Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, št. 45/94; odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 6. seji dne 18. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Škofja Loka
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Škofja Loka obsega območja naslednjih naselij: Andrej nad Zmincem, Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh, Bukovica, Bukovščica, Crngrob, Dorfarje, Draga, Florjan nad Zmincem, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Godešič, Gorenja vas-Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Sv. Petra Hrib, Knape, Kovski Vrh, Križna Gora, Lenart nad Lušo, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu, Ožbolt nad Zmincem, Papirnica, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal, Reteče, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara Loka, Stirpnik, Strmica, Suha, Sv. Barbara, Sv. Duh, Ševlje, Škofja Loka, Tomaž nad Praprotnem, Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec.
2. člen
Občina varuje skupne koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine v občinsko pristojnost prenese država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina Škofja Loka se lahko v skladu z zakonom povezuje v pokrajino.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v šestdesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Škofja Loka je v Škofji Loki, Poljanska c. 2.
Občina ima svoj grb, zastavo, praznik in pečat, določene z odlokom.
Občinski svet lahko podeljuje naslove častnega občana, priznanja Občine Škofja Loka, nagrade ter domicile. Način podelitve naslovov častnega občana, priznanj, nagrad in domicilov se ureja z odlokom.
Odlok, s katerim občina določa svoj grb, zastavo, praznik in pečat, se sprejema z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
6. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti oziroma mestne četrti. Krajevne skupnosti oziroma mestne četrti so pravne osebe v okviru pristojnosti, ki jih nanje prenese občina. Teritorialno razmejitev in pristojnosti krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti določa poseben odlok o krajevnih skupnostih oziroma mestnih četrtih. Pogoje za oblikovanje krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti določi svet s pravilnikom o pogojih za ustanovitev krajevnih skupnosti, in sicer z dvetretjinsko večino navzočih članic/članov občinskega sveta.
7. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajanke/krajani naselja (dela naselja) ali več posameznih naselij ustanovijo novo krajevno skupnost ali mestno četrt.
Obstoječa krajevna skupnost ali mestna četrt se lahko tudi preoblikuje, tako da se dvoje ali več krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti združi v eno krajevno skupnost oziroma mestno četrt, ena krajevna skupnost oziroma mestna četrt pa se lahko razdeli na dve ali več krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti.
Odločitev o ustanovitvi nove krajevne skupnosti oziroma mestne četrti ali o preoblikovanju obstoječe krajevne skupnosti oziroma mestne četrti sprejmejo prebivalci na referendumu z večino glasov udeležencev referenduma.
Za izvedbo refernduma se smiselno uporabljajo določbe 6. točke III. poglavja tega statuta ter določbe zakona o lokalni samoupravi. Odločitev šteje za veljavno, ko občinski svet ugotovi, da novooblikovane krajevne skupnosti oziroma mestne četrti ustrezajo pogojem iz pravilnika za oblikovanje krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti. Svet Občine Škofja Loka izda sklep o preoblikovanju obstoječe krajevne skupnosti oziroma mestne četrti na podlagi izida referenduma.
8. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti ali mestni četrti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
9. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali mestne četrti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni in tem statutom, zlasti pa:
1. Na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi, vodogradbenimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, športne in rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja pokopališča in parkirišča,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– sprejema načrt varstva pred požari lokalne skupnosti,
– ustanavlja javna in druga podjetja ter sklade,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2. Pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene ter za invalide in ostarele,
– demokratično vzgojno in izobraževalno dejavnost, raziskovalno, informacijsko- dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno, tehnično-kulturno in druge dejavnosti,
– razvoj športa in rekreacije,
– razvoj požarne varnosti in gasilstva,
– razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva, podeželja in turizma.
3. Na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
4. S svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, športne in rekreacijske ter druge javne površine,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za mlade družine in socialno ogrožene ter za reševanje kadrovskih potreb občine,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov in komisij ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju demokratičnega osnovnega izobraževanja in vzgoje, raziskovalne dejavnosti, kulture, tehnične kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, gasilstvo, zaščito in reševanje,
– zagotavlja sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe ter pomaga pri vzdrževanju pokopališč v občini,
– zagotavlja sredstva za varstvo in obnovo naravnih, zgodovinskih in kulturnih spomenikov,
– zagotavlja sredstva za sofinanciranje spominskih obeležij žrtvam vojn,
– zagotavlja razvoj kmetijstva, podjetništva in obrti,
– zagotavlja financiranje političnih strank,
– subvencionira in sofinancira razvoj drobnega gospodarstva, turizma, kmetijstva in podeželja.
5. Vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, gozdne ceste, športne in rekreacijske ter druge javne površine,
– vodogradbene, vodovodne in energetske komunalne objekte,
– javna zaklonišča.
6. S svojimi ukrepi:
– ustvarja pogoje za hitrejši gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– skrbi za varstvo kmetijskih zemljišč pred spremembo njihove namembnosti.
7. Zagotavlja in organizira:
– obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje ob elementarnih nesrečah,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov.
8. Pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9. Sklepa:
– pogodbe o pridobivanju ter odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katera stopa občina.
11. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnic/predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– javno veterinarsko službo,
– mrliško ogledno službo in urejanje pokopališč,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– gradnjo in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov, objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter objektov za oskrbo s plinom,
– gradnjo in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– gradnjo športnih in rekreacijskih objektov ter površin,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa in parkirišč,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa in njegovo usklajevanje z medkrajevnim prometom,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– zagotavljanje pogojev za javna dela,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
12. člen
Občina v sporazumu z državo izvaja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– druge zadeve iz prenesene pristojnosti.
