejavnosti. V kompleksu opuščene opekarne v Račevi se že nahaja nova proizvodna dejavnost z možnostjo manjše širitve.
Oskrbne in storitvene dejavnosti so locirane ob glavni vpadnici Žirov, večja koncentracija centralnih dejavnosti pa je predvidena ob trgovskem centru do potoka Račeva in do Alpine. Težišče prenove bo v starih Žireh in delu Dobračeve, z uvajanjem novih kvalitetnih lokalov oskrbnega in storitvenega značaja ter usposabljanju novih stanovanjskih površin.
Centralno pokopališče za gravitacijsko zaledje celotne krajevne skupnosti je v Dobračevi, kjer so zagotovljene tudi zadostne površine za selitev.
Športno rekreacijski center je predviden na območju pod Mršakom (do Sore). Rekreaciji v zelenju in zimski rekreaciji je namenjeno območje Goropeškega griča.
Velikost načrtovanih površin
Za stanovanjsko gradnjo so opredeljene nove površine v velikosti:
• ca. 2 ha – Plastuhova grapa
• ca. 2 ha – stare Žiri (S 15)
• ca. 5 ha – coni S7, S8
Znotraj proizvodno-poslovne cone je prostih še ca. 21 ha.
7.2.4. Gorenja vas – Hotavlje
Glede na obstoječe prostorske in funkcionalne omejitve se bo naselje Gorenja vas v prihodnje razvijalo predvsem v smeri proti zahodu, poselitveni kompleks naselja Hotavlje pa proti jugu. Za nove stanovanjske komplekse so zaradi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč namenjena predvsem zemljišča na pobočjih doline. Za stanovanjsko gradnjo je tako namenjena površina na Vršajnu kot nadaljevanje obstoječega naselja Gorenja vas proti zahodu, v Hotavljah pa so za nadaljnji razvoj naselja predvidene površine kot zapolnitev naselja v smeri proti jugu.
Za proizvodno-poslovne dejavnosti nove večje površine na območju Gorenje vasi niso opredeljene. Ob obratih Alpine in Jelovice je opredeljena manjša zaokrožitev območja, Marmor v Hotavljah pa se bo razvijal znotraj opredeljenega pridobivalnega prostora.
Centralnim in servisnim dejavnostim je namenjena celotna površina Gorenje vasi med sedanjo in bodočo regionalno cesto na levem bregu Sore.
Obstoječe pokopališče se bo širilo v dveh fazah v smeri proti zahodu oziroma vzhodu v opredeljenem obsegu 1,4 ha.
Športno rekreacijske površine so opredeljene na desnem bregu Sore zahodno od naselja.
Za Rudnik Žirovski vrh v Todražu je sprejet Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude, za območje bo sprejet program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja, komunalno opremljene in sanirane površine pa namenjene primernim nadomestnim dejavnostim.
Velikost načrtovanih površin
Za stanovanjsko gradnjo so opredeljene nove površine v velikosti:
• ca. 10ha – na »Vršajnu«
Pridobivalni prostor Marmor Hotavlje obsega ca. 11 ha.
7.2.5. Poljane
Bodoče poselitvene površine v naselju Poljane so opredeljene predvsem na južnih pobočjih doline. Večje nove površine za stanovanjsko gradnjo so opredeljene na pobočju nad šolo Dobenska Amerika). V naseljih Predmost in Hotavlja je predlagana le dopolnitev obstoječe zazidave, medtem ko v naselju Dobje nove poselitvene površine nišo predvidene.
Nove planske proizvodno-poslovne površine so opredeljene v pasu severno od centra naselja Poljane med potokom Ločilnica in cesto v Javorje, vključno z območjem stare žage.
Za potrebe centralnih dejavnosti je namenjena površina med trgovino in kulturnim domom, kjer je še dovolj prostih površin, predvidena pa je tudi prenova obstoječega stavbnega fonda na tem območju, predvsem primerna izraba pritličij.
Pokopališče še nadalje ostaja na obstoječi lokaciji, predvidena pa je tudi površina za njegovo širitev.
Površine za rekreacijo, predvsem zimsko, so opredeljene na desnem bregu Sore zahodno od naselja Predmost.
