Na podlagi 25. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 26/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 15. ter 19. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 18/91, 53/93 in 21/94) je SO Kočevje na 8. seji vseh treh zborov dne 16. 11. 1993 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za severovzhodni del planske celote P 5 – mesta Kočevje, ki jih je izdelal Urbanistični zavod – Projektivni atelje Ljubljana, pod št. naloge 3667 v juliju 1992 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve v Kočevju in Šalki vasi, PA PROSTOR, d.o.o. iz Ljubljane v decembru 1993.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje 1986-2000 in prostorskimi sestavinami družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986-1990 urejajo:
– območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN)
– območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN)
– območja, za katera so prostorski izvedbeni načrti že realizirani.

Skupna merila in pogoji se nanašajo na posege v prostor:
– za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, skladnost posameznega posega in določitev pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno, ampak zadošča priglasitev del upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora.

Prostorski ureditveni pogoji za del planske celote P 5 – Mesto Kočevje, določajo merila in pogoje za posege v prostor v območju urejanja:

                                            ha
- S 2 - Trata I                          20,46
- S 4 - Šalka vas                        68,08
- P 1 - LIK Breg                         62,64
- P 2 - Melamin                          27,52
- Z 2 - Pokopališče                      16,88
- Ž P - Železniška postaja                5,36
- Z 1 - Elektrokoridorji                 42,52
- Z 5 - Jama Kobel                        4,48
- Z 6 - Željnska jama                     3,04
- R 1 - Jezero                          149,20
- K 1 - Prisojne njive                   23,88
- K 4 - Trata                             9,48
- K 5 - Šalka vas                        1,20.

Osnovne namembnosti obravnavanega območja urejanja so:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
I – površine za proizvodne in servisne dejavnosti
Ž – površine za železniške naprave
Z – rekreacijske, parkovne in druge zelene površine
K,G — površine za kmetijstvo, gozd
KOM – površine za komunalno dejavnost.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji so za posege v prostor določeni:
I. Meja obravnavanega območja
II. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugega posega
III. Skupna merila in pogoji
1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
2. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje obravnavanega območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma posegov v prostor
3. Merila in pogoji za funkcionalna zemljišča
4. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
5. Merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč
6. Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine
7. Merila in pogoji za varovanje okolja
8. Merila in pogoji za posege v prostor z vidika SLO in DS.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– prikaz prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1: 5000
– prikaz meril in pogojev za posege v prostor, na katastrskem načrtu v M1:2500
– tabelarični prikaz po posameznih območjih s podatki:
– ime območja
– način urejanja
– funkcija območja
– usmeritve glede posegov
– posebnost območja
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
– besedilo odloka.

Meja in obseg obravnavanega območja sta razvidna iz grafične priloge, tabel in seznama obodnih parcel (k.o. Kočevje, Stara cerkev), ki so sestavni del odloka.

Funkcija posameznih območij je podrobneje definirana v tabelaričnem prikazu po posameznih področjih, kjer so prikazani tudi pogoji in omejitve za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov.
Posegi v prostor so možni le skladno z merili in pogoji o vrsti dopustnih posegov in z drugimi pogoji, določenimi za posamezno funkcionalno enoto.

Prostorski ureditveni pogoji prikazujejo možne prostorske ureditve s prikazi meril in pogojev za posege v prostor, ki so podrobneje definirani v tabelah za posamezno območje, in sicer:
– za dopolnilno stanovanjsko gradnjo kot prizidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov
– za nadomestno gradnjo dotrajanih objektov in naprav
– za gradnjo novih objektov v primeru, da gre za zapolnitev vrzeli oziroma za zaokrožitev že formirane pozidave
– za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah
– za gradnjo turistično-rekreativhih objektov in naprav, kolikor gre za dopolnjevanje programa »Jezero«
– za gradnjo proizvodno-servisnih objektov
– za gradnjo delavnic, prostostoječih ali v povezavi s stanovanjskimi objekti, ki zaradi svojega značaja potrebujejo posebne prostorske pogoje
– za gradnjo pomožnih objektov
– za gradnjo objektov in naprav za potrebe prometa in zvez ter komunalne infrastrukture
– za gradnjo oziroma postavitev začasnih objektov
– za spremembo namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih
– za urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti, ploščadi, parki
– za gradnjo športnih, rekreacijskih in spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost
– za odstranitev obstoječih objektov
– za delne rušitve.

