Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. aprila 1994.

V stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91) se v 22. členu dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

"Lastniki v večstanovanjski hiši lahko svoje interese v zvezi ž upravljanjem večstanovanjske hiše rešujejo v obliki skupnosti lastnikov v večstanovanjski hiši.

Skupnost lastnikov v večstanovanjski hiši je lahko pravna oseba."

V 39. členu se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:

"Lastnik stanovanja ne sme skleniti najemne pogodbe oziroma aneksa k najemni pogodbi, če bi število oseb v stanovanju za več kot trikrat presegalo število oseb, za katere se šteje, da je stanovanje še primerno."

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V 41. členu se v drugem odstavku besedilo "ki jih je najemnik dolžan preživljati po zakonu" nadomesti z besedilom" "lahko pa odkloni sklenitev aneksa k najemni pogodbi, če bi število oseb v stanovanju za več kot dvakrat presegalo število oseb, za katere se šteje, da je stanovanje še primerno."

V 44. členu se doda sedma alinea, ki se glasi:

"- obvestiti lastnika, če stanovanje več kot 30 dni zaporedoma uporablja poleg najemnika ena ali več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi."

V 53. členu se v prvem odstavku šesta alinea spremeni tako, da se glasi:

"- če stanovanje več kot 30 dni zaporedoma uporablja poleg najemnika oseba ali več oseb, glede katerih lahko lastnik odkloni sklenitev aneksa k najemni pogodbi."

V 54. členu se v drugem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo "kar pomeni, da se šteje za primerno stanovanje poleg opredelitev iz 5. člena tega zakona stanovanje, ki v nobeni drugi pomembni okoliščini ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih pogojev najemnika in oseb, ki skupaj z njim bivajo v stanovanju."
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

"Stroške selitve nosi lastnik.

V primeru spora odloča o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem postopku.
Najemno pogodbo, na stanovanju iz drugega odstavka 113. člena tega zakona se lahko prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice oziroma osebi, s katero je lastnik tega stanovanja dolžan skleniti najemno pogodbo, odpove le iz razlogov, navedenih v 53. členu tega zakona."

V 105. členu se v prvem odstavku za besedami "usposobljeni za normalno rabo" doda besedilo "oziroma normalno rabo onemogoča", na koncu prvega odstavka pa se pika črta in doda besedilo "oziroma odklonitev motenj."

V 116. členu se na koncu prvega odstavka črta pika in doda besedilo "in imajo pravico do vpisa lastninske pravice na tem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del."
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: "Pravice iz tega člena pripadajo tudi občanom, katerih stanovanja so v stanovanjskih hišah, ki so bila pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona z odločbo sodišča vrnjena prvotnim lastnikom."

V 117. členu se v prvem odstavku pred navedbo številke "113" črtata besedi "prvega odstavka".

V 121. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, mesečno določa vrednost točke, ki je veljala ob koncu leta 1993, skladno z rastjo vrednosti nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije."

Za 121. členom se doda nov 121. a člen, ki se glasi:

Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v lasti pravne osebe s sedežem izven Republike Slovenije ne more uveljaviti svoje pravice do privatizacije, lahko zahteva v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, da pod pogoji, določenimi s stanovanjskim zakonom, sklene kupoprodajno pogodbo s pooblaščeno osebo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki to stori v imenu in na račun lastnika stanovanja.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije deponirano kupnino, prejeto s prodajo teh stanovanj, revalorizira glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno in jo je dolžan izročiti lastniku skupaj z obrestmi takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji".

V 123. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo "za stanovanja iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oziroma je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo."
Za prvim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: "Prodajalec mora sklenjeno pogodbo o prodaji stanovanja iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, za katerega ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oziroma za katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo pravnomočno zavrnjen, takoj poslati Slovenskemu odškodninskemu skladu. V tej pogodbi mora biti določeno, da kupec kupnino nakaže oziroma nakazuje Slovenskemu odškodninskemu skladu."