Velikost načrtovanih površin
Za stanovanjsko gradnjo so še proste površine v velikosti:
• ca. 2 ha – Dobenska Amerika
Za proizvodno-poslovno dejavnost so opredeljene nove površine v velikosti:
• ca. 3,5 ha – P2, Z od ceste v Javorje
7.2.6. Načini urejanja območij
Z vidika urejanja je območje občine glede na skupne geografske značilnosti, pomen in značaj poselitve, tipiko krajine in druge kriterije razdeljeno na:
a) območja z najintenzivnejšim urbanim razvojem
• Škofja Loka
• Železniki
• Žiri
• Gorenja vas
• Poljane
S prostorskimi izvedbenimi načrti se dolgoročno urejajo naslednja območja: Škofja Loka Stanovanja 1/14. – »Pšen hrib« 1/1 – Kamnitnik Sl/4 – Hrenova dolina Proizvodno-poslovne cone:
• P l/l – Jelovica, LIO, Loka, Peks
• P 1/2 – Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP
• P 1/3 – LTH, Kroj, Odeja
• P 1/4 – Inštalacije, Šešir, Limos, Alpetour
• P 1/5 – Obrtnik, Komunalno podjetje
• P 1/7 – LTH – OL Vincarje
• P 2 – SGP Tehnik na Grencu
• P 3/1 – Termo, Jelovica
• P 3/2 – Mesoizdelki
• P 5 – Reteče
• P 6 – Termo Bodovlje
Območja centralnih in obrtnih dejavnosti:
• SCI Kapucinsko predmestje, bivša vojašnica
• SOI obrt Virmaše
• SO obrt Hrastnica
• C2. športne površine Kamnitnik
• ŠR rekreacija Gorajte
• CP centralno pokopališče
• CČN centralna čistilna naprava ŽP železniška postaja
Železniki Stanovanja:
• S 1/1 – plato »Kres« Proizvodno-poslovne dejavnosti:
• P 1/1 – Iskra, Niko
• P 1/3 – Alples Centralne dejavnosti:
• C3 – avtobusna postaja
• CČN – čistilna naprava Železniki
• ŠR – šport Selca
Žiri
Stanovanja:.
• S 1/15 – Stare Žiri Proizvodno-poslovna območja
• P2 – Mizarstvo
• OS – obrt in stanovanja Centralne dejavnosti
• ŠR 1 – športne površine Mršak
• ŠR 2 – športne površine Goropeški grič Gorenja vas
Stanovanja:
• S 1/6 – Vršajn Proizvodno-poslovna dejavnost:
• P 1/1 – Blata
• P 1/3 – Marmor Hotavlje
• P 2 – Poljane
Centralne dejavnosti:
• ŠR 1 – športne površine Log – Gorenja vaš
• ŠR 2 – športne površine Poljane
Prostorski izvedbeni načrti se bodo izdelali tudi za Rudnik Žirovski vrh, Gramoznico Reteče in novo odlagališče komunalnih odpadkov.
b) območja, ki se bodo urejala na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev
1. KS Gorenja vas – Reteče
2. KS Godešič
3. KS Trata
4. KS Sv. Duh 5. KS Škofja Loka – mesto
6. KS Stara Loka – Podlubnik
7. KS Kamnitnik
8. KS Zminec
9. KS Bukovica – Bukovščica
10. KS Selca
11. KS Dražgoše
12. KS Železniki
13. KS Lenart nad Lušo
14. KS Sorica
15. KS Davča 16. KS Log
17. KS Javorje
18. KS Poljane
19. KS Gorenja vas
20. KS Lučine
21. KS Trebija
22. KS Sovodenj
23. KS Žiri
ter vsa naselja znotraj navedenih krajevnih skupnostih.
Tudi znotraj območij z najintenzivnejšim urbanim razvojem (Škofja Loka, Železniki. Žiri, Gorenja vas. Poljane) so posamezne prostorske celote, za katere ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, del območij teh naselij, ki predstavljajo v naravi območja z razpršeno poselitvijo in zanje ni predviden intenzivnejši razvoj ali je gradnja že pretežno realizirana, urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
7.3.1. Kmetijska zemljišča
Kmetijska poraba prostora, še posebej tistega v dolinah, je v bližini večjih naselij v nenehnih konfliktih z drugimi rabami. V prvi vrsti je treba varovati vse kmetijske površine, uvrščene v I. kmetijsko območje, ki so primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. V občini je teh zemljišč okoli 4.800 ha od skupno 12.229 ha kmetijskih zemljišč. Zaradi opredeljenih poselitvenih površin se bodo kmetijska zemljišča v obdobju 1986-2000 zmanjšala za ca. 200 ha.