a) Nadzidave, prizidave, adaptacije so posegi s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanje zmogljivosti obstoječih objektov.
b) Novogradnje so gradnje v vrzelih (dopolnilna gradnja) in novogradnja za potrebe obstoječih in novih uporabnikov prostora, vključujoč tudi parcelacijo kot posledico novogradnje. Gradnja na mestu predhodno odstranjenih objektov je novogradnja (nadomestna gradnja).
Odmik od prvotne lokacije objekta je dovoljen le v okviru funkcionalnega zemljišča prvotnega objekta, in sicer: – če zaradi geoloških razmer gradnja na tem mestu ni možna
– če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti
– če stoji objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi
– če iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi predpisi) gradnja na istem mestu ni možna
– po zgraditvi in vselitvi v novi objekt, je obvezna rušitev starega
c) rekonstrukcije objektov so posegi, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, naprave, napeljave ali oprema ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta oziroma njegovih delov, vključno z rekonstrukcijo podstrešij, brez večjih gabaritnih oblikovnih sprememb
d) odstranitev obstoječih objektov so posegi za potrebe priprave stavbnega zemljišča ali arheoloških raziskav
e) delne rušitve obstoječih objektov, naprav so posegi s ciljem očiščenja nefunkcionalnih in neestetskih sestavin
f) Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice) je poseg na funkcionalnem zemljišču stanovanjskih hiš
g) Gradnja začasnih objektov je gradnja objektov in naprav za potrebe sezonske turistične in gostinske ponudbe, prireditev, proslav, ki z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.
h) gradnja komunalne in prometne infrastrukture je gradnja s ciljem funkcionalnih dopolnitev obstoječih naprav za potrebe prebivalstva
i) sprememba namembnosti in dejavnosti obstoječih objektov je možna, če je tak poseg dopusten za to funkcionalno enoto, če je predvidena namembnost v okviru, kot so določeni s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji in če sprememba namembnosti in dejavnosti ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju.

Z lokacijsko dokumentacijo se določijo merila in pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor. Po obdelavi mora biti prilagojena vrsti posega v prostor, podrobnosti obdelave, stopnji varstvenih značilnosti in arhitektonski zahtevnosti objektov in površin, ki jih nameravani poseg zadeva. S temi merili in pogoji se za posamezne posege v prostor določijo zahtevnejši načini priprave dokumentacije:
A – lokacijska dokumentacija s kompleksno, obdelavo cele funkcionalne enote, s funkcionalnega, gradbeno-tehničnega in oblikovnega vidika
B – lokacijska dokumentacija s predhodno zagotovljenimi osnovami oziroma strokovnim mnenjem za posege v funkcionalnih enotah, kjer je prisotna naravna in kulturna dediščina oziroma spomenik
C – lokacijska dokumentacija s predhodno zagotovljenimi osnovami oziroma strokovno presojo za posege v funkcionalnih enotah, kjer je opredeljen gozd s poudarjenimi drugimi funkcijami.
Lokacijska dokumentacija za potrebe rušitev se pripravi skladno naravi problema, po potrebi s presojo glede varstva naravne in kulturne dediščine.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se določajo merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje za vse posege v prostor, tudi za delne rušitve stavb, naprav, opreme in ureditev, za adaptacije in rekonstrukcije površin, za tekoče vzdrževanje pa le, kadar značaj kulturne in naravne dediščine to zahteva.

Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohranjati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi)
– naravni relief, če pa to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami, izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene
– krajinsko tipiko obrežnega prostora, oblikovanje sipin, ohranjanje obrežnih dreves
– povečati delovanje funkcije gozda s poudarjeno zaščitno, estetsko, rekreacijsko funkcijo.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.

Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar imajo namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja
– kadar ima nov objekt namen vzpostavili prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.

Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
– odmiku od sosednjih objektov
– sestavi stavbnih mas
– višini in gradbeni črti
– naklonu streh in smereh slemena
– razmerju fasad in njihovi orientaciji
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve odprtega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
 
a) Odmiki in gradbene linije:
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno linijo:
V območjih brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če to ni predvideno za rekonstrukcijo, razen v območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, oziroma kjer so v zazidavi dominantne obstoječe gradbene linije ob cesti;
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa svetlobnotehnična ocena in študija osvetlitve, ter če so ugotovljeni ustrezni požarnovarnostni ukrepi in sanitarni pogoji;
-4 m od parcelne meje, sicer je potrebno pridobiti soglasje mejaša, vendar mora biti odmik vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in njegova uporaba. Objekt ne sme motiti posesti.
 
b) Dovozi in dostopi
– lokacija novih objektov mora zagotoviti skupne priključke na javno cesto, javno pot, ulico;
– dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo urejene (intervencijska vozila) v protiprašni izvedbi in odvodnjavanje. Enako velja za parkirne površine;
– dostopi in dohodi v javne ustanove, površine za pešce in prehode le-teh čez vozne površine morajo biti urejene tako, da omogočajo prehod invalidom v vozičkih, starejšim občanom in otroškim vozičkom;
– dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa, uredijo se v soglasju s pristojnim organom in upravljalcem cest;
– do vsake parcele mora biti zagotovljen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Izjemoma se dovoljuje urediti dovoz preko zasebnih zemljišč pod pogojem, da so lastniki teh zemljišč v sorodstvenem razmerju (prvi dedni red) s prosilcem lokacije.
 
c) Stanovanjski objekti
Gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega s skupno bruto etažno površino 40% nepozidane parcelne površine
 
d) Delavnice.
Gradnja delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi hišami je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, da je mogoče zadovoljiti zadostne odmike od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz in manipulacijo.
Delavnice, ki nimajo škodljivega vpliva na okolje, je možno locirati v stanovanjske soseske v soglasju z mejaši in KS. Delavnice, kjer hrup presega mA. dovoljeno raven hrupa (50 d.) in ostale emisije, se mora locirati v območja, predvidena za proizvodne in servisne dejavnosti, izvzeto je območje S2 – Trata
 
d) Proizvodno-servisni objekti:
Gradnjo proizvodno-servisnih objektov v proizvodno-servisnih območjih urejati tako, da bodo ti posegi tudi dolgoročno upravičeni in da bodo omogočali razvoj dejavnosti ob čim manjši porabi površin.
Predpogoj novogradnje in širitev obstoječih kapacitet je ekološka sanacija in tehnološka izboljšava obstoječe proizvodnje.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti potrdilo o izpolnitvi pogojev pristojnih služb.
 
e) Gospodarski objekti
Gradnja gospodarskih objektov (skednji, hlevi, kozolci itd.) je dovoljena na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih objektov, vendar ne ob uličnih fasadah.
 
f) Pomožni objekti (garaže, drvarnice):
Gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš je dovoljena le, če v sklopu obstoječe gradbene lupine ni mogoče rešiti manjkajočih funkcionalnih potreb.
Gradijo se kot prizidki k stanovanjskim objektom ali kot samostojni objekti na funkcionalnem zemljišču obstoječe gradbene lupine ni mogoče rešiti manjkajočih funkcionalnih potreb.
Za lokacijo pomožnega objekta veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo (odmiki, negativen vpliv na okolje).
 
g) Začasni objekti:
Kot začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični in gostinski ponudbi, prireditvam, proslavam in podobno, je možno postaviti tiste objekte in naprave, ki z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje:
Začasni objekti se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Merila in pogoji ne veljajo za postavitev gradbiščnih začasnih objektov. Le-ti se postavljajo in odstranjujejo po določilih zakonodaje o graditvi objektov.
Objekti sezonsko turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma na greznico, če dejavnost, ki se v njih izvaja, to zahteva.
Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja, morajo biti postavljena tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov, da ne motijo in ne kvarijo vizualne kompozicije prostora ter varnega in nemotenega odvijanja prometa.