125. člen se spremeni tako, da se glasi: "Določila najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije -lastniku.
Potem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavlja pravico do nakupa stanovanja na način, določenem v tem poglavju.
Če se lastnik, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno na podlagi predpisov o denacionalizaciji, strinja s takim načinom prodaje, ima pravico do nadomestila za popust iz drugega odstavka 117. člena oziroma 119. ali 120. člena tega zakona od zavezanca za vrnitev stanovanja, razliko do polne cene stanovanja, ugotovljeno na način iz 93. člena zakona o denacionalizaciji, pa dobi v višini polovice te vrednosti v obveznicah od Slovenskega odškodninskega sklada, drugo polovico pa v lastniških vrednostnih papirjih Sklada Republike Slovenije za razvoj.
V primeru, da lastnik ne pristane na prodajo po prejšnjem odstavku, si lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice ob soglasju lastnika sam priskrbi stanovanje za nakup ali se odloči za gradnjo. V tem primeru mu mora lastnik izplačati kot odpravnino za izpraznjeno stanovanje 30% od vrednosti stanovanja, ki ga zaseda, ugotovljeno na način iz 93. člena zakona o denacionalizaciji, 50% te vrednosti pa dobi po eno tretjino od zavezanca za vrnitev stanovanja, od Slovenskega odškodninskega sklada v obliki obveznic, ter od Sklada Republike Slovenije za razvoj v lastniških vrednostnih papirjih. V primeru, da se prejšnji imetnik stanovanjske pravice odloči za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, odpravnina pa ne zadošča za kupnino, je na njegovo zahtevo Stanovanjski sklad Republike Slovenije dolžan najkasneje v roku šestih mesecev od vložene zahteve odobriti posojilo iz 81. člena tega zakona do višine kupnine za primerno stanovanje po ceni, ki jo za izračun posojila priznava Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ima pa tudi pravico zahtevati, da mu Stanovanjski sklad Republike Slovenije na njegovo zahtevo v roku šestih mesecev odkupi prejete obveznice Slovenskega odškodninskega sklada in lastniške vrednostne papirje Sklada Republike Slovenije za razvoj po tržni ceni. Če lastnik odkloni soglasje po določilih tega odstavka, mora prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice izplačati odpravnino za izpraznjeno stanovanje zavezanec za denacionalizacijo sam, s čimer pridobi pravico do vselitve drugega najemnika v to stanovanje pod enakimi pogoji, kot so veljali za prejšnjega imetnika stanovanjske pravice. Zavezanec za denacionalizacijo mora svojo obveznost do prejšnjega imetnika stanovanjske pravice izpolniti v roku šestih mesecev od sprejema zahteve.
V primeru, da lastnik ne pristane na prodajo stanovanja po tretjem odstavku tega člena, prejšnji imetnik stanovanjske pravice pa se ne odloči za nakup ali gradnjo ali ne more uresničiti nakupa ali gradnje po prejšnjem odstavku tega člena, lahko zahteva, od zavezanca za vrnitev stanovanja podatke in seznam o vseh razpoložljivih nezasedenih in zasedenih stanovanjih, katerih lastnik je, in ki jih mora ponuditi v odkup. Zavezanec lahko v nadomesten odkup ponudi le tista zasedena stanovanja, katera najemniki – prejšnji imetniki stanovanjske pravice – ne bodo odkupili v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona. V tem roku imajo ne glede na rok iz 123. člena pravico zahtevati odkup stanovanja v skladu s 117. in 119. členom tega zakona. Podatke in seznam je dolžan zavezanec izročiti najkasneje v 30 dneh od poslane zahteve, vendar pa ne pred potekom štirimesečnega roka, v katerem imajo prejšnji imetniki stanovanjske pravice, najemniki možnost ta stanovanja odkupiti. Za zavrnitev se šteje pisna zavrnitev prodaje stanovanja ali enomesečni molk lastnika na priporočeno pisno ponudbo najemnika.
Enakovredno stanovanje po petem odstavku je stanovanje, katerega posamezni in bistveni integralni (vrednost. stanovanja, izračunana na podlagi 121. člena tega zakona, število točk, kvadratura, korekcijski faktor) elementi vrednotenja stanovanja ne odstopajo za več kot 30% glede na stanovanje, ki ga prejšnji imetnik stanovanjske pravice zaseda. Stanovanje ni enakovredno, če lokacija bistveno poslabšuje življenjske razmere najemnika.
Za zavezanca se v smislu petega odstavka tega člena šteje tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Na območju mesta Ljubljane se štejejo za enotnega zavezanca za prodajo po tem zakonu vse občine (ter mesto) skupaj.
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil zasebno stanovanje, ponudi najemniku v svojem stanovanju v zameno stanovanje, ki ga sam zaseda, je ta dolžan ponudbo sprejeti, kolikor se lastnik ponujenega stanovanja (ki mu je bilo stanovanje vrnjeno na podlagi predpisov o denacionalizaciji) s tem strinja. V tem primeru je dolžan z njim skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji kot s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na tem stanovanju. Najemniku, ki se mora preseliti, je ponudnik zamenjave dolžan povrniti vse stroške selitve.
Če prvotni lastnik ne pristane na, rešitve ne po tretjem, ne po četrtem odstavku tega člena oziroma se ne strinja z zamenjavo "stanovanja po devetem odstavku tega člena, ne sme s pravnimi posli med živimi odtujiti stanovanja v roku petih let od odklonitve prodaje iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
Prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo sodišča vrnjena prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.
Zavezanci za vrnitev stanovanja so dolžni del kupnine, pridobljene s prodajo stanovanj po petem odstavku tega člena, odvajati v Stanovanjski sklad Republike Slovenije in v Slovenski odškodninski sklad v skladu s 130. členom tega zakona."