Za izboljševanje kmetijskih zemljišč predvidevamo naslednje:
A) Osuševanje – hidromelioracije
---------------------------------------------------------------
Lokacija Površina Izvedba 1991-1995
---------------------------------------------------------------
Bukovško polje 173 ha 173 ha
Gorenja vas (Blata Dobrava) 92 ha 92 ha
Brekovice-Sovra 104 ha 104 ha
Območje Žirov:
I. faza (Žirovsko polje) 68 ha 68 ha
II. faza (Žiri z okolico) 25 ha 25 ha
III. faza (Račeva) 23 ha 23 ha
---------------------------------------------------------------
Pogoj za urejanje II. in III. faze območja Žirov bo urejena osnovna odvodnja. Za projekte hidromelioracije se bomo odločili le. kolikor površin, na obravnavanih lokacijah ne bo možno primerno urediti z agromelioracijami.
B) Agromelioracije – hribovite
--------------------------------------------------------------
Lokacija Površina Izvedba 1991-1995
--------------------------------------------------------------
Kališnik, Na Ožboltu, Javorje, 2500 ha 1250 ha
Gorenja brda, Dolenja brda,
Hlavče njive, Žirovski vrh, Bukov
vrh itd.
Blegoš 49 ha 30 ha
Dajnarska planina 89 ha 70 ha
Ravne, Goropeke, Izgorje 500 ha 250 ha
Breznica, Opale, Žirovski
vrh itd.
--------------------------------------------------------------
Poleg okvirno naštetih se hribovske agromelioracije glede na ugotovljene potrebe lahko izvajajo na celotnem območju občine na I. in II. območju kmetijskih zemljišč.
C) Agromelioracije – nižinske
--------------------------------------------------------------
Lokacija Površina Izvedba 1991-1995
--------------------------------------------------------------
Studensko polje 23 ha 23 ha
Pungart-Gosteče 152 ha 152 ha
Praprotno 54 ha 54 ha
Sorško, polje Kranj 50 ha 50 ha
--------------------------------------------------------------
D) Komasacije
--------------------------------------------------------------
Lokacija Površina Izvedba 1991-1995
--------------------------------------------------------------
Bukovško polje 173 ha 173 ha
Pungert-Gosteče 152 ha 152 ha
Študentsko polje 23 ha 23 ha
Gorenja vas (Blata-Dobrava) 92 ha 92 ha
Praprotno 54 ha 54 ha
Območje Žirov
II. faza (Žiri z okolico) 25 ha 25 ha
III. faza (Račeva) 23 ha 23 ha
Brekovice 104 ha 104 ha
--------------------------------------------------------------
7.3.4. Območja varstva vodnih virov
V zadnjih letih se je v občini intenzivno pristopilo k raziskavam vodnih virov ter opredeljevanju varstvenih pasov na območjih vodnih virov ter njihovemu normativnemu zavarovanju, saj je bil z odloki zavarovan pretežen del vodnih virov v občini.
Tudi v prihodnjih letih bomo nadaljevali z raziskavami za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode in njeno varovanje.
Z odlokom so zavarovani naslednji vodni viri:
Zajetja za loški vodovod: Trebija, Hotovlja, Gabrovo, Vešter, Volaka, Hrastnica (Govejk – Lipnik), Virško polje, Lovrenc.
Zajetja za Žiri: Pod Klanom, Brekovice, Ledinica, nad Mlinarjem, nad Rakulkom, Nova vas, Osojnica.
Zajetja za Železnike: Plenšak, Rudno.