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati: a) Novi objekti Horizontalni gabarit:
– tloris objektov mora biti prilagojen merilu obstoječih objektov in značilnemu odnosu stranic
Vertikalni gabarit:
– opredelitev višine gabarita objektov je pogojena z višino obstoječe zasnove
– maksimalni viš. gabarit je za:
– prostostoječe hiše P + 1, P + 2
– bloke do P + 4
– hiše v uličnem nizu P + 3
– objekti so podkleteni, razen na predelih, kjer je nevarnost poplave
– kota pritličja je min. 0,30 m nad koto poplavnih voda
– pri nadstropnem objektu je kolenčni zid max. 30 cm
– pri pritličnem objektu z izkoriščenim podstrešjem je višina kolenčnega zidu maksimalno 1,50 m
Streha
– streha mora biti simetrična dvokapnica, naklon pa prilagojen obstoječim okoliškim objektom
– dovoljene so osvetlitve podstrešnih prostorov v obliki frčad ali podstrešnih oken, izvedenih v ravnini strehe
– kritina mora biti opečne barve ali temne barve, usklajen s tipiko naselja.
b) Pomožni objekti
Samostojni in prizidani objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječim objektom (gabarit, naklon strešin, materiali) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
Ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina, vendar ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta.
Objekti so pritlični, nepodkleteni, brez kolenčnega zidu, podstrešje ni izkoriščeno za bivanje.

Dovoljene so rekonstrukcije vseh vrst (razen črnogradenj) – brez gradbenega dovoljenja), s katerimi se spreminjajo konstruktivni elementi, naprave, napeljave, oprema, ki lahko vplivajo na varnost objekta, oziroma njegovih delov, vključno z rekonstrukcijo podstrešij ali rekonstrukcij objektov v cesti in nadzidavo objektov z novimi strehami.
V primeru sanacij ravne strehe pristopiti k izvedbi dvokapne strehe z naklonom in kritino, prilagojeno okoliškim objektom (velja predvsem za večnadstropne objekte)
Dozidave in nadzidave so dovoljene pri vseh vrstah objektov, ob upoštevanju 16. člena tega odloka, razen pri objektih, ki so bili zgrajeni na osnovi priglasitve. Za zgoraj navedene posege veljajo pri oblikovanju, objektov enaka merila in pogoji kot pri novogradnjah oziroma gradnji novih objektov (17. člen).
Za območja in objekte, kjer veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se morajo vsi posegi (rekonstrukcije, nadzidava, dozidava) vršiti v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo.
Povečava trgovin se dovoli v smislu funkcionalnih dopolnitev dejavnosti in razpoložljivih prostorskih možnosti.

Dovoljujejo se tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, s katerimi se bistveno ne spremenijo njihova zunanjost ali zmogljivost, vključujoč spominska obeležja.
Obvezno je:
– ohranjati prvotne elemente členitve fasad (omet obdelan kamen, les, barva) ter ostale likovne elemente
– pri obnovi oziroma zamenjavi ostrešja in kritine veljajo isti pogoji kot pri novogradnji
– pogoje za vzdrževalna dela pri objektih kulturne dediščine predpiše Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Urbana oprema odprtega prostora kot so: klopi, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti praviloma oblikovana enotno.
Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje.
Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, zbiralniki ipd.) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta.

Znotraj naselij ni dovoljeno graditi masivnih ograj, dovoljuje se le gradnja lesenih ograj ali živa meja, ojačana z mrežo.
Ob parcelni meji, ki meji na prometno površino, je postavljanje ograj dovoljeno min. l m od parcelne meje oziroma ograja mora biti postavljena tako, da ne zmanjšuje preglednosti ceste. Ograje morajo biti lahke in transparentne.
Enaka določila veljajo tudi za gradnjo škarp.
Višinske razlike med zemljišči morajo biti premoščene s travnatimi brežinami.

Funkcionalno zemljišče je tisti del gr. parcele oziroma stavbnega zemljišča, ki je namenjen za redno in normalno rabo objekta ali naprave.
V primerih, kjer ni sprejet ali predviden PIN, veljajo za določitev funkcionalnega zemljišča naslednji pogoji:
1. Za stanovanjske objekte je površina funkcionalnega zemljišča minimalno 3 m okrog objekta in dovoz širine 3 m. Kolikor je dejansko zemljišče pri objektu manjše od minimalnih površin funkcionalnega zemljišča po tem odloku, se upošteva dejansko površino zemljišča.
2. Za industrijske, javne in ostale infrastrukturne objekte se funkcionalno zemljišče določa na osnovi prostorskih značilnosti (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine itd...) in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja poseg.
3. Točna velikost funkcionalnega zemljišča mora biti določena v lokacijski dokumentaciji.