V 130. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Lastniki prejšnjih družbenih stanovanj, razen lastnik iz 114. člena tega zakona, odvajajo del kupnine, pridobljene na podlagi tega zakona, v Stanovanjski sklad Republike Slovenije v skladu z določbami zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Pred sodno overovitvijo morajo biti poplačane obveznosti do Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in do Slovenskega odškodninskega sklada, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti."

V 134. členu se v 2. točki podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo "oziroma zoper katerega je ukrepal inšpektor po 105. členu;".

V 136. členu se doda nova 7. točka, ki se glasi:

"7. ki sklene najemno pogodbo oziroma aneks k najemni pogodbi v nasprotju s tretjim odstavkom 39. člena."

V 147. členu se na koncu tretjega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "navedenega v najemni pogodbi v primeru, če je prejšnji imetnik stanovanjske pravice umrl pred potekom roka za privatizacijo, v primeru razveze zakonske zveze pa na tistega zakonca, ki ostane oziroma postane najemnik stanovanja."

V 150. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za stanovanja in stanovanjske hiše v zasebni lasti, razen če gre za stanovanja po drugem odstavku 113. člena, po prvem odstavku 155. člena in po drugem odstavku 156. člena tega zakona in za stanovanjske hiše in stanovanja iz prejšnjega odstavka po izpraznitvi stanovanja, na katerem je bila do uveljavitve tega zakona stanovanjska pravica. Razliko do profitne najemnine za stanovanja po prvem odstavku 155. člena in drugem odstavku 156. člena tega zakona krije po preteku roka iz drugega odstavka 155. člena ter prvega odstavka 156. člena tega zakona zavezanec iz drugega odstavka 155. člena tega zakona."

V 155. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: "Dodelitev drugega primernega stanovanja lahko zahteva tudi prejšnji imetnik pravice do uporabe stanovanja."

Za 155. členom se doda nov 155. a člen, ki se glasi:

"155. a člen Ob izpraznitvi stanovanja ima prejšnji imetnik stanovanjske pravice in prejšnji imetnik pravice do uporabe stanovanja oziroma oseba, navedena v najemni pogodbi, pravico zahtevati od lastnika denarno povračilo neamortiziranega dela lastnih materialnih vlaganj v prenovo in izboljšave stanovanja in stanovanjskega objekta po vrednosti na dan izselitve."

V 156. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"Kadar je bila na stanovanju v zasebni lasti pred uveljavitvijo zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list RS, št. 35/82 in 14/83) dodeljena stanovanjska pravica, je dolžna imetniku pravice do uporabe (prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice) občina, na območju katere je stanovanje ali stanovanjska hiša, zagotoviti drugo primerno stanovanje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona na zahtevo lastnika ali najemnika, če se ne dogovorita drugače.

Če obstajajo okoliščine iz 148. člena tega zakona, zavezanec iz prejšnjega odstavka tega člena ni dolžan priskrbeti drugega primernega stanovanja."

V 157. členu se v drugem odstavku za besedo "upokojitve" doda besedilo "oziroma razlogov, ki niso nastali po njegovi krivdi", ostalo besedilo ostane nespremenjeno.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.