Ostala zajetja: Leskovica, Sovodenj, Golica, Bukovica – Delnice, Brode, Sevlje, Gabrk, Lajše nad Gorenjo vasjo, Javorje, Hotavlje, Poljane, Dražgoše (na Pečeh), Dražgoše (pri cerkvi), Lučine, Podgora, Kališe, Zg. Lajše, Sp. Lajše, Topolje, Selca, Zali Log, Dolenja vas, Sorica, Sp. Danje, območje Praprotnega polja, območje Vešterskega polja, območje med Zg. Danjami in Podlonkom, območje Kopačnice, Brda – Hlavče njive, Breznica, Crngrob, Četena ravan, Davča, Dolenja vas, Draga, Gabrk, Gabrovo, Goropeke, Kopačnica, Kovski vrh, Kremenk, Malenski vrh, Papirnica, Pevno, Potok, Soriška planina, Srednje brdo, Volča, Zakobiljek, Zapreval, Žetina.
7.3.5. Varstvo naravne in kulturne dediščine Na območju občine Škofja Loka so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine:
a) Naravna dediščina skladna z obveznimi republiškimi izhodišči
krajinski park Ratitovec (7)
krajinski park Davča z Blegošem (9)
b) druga pomembnejša območja in lokalitete naravne dediščine:
Kevderc – Lubniška jama (2)
Krancelj z Marijinim breznom in sosednjimi jamami (1)
bukev pri Spolovičarju (11)
Zejčerjev kostanj (4)
lipe v Sorici (15)
divja kostanja in bodika v Brežnici (16)
Planšakova grapa (6)
Bičkova skala (17)
Ledine – Jelovška barja (8)
Selška Sora (18)
Mrzla grapa in Suha dolina pod Suhim dolom (12)
slap Sovpot (13)
slap v Lomih (5)
Podklanec – živosrebrni izvir Mešičeva grapa
ter nekatera ostala z odloki zavarovana območja in lokalitete, ki so navedene v posebnem seznamu. Republiško pomembni kulturni spomeniki so:
– Visoko (3820)
– staro mestno jedro Škofje Loke (3360) in Železnikov (4080) s pomembnejšimi posamičnimi umetnostnimi arhitekturnimi, etnološkimi in arheološkimi spomeniki ter naravno dediščino.
Med pomembnejšo evidentirano dediščino spadajo
še:
Urbanistična dediščina varovana z II: varstvenim režimom:
• Zg. Danje, Sp. Danje, Torka, Trojar, Ravne, Zg. in Sp. Sorica, Prtovč, Rudno, Selca, Dolenja vas, Zali Log, Bukovica, Crngrob, Brode, Volča, Dobračeva.
Urbanistična dediščina varovana s III. varstvenim režimom:
• Dražgoše, Lajše, Zabrdo, Podlonk, Kališče, Topolje, Pozirno, Bukovščica, Križna gora, Na Luši, Praprotno, Tomaž nad Praprotnim, Gorenja Žetina, Četena Ravan, Stara Loka, Dolenja Žetina, Podvrh, Suha, Lipica, Murave, Javorje, Hosta, Dolenčice, Pungert, Gosteče, Zminec, Bodovlje, Draga, Podobeno, Čabrače, Log, Gorenje Brdo, Dolenje Brdo, Dobje, Poljane, Hotavlje, Srednja vas, Trebija, Podgora, Nova Oselica, Prelesje,
Selo, Lučine, Ledinica, Stara vas, Breznica pri Žireh, Žiri, Goropeke, Opale, Ravne pri Žireh in naselja prevladujočih samotnih kmetij: Podporezen, Davča, Martinj vrh, Stara in Nova Oselica, Koprivnik in Žirovski vrh. Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
• Brode 2 (4140), Sv. Barbara 10 (3200), Hosta 1 (842), Hotavlje 26 (841), Ledinica 55, 6 (1711), Predmost 3 2560)
in drugi objekti:
• Puštal 80, Stara Loka 150) (10), Ravne 6,8 (32), Zg. Danje 8 (33), Sp. Sorica 9, Zg. Sorica 32 (35), Gorenja vas 104 (54).