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti.
Pogoje prometnega urejanja je potrebno prilagoditi komunalnim storitvam (pluženje snega, odvoz smeti) in strokovne rešitve prilagoditi le-tem.

Varovalni pas ceste obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev: kolesarjev, pešcev, mirujočega prometa vzdolž cestišč in na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti, ureditev obcestnega prostora, skladno s pogoji varnega odvijanja prometa.
Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila zakona o cestah, pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest in pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališči prometne varnosti.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo graditi stanovanjske hiše in druge stavbe ter naprave.
V varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
Odmik objekta od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti:
– min. vzdrževanje cest v zimskem in letnem času
– zagotovljena mora biti min. širina cestnega telesa 3,5 m
Dovozi in priključki na cestno mrežo ter posegi z 16.b člena, morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz.

Železniška proga Ljubljana-Kočevje, ki poteka preko območja, ki ga urejajo ti prostorski ureditveni pogoji, ima varovalni pas 19 m (na vsako stran železniškega tira).
V območju, ki tangira varovalni pas železnice, je gradnja kontrolirana, vendar brez večjih omejitev. Potrebno je pridobiti soglasje ŽG.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zgraditi je potrebno manjkajoče energetsko, komunalno in telekomunikacijsko omrežje.
 
Vodovod
Na območju z urejenim javnim vod. omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode, v soglasju z upravljalcem.
Na področjih, kjer obstoječe vodovodno napajanje ne zadovoljuje vseh potreb, se predvideva ojačitev ali rekonstrukcija.
Širina rezervatov primarnih vodov oziroma njihov varovalni pas je 2,5 m, če ti potekajo izven ceste. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
 
Kanalizacija
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistem javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi.
Vse meteorne vode s streh in zelenic se priključujejo na kanalizacijo (meteorno ali mešani sistem) ali pa se speljejo v naravni recipient.
Vse vode iz prometnih površin (utrjenih površin) pa je potrebno preko usedalnika in lovilca olj speljati v kanalizacijo ali naravni recipient.
Vsa odpadna voda se mora pred izpuščanjem v naravno strugo očistiti do te mere, kot zahteva veljavna zakonodaja za odpadne vode. Kolikor to ni možno, je potrebno izvesti zaprt sistem čiščenja.
 
Elektrika
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektroenergetskem soglasju.
Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, za katere so določeni varovalni pasovi oziroma rezervati naslednjih širin (od osi voda).
– daljnovod 20 kV 15 m + 15 m
 
PTT omrežje
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo v Kočevju.
 
Kabelsko razdelilni sistem KRS
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Za gradnjo kabelskega sistema je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo z vsemi soglasji.

Naravna in kulturna dediščina sta v PUP opredeljeni po vrsti urejanja na:
N – naravni spomeniki in naravna dediščina
U – umetnostnozgodovinska in urbanistična dediščina
E – etnološka dediščina
Z – zgodovinska dediščina

Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine so posegi in oblikovanja dovoljeni v skladu z zakonskimi določili.

V območju urejanja S 2 – Trata I. veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte in območja:
a) Naravna dediščina:
– Tri lipe ob cesti Trata XIII. št. 8-10
– Drevje okrog cerkve na Trati
– Lipa pri hiši Trata XIII. št. 10
b) Umetnostnozgodovinska dediščina:
– Stanovanjska hiša Trata XIIl/8
– Park na Trati s cerkvijo, kapelo in spomenikom.