13. člen
Občina pod pogoji, ki jih določa zakon, predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo ter najem objektov in drugega premoženja,
– določa druge dajatve ter druge oblike prihodkov v skladu z veljavnimi predpisi.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, županja/župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.
Člani organov občine praviloma opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo občinskih organov je praviloma javno.
Javnost dela se zagotavlja z objektivnim obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z udeležbo občank/občanov in predstavnic/predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov ali komisij občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja odbore in komisije občinskega sveta ter voli in razrešuje njihove članice/člane,
– imenuje in razrešuje članice/člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog županje/župana imenuje in razrešuje eno/enega ali več podžupanj/podžupanov,
– nadzoruje delo županje/župana, podžupanje/podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če s tem statutom ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščena/pooblaščen županja/župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendume,
– daje pobude za sklice zborov občank/občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo županje/župana ter nadomestila članicam/članom občinskega sveta, odborov in komisij občinskega sveta ter nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnice/predstavnike občine v sosvetu načelnice/načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje članice/člane sveta za varstvo uporabnic/uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
19. člen
Občinski svet daje tudi predhodno mnenje k imenovanju načelnic/načelnikov upravnih enot.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20. člen
Občinski svet ima 28 članic/članov.
Funkcija članice/člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo županje/župana, podžupanje/podžupana in članice/člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi. Funkcija članice/člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnice/načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavke/delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Članici/članu občinskega sveta preneha mandat če:
– izgubi volilno pravico,
– postane trajno nezmožna/nezmožen za opravljanje funkcije,
– je s pravnomočno sodbo obsojena/obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo članice/člana občinskega sveta,
– nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo članice/člana občinskega sveta,
– odstopi.
Članici/članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prejšnjega odstavka tega člena, nadomesti članico/člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednja/naslednji kandidatka/kandidat z iste liste kandidatov. Če take/takega kandidatke/kandidata ni, ga nadomesti kandidatka/kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljanke/državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se v skladu z veljavnim poslovnikom konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanja/dotedanji predsednica/predsednik občinskega sveta. Do izvolitve nove/novega predsednice/predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejša/najstarejši članica/član sveta.
23. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednico/predsednika in eno/enega ali več podpredsednic/podpredsednikov sveta.
Predsednica/predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednica/podpredsednik občinskega sveta pomaga predsednici/predsedniku pri njegovem delu, jo/ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njenem/njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njenega/njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja županja/župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh del imenuje sekretarko/sekretarja občinskega sveta. Če sekretarka/sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
24. člen
Kandidatko/kandidata za predsednico/predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina vseh članic/članov sveta.
Kandidatka/kandidat je izvoljena/izvoljen z večino glasov vseh članic/članov sveta. Če pri prvem glasovanju nobena/noben kandidatka/kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatkah/kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Razrešitev predsednice/predsednika sveta lahko predlaga najmanj četrtina vseh članic/članov občinskega sveta. Predsednica/predsednik je razrešena/razrešen, kadar za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članic/članov sveta.
Na enak način kot predsednica/predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednica/podpredsednik sveta.
25. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednica/predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine vseh članic/članov občinskega sveta, odbora ali komisije občinskega sveta in nadzornega odbora.
Predsednica/predsednik skliče sejo občinskega sveta tudi na zahtevo županje/župana.
Predsednica/predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednica/predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članic/članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet z večino glasov navzočih članic/članov sveta.
26. člen
Seje občinskega sveta so praviloma javne.
Če terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Županja/župan in podžupanje/podžupani imajo pravico sodelovati na sejah občinskega sveta. Predstavnice/predstavniki odborov in komisij občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžne/dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članic/članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članic/članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članic/članov, razen, če zakon ali ta statut ne določa drugačne večine.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, poslovnik in kadar tako predlaga ena/en članica/član občinskega sveta in se z glasovanjem tako odloči večina navzočih.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članic/članov.
29. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članic/članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Članice/člane komisij in odborov imenuje izmed članic/članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občank/občanov.
30. člen
Število, sestavo, pristojnosti in organizacijo delovanja odborov in komisij občinskega sveta določi občinski svet s sklepom.
31. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
32. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članic/članov lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru ali komisiji občinskega sveta.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članic/članov občinskega sveta izvoli nov odbor ali komisijo.
33. člen
Članice/člane odborov in komisij občinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članic/članov in občank/občanov.
Članice/člani odbora ali komisije so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članic/članov občinskega sveta.
34. člen
Predsednico/predsednika odbora ali komisije občinskega sveta izvolijo članice/člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članic/članov odbora ali komisije.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo članice/člani odbora ali komisije posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljene/izvoljeni vse/vsi članice/člani odbora ali komisije, se lahko predlagajo nove/novi kandidatke/kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članic/članov odbora ali komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članic/članov odbora ali komisije.
3. Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
36. člen
Članice/člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občank/občanov.
Članice/člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatk/kandidatov z večino glasov navzočih članic/članov občinskega sveta. Listo kandidatk/kandidatov določi predsednica/predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članic/članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občank/občanov.
Članice/člani nadzornega odbora ne morejo biti članice/člani občinskega sveta, delavke/delavci občinske uprave ter članice/člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima predsednico/predsednika in štiri članice/člane. Predsednico/predsednika nadzornega odbora izvolijo članice/člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članic/članov odbora.
4. Županja/župan
37. člen
Občina ima županjo/župana in eno/enega ali več podžupanj/podžupanov.
Županja/župan je izvoljena/izvoljen na neposrednih volitvah, podžupanjo/podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članic/članov.
Županja/župan opravlja svojo funkcijo poklicno.
Mandatna doba županje/župana traja štiri leta.
Glede prenehanja