Zgodovinski spomeniki: Republiško pomembni spomeniki:
• Žirovski vrh – spomenik NOB (4090), Potok -spomenik NOB (2510), Podlonk – spomenik NOB (2370), Dražgoše – spomenik NOB (590), Lipniška planina -spomenik NOB (1010)
in ostali spomeniki
• Vešter – spomenik NOB (9), Kamnitnik – spomenik NOB (11), Selca 75 – rojstna hiša F. Kosa (25), Poljane (70) – rojstna hiša Šubicev (51), Groharjeva hiša v Sorici, grobišča iz vojnih in povojnih časov.
Umetnostni in arhitekturni spomeniki: Republiško pomembni spomeniki:
• cerkev na Suhi (3180), cerkev, znamenje Crngrob (330), znamenje na Logu (2060)
in ostale cerkve:
• Godešič (1), Gosteče (2), Reteče (3), na Hribcu (5), Sv. Duh (12), Bodovlje (15), Andrej nad Zmincem (16), Brode (17), Malenski vrh (18), Križna Gora (20), Bukovščica (21), Selca (24), Kališe (27), Suša (30), Zali log (31), sp. Danje (34), Sorica (36), Davča (37), Leskovica (38), Čabrače (40), St. Oselica (41), Ledinica (42), Dobračeva (43), Žiri (45), Srednja vas (49), Poljane (50), Bukov vrh (52), Valterski vrh (53), Ajmanov grad Sv. Duh (13), Bukovica, Volča, Dražgoše, Zabrekve, Prtovč, Železniki, Miklavška gora, Lenart nad Lušo, Jarčje brdo, Tomaž nad Praprotnim, Pevno, Javorje, Četena ravan, Sopotnica, Breznica pri Žireh, Stara Loka, Puštal, Gabrška gora, Log nad Škofjo Loko, Sv. Barbara, Stara Oselica, Hotavlje, Gorenja vas, Ožbolt nad Zmincem, Nova Oselica, Gorenja Dobrava, Lučine, Goropeke, Lovrenška gora nad Zmincem.
Arheološki spomeniki:
• Trnje – hrib Puštal, Podvrh, Zabrekve, Dolenja vas – Babnik, Štalca in Kališče, Volaka, Žiri – Žirk, Lajše pri Gorenji vasi, Žabnica, Bukovščica – Dunaj, Škofja Loka, Krancelj in Lubniška jama s Kevdercom so že razglašeni za arheološke spomenike v okviru sprejetega Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke.
Z odloki so zavarovana naslednja območja, objekti oziroma lokalitete:
– staro mestno Jedro Škofja Loka z naravnimi spomeniki:
• Hudičeva brv, grajski drevoredi, kostanjev drevored na Grabnu, drevored v Jegorovem predmestju, posamična drevesa, Sora s pritoki in terasami ter Krancljem kot arheološkim spomenikom
– Staro jedro Železnikov
• Tavčarjev dvorec Visoko
• cerkev na Suhi
• cerkev v Crngrobu
• cerkev v Gostečah
• Starološki grad
• Vrbanova hiša, Brode
• kmečka stavba »Pri Španu«, Suška 52
• kmečka stavba »Pri Miklavžku«, Suha 20
• kozolci »toplarji«, Studeno 8, 10
• lipe pri cerkvi v Sp. Sorici
• Šoštarjeve lipe v Davči
• lipa pri Jokelcu, Davča
• domača kostanja v Breznici
• domača kostanja pri Zaječarju
• lipa pri Jezeršku, Stara Oselica
• lipa pri Črtu, Podjelovo brdo
• lipa pri Andrejčevih, Podjelovo brdo
• bukev pri Spolovičarju, Stara Oselica
• Lubniška jama in Kevderc
• Marijino brezno
• Gipsova jama
Z začasnim odlokom je razglašena za spomenik tudi Groharjeva rojstna hiša v Sorici.