V območju urejanja S 4 – Šalka vas veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte in območja:
a) Naravna dediščina:
– Zelenica in drevored divjih kostanjev pri hiši Roška 64
– Trije divji kostanji v delavski koloniji
– Prostor med Motelom in jezerom z drevesi (vrbe in divji kostanj)
– Dve lipi in ena akacija ob jezeru pri delavski koloniji
– Divji kostanj pred bifejem v Šalki vasi
– Chamaecyparia pri hiši v Šalki vasi št. 8
– Dva divja kostanja med hišama Šalka vas št. 28 in 26
– Lipa ob cerkvi v Šalki vasi
– Vrbe ob meji pri hiši Šalka vas št. 132a
– Hruška pred hišo Šalka vas 113
b) Umetnostnozgodovinska dediščina:
– Roška c. 64 – enonadstropna zgr. s secesijsko oblikovanimi fasadami
– P.C. Sv. Roka v Šalki vasi
c) Enološka dediščina:
– Rudnik št. 1-11
– Šalka vas 3-41, 6-38
d) Zgodovinska dediščina:
– Spominska plošča v Šalki vasi na kulturnem domu
– Spomenik rudarjem pri upravi rudnika v Šalki vasi
– Spomenik padlih borcev NOV v Šalki vasi pri upravi GG.

V obravnavanem območju P 1 – LIK BREG veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte in ureditve:
a) Naravna dediščina:
– Topolov drevored ob Kolodvorski cesti
– Dva divja kostanja pri hiši Ljubljanska cesta 63
– Trije divji kostanji in ena lipa ob Ljubljanski cesti pri hiši št. 71
– Lipa pri hiši Ljubljanska cesta št. 97
– Rubinia nasproti hiše Novomeška cesta št. 2
– Sadovnjak in lipa pri hiši Novomeška c. št. 1
– Zelenice pred tovarno Slovenijales – LIK
– Drevored zasajene lipe in hrast ob Novomeški cesti pri št. 3 in gasilskem domu
– Ostanek gozdnega otoka med cesto v gradnji in Novomeško cesto pri gasilskem domu
– Zelenica ob Ljubljanski c. pri stavbi št. 67.

V obravnavanem območju P 2 – Melamin veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščin za naslednje objekte in ureditve:
a) Naravna dediščina:
– Drevored lip ob parkirišču Motela ob jezeru
– Drevored brez pri vhodu v tovarno KGP
– Zelenica pred tovarno Melamin in Ljubljanskimi mlekarnami
– Drevored brez ob Tomšičevi cesti
b) Zgodovinska dediščina:
– Spominska plošča na Tekstilani.

Na obravnavanem območju ŽP – železniška postaja veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednje objekte in ureditve:
a) Naravne dediščina:
– Topolov drevored ob Kolodvorski cesti
– Vrba žalujka pri železniški postaji
– Drevored divjih kostanjev ob Kolodvorski cesti
– Zelenice pred stanovanjskimi bloki na Tomšičevi cesti
b) Umetnostnozgodovinska dediščina:
– Nebotičnik na Kolodvorski cesti.

V območju urejanja Z5 – Jama KOBEL veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne dediščine:
– brezno pri Šalki vasi, to je vodoravna jama z breznom, ki vodi na površje.

V območju urejanje Z6 – Željnska jama, veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne dediščine za:
– vodoravni jamski sistem z vodnim tokom in udori v stropu.

V območju planske celote P5 se nahajajo gozdički, ki so po kriterijih za primestne gozdove razvrščeni, v gozdove s poudarjenimi drugimi funkcijami, predvsem zaščitno, estetsko, rekreacijsko.

Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti in sicer:
– vse obstoječe vire onesnaženja in motenj v okolju je treba sanirati
– gradnja novih objektov in spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so v predpisih dovoljene, če ne onesnažuje vode in če ne uporabljajo strupenih snovi
– zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem
– pri posegih v prostor je glede varovanja okolja potrebno upoštevati določbe veljavnih zakonov in predpisov za zaščito pred onesnaževanjem
 
Komunalni odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo, odvažajo in deponirajo na centralno odlagališče. Za odvoz odpadkov je treba zagotoviti ustrezen dostop za komunalna vozila. Neurejena odlagališča odpadkov se morajo sanirati tako, da se odpadki odstranijo, zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost.
Odvoz kosovnih odpadkov je potrebno organizirati vsaj dvakrat letno po dogovoru s Komunalnim podjetjem.
 
Varstvo zraka
Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Organizacije in druge pravne osebe morajo stalo nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih ali napravah na način kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.
 
Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v podtalnico oziroma vodotok.
 