Poleg zgoraj navedenih spomenikov naravne in kulturne dediščine bomo v občini plansko varovali tudi naslednja območja in objekte:
Škofja Loka
Lubniško pogorje z vrhom Lubnik, Križna gora. Hrib Kamnitnik. Selška in Poljanska Sora ter sotočje in skupina Sora, park pri hotelu Transturist, drevored ob Šolski ulici, park na nemškem vojaškem pokopališču in vojaškem pokopališču, vrt gostilne Plevna, kostanjev drevored ob cesti v Vinčarje, grič »Gavžnk« pri Groharjevem naselju, Dobrave na Sorskem polju, Sora s prodišči
Selška dolina
Soteska in tesen Selške Sore v Suši, vodotok Davščice in grapa Zale, Jablenovški slap, subalpski bukov gozd na Ratitovcu, Porezen
Poljanska dolina
Poljanska Sora z ohranitvijo pomembnejših jezov in sotesk. Toplice – Topličar, Blegoš
Žiri
Skladovna miza pri Ravnah, izvir živega srebra v Podklancu, Maherjeva grapa
7.5. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov
Organizacije in skupnosti so pri pripravi in sprejemanju svojih srednjeročnih planskih aktov dolžne upoštevati naslednja obvezna izhodišča:
7.5.1. Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986-2000 – dopolnjenega 1989
– Kmetijstvo
1. območje kmetijskih zemljišč
– Gozdarstvo
varovalni gozdovi
– Vodno gospodarstvo pomembnejša podtalnica – Sorsko polje pomembnejši izvir – zajetje Podklanec pomembnejši izvir Studenec v Volaki magistralni vodovod Sorsko polje-Ljubljana magistralni vodovod Sorsko polje-Škofja Loka
– Sanacija vode skupna čistilna naprava od 1000 do 10000 E Škofja Loka
– Sanacija onesnaženega zraka sanacija onesnaženega zraka III Žiri sanacija onesnaženega zraka III Škofja Loka sanacija onesnaženega zraka IV Škofja Loka – Trata
– Rudarstvo
marmor – okrasni kamen Hotavlje
– Naravna dediščina krajinski park Porezen – Davča krajinski park Ratitovec
– Kulturna dediščina
Breznica nad Lubnikom, Brode, Bukovica, Crngrob 2x, Dražgoše, Na logu, Pevno, Podlonk, Potok, Predmost, Suha 3x, Sv. Barbara, Škofja Loka 11 x, Visoko pri Poljanah, Železniki 5x, Žirovski vrh
– Cestno omrežje
magistralna cesta Kranj-Jeperca
regionalna cesta Sorica-Podrošt
regionalna cesta Gorenja vas-Ljubljanica
regionalna cesta Pečnik-Žiri
regionalna cesta Vresje-Sorica-Petrovo brdo
regionalna cesta Kranj-Sovodenj
regionalna cesta Rudno-Češnjica
regionalna cesta Žiri-Trebija
regionalna cesta Petrovo brdo-Škofja Loka-Jeprca
regionalna cesta Lipnica-Rovtarica
– Železniško omrežje magistralna proga Ljubljana-Jesenice
1. glavna proga Ljubljana-Jesenice odsek Škofja Loka
1. glavna proga Ljubljana-Jesenice
– Elektroenergetsko omrežje
DV 110 kV 1021/1 Vzankanje-Škofja Loka DV 110 kV 1180 Okroglo-Železniki DV 110 kV 1020 Kleče-Okroglo DV 110 kV 1021 Kleče-Okroglo DV 110kV 1058 Idrija-Žiri 9 RTP 110/35 kV Žiri 9 RTP 110/20 k V Železniki 9 RTP 110/35 kV^Škofja Loka
– Naftno in plinovodno omrežje
mag. plinovod (tranzitni) Koper-Mojstrana mag. plinovod odcep Kranj-Škofja Loka Poleg poglavij, ki se v celoti nadomestijo z novim tekstom, v dolgoročnem planu v naslednjih točkah besedilo le. delno korigiramo, in sicer:
V točki 5.5.2.1. Promet
Železniški promet:
se v drugem odstavku črta »že v obdobju do leta 1990 pa se bo pričela rekonstrukcija železniške postaje« in nadomesti z novim besedilom »in rekonstruirana Železniška postaja«.
Cestni promet:
se v zadnjem odstavku beseda »Hribcem« nadomesti s »Stenom«.
V točki 5.5.4.1. Oskrba z vodo
se črta prvih šest odstavkov in nadomesti z novim besedilom naslednje vsebine:
»Obstoječi skupinski vodovodni sistem oskrbuje ca. 50% prebivalcev in 80% industrije občine Škofja Loka.