Varstvo pred hrupom
Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijski dokumentaciji v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se škodljivi vplivi ne širijo v smeri stanovanjskih območij.
V stanovanjskih območjih (obstoječih in bodočih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Investitorji obrtnih novogradenj si morajo pri lokacijskem postopku pridobiti strokovno oceno po 7. členu zakona o varstvu pred hrupom. Protihrupna z bariera (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z objektom.
 
Varstvo pred požarom
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehn. normativih. Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
V območjih urejanja, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostop do površinskih vodotokov.

Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih.

Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, podjetjem, zavodom in drugim organizacijskim oblikam stalno na vpogled na občini Kočevje – Odseku za urbanizem in urejanje prostora, na Krajevni skupnosti Kočevje – mesto in Krajevni skupnosti Rudnik-Šalka vas.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava inšpekcijskih služb – Urbanistična inšpekcija.

del 294, del 294, del 296, del 297, del 299, 301, 302, 306/1, del 307/1, 308/1, 308/2, 308/2, del 309, del 322/1, del 322/1, del 326, 329, del 331, 333/2, 333/2, del 339/2, del 339/2, del 339/3, 340/2, 341, 347, 352, 355, del 357, del 360/1, del 361/1, del 361/1, 367, 368, 369, 370, del 387/1, del 387/1, del 387/2, 388, 389, 390, del 398, del 399, 400/1, 400/2, 400/2, 400/3, 401, 401, 405, 406, 407, 408, 409, 410/1, 410/2, 411, 412, 418, 420, 421/1, 421/2, 432, 433, del 436, 437, del 440/1, del 440/2, 441/1, 441/2, 443/2, 444, del 446, 447, del 449, del 451, del 462, 564, 565, del 568, 569, del 572/2, del 575/1, del 577/2, 582, 585, 588, 1295, del 1296, 1297, del 1346/2, 1346/3, 1346/3, 1346/4, 1346/4, 1346/5, 1346/5, 1346/6, 1346/6, 1346/7, 1346/7, 1346/8, 1346/8, 1346/9, 1346/9, 1359/1, 1359/3, 1359/4, 1360, 1377, 1377, 1378/1, 1378/3, 1378/3, 1485/2, 1485/3, 1485/4, 1485/5, 1485/7, del 1486/1, del 1487/1, 1496/1, del 1496/2, 1496/9, 1496/10, 1496/11, del. 2328, 2329, del 2332, del 2335/1, del 2335/2, 2336/1, 2336/2, 2352/1, 2352/2, 2352/3, del 2353, del 2354, del 2354, del 2377/1, del 2377/4, 2377/5, del 2382/5, 2382/6, 2383, 2384/1, 2384/2, 2384/3, 2386, 2387, 2388, 2394, del 2395/1, 2456, 2457, 2458, 2459, 2461, del 2462, 2464/3, 2464/5, 2466/1, 2466/4, 2466/5, 2466/8, del 2467/2, del 2467/5, del 884/1, del 884/1, 886/3, 886/3, del 887/3, del 887/ 3, del 887/3, del 888/4, del 888/6, del 889, 892, del 912/1, del 914, del 914, del 1323, del 1323, del 1324, del 1330, del 1330, del 1330, del 2159/1, 2170/1, 2170/2, 2171/2, del 2175, 2208, del 2209/2, 2210/1, del 2210/3, 1499/1, 1499/2, 1500/4, 1519/2, 1520, 1521, del 1522/1, del 1522/1, del 1522/2, del 1523/1, del 1527, 1528, del 1530, del 1531/2, del 1531/2, del 1533, del 1534/1, del 2182/1, 2467/1, 2467/4, 2468, del 2482, del 2488/1, del 2490, del 2494, 2495, del 2497/1, del 577/2, 577/2, del 578/2, del 580/1, del 583, del 583, del 584, del 585, del 587, del 589, del 590, del 619/1, 619/2, 619/3, 619/4, del 619/5, del 619/6, del 619/7, del 619/9, del 619/10, del 624, del 625/20, 675, 926, 927/1, del 951, 952/1, del 1038, del 1045, del 1047, 1055/1, 1056/1, 1058, 104, 105, 108, del 117/1, del 117/2, 128/1, 128/2, del 131/1, 131/2, del 139/1.