Letna količina porabljene vode znaša:
– iz loškega vodovoda ca. 1.900.000 m3
– iz vodovoda Železniki ca. 400.000 m3 in
– iz vodovoda Žiri ca. 200.000 m3
Zaradi izboljšanja kvalitete pitne vode so izvedene vrtine globine do 150 m in zajem vode iz globin od 10-100m. Na ta način je pridobljena voda:
– za Škofjo Loko: v Hotovlji, Hrastnici, Veštru, na Sorskem polju
– za Žiri: pod šolo, nad Mlinarjem
– za Železnike: v Plenšaku
Dolgoročni cilj je pridobiti na območju od Visokega do Hotovlje, na Trebiji in v Žireh z vrtinami čistejšo vodo, v vodovod pa vključiti tudi Hrastnico.
S kvalitetno vodo iz Plenšaka bomo s cevjo do 0 100 mm med Studenim in Ševljami oziroma bukovico, temu območju zagotovili kvalitetno vodo (po potrebi bo izvedena še vrtina in 1000 m3 vodohram v Plenšaku).
V Žireh bomo zgradili črpališče vode nad Mlinarjem in vpeljali čiščenje vode. Namesto klora v plinastem stanju bomo vsaj občasno uvedli razkuževanje vode s klorovim dioksidom. Industrijsko vodo bomo zajemali ločeno, kjer je to mogoče in gospodarno.«
V točki 5.5.4.3. Odpadki
se črta celotno besedilo razen zadnjega odstavka in nadomesti z novim naslednje vsebine:
»Pričeli bomo z ekološko sanacijo obstoječe deponije, pripravili bomo strokovne študije in zgradili novo deponijo. Postopoma bomo pričeli z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov.«
V točki 5.5.4.4. Pokopališče
se črta zadnji odstavek in nadomesti z novim besedilom:
»Pokopi se bodo opravili tudi na pokopališčih v Stari Loki, Retečah in Škofji Loki.«
V točki 7.4. Varstvo okolja se tekst dopolni, in sicer:
v prvi alinei petega odstavka se doda nov stavek: »Sanacijo zraka v Škofji Loki z okolico (od Dorfarij do Zminca) bomo izvajali z izgradnjo plinovodnega omrežja in ko bo dana tehnična možnost priključevanja na plin, bo na navedenih območjih prepovedana uporaba goriv, ki onesnažujejo zrak, zemljo in vodo (premog, mazut, odpadna olja, lubje, žaganje, lakirani, barvani ali lepljeni leseni odpadki).«
V petem odstavku še doda nova četrta alinea v naslednjem besedilu:
»Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bomo prioritetno reševali z izgradnjo kanalov in čistilnih naprav.
Pristopili bomo k ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov in izgradnji ustrezne komunalne deponije, posvečali bomo pozornost tudi posebnim odpadkom v občini. Raziskave vodnih virov in perspektivna oskrba s kvalitetno vodo ima prednost pred ostalo rabo prostora, melioracije na perspektivnih vodozbirnih območjih bodo izvajane v obsegu, ki ne bo vplival na slabšanje kvalitete talnih voda.«
Doda se nova, zadnja alinea v naslednjem besedilu:
»Zagotovili bomo sofinanciranje oziroma delno subvencioniranje izvajanja dejavnosti za varovanje okolja, in sicer pri plinifikaciji mesta Škofja Loka z okolico, pri gradnji čistilnih naprav v vrednosti do 60%, pri gradnji glavnih kolektorjev do 40% vrednosti; uličnih kanalov do 20% vrednosti, pri deponijah komunalnih odpadkov do 60% vrednosti. V okviru možnosti bomo podpirali tudi ekološko naravnane investicije v kmetijstvu za izboljšanje kvalitete talnih voda na vodozbirnih območjih (pokrita gnojišča, ureditev gnojnih in gnojničnih jam, obvezno pregnitje in razpršitev gnojevke v času vegetacije, sanacija hlevov na gnojevko, uporaba okolju prijaznih gnojil in drugo).
Št. 30-02/84
Škofja Loka, dne 12. julija 1993.
Predsednik
Skupščine občine
Škofja Loka
Peter Hawlina l. r.
* številka v oklepaju pomeni zaporedno številko spomenika na karti občinskega in republiškega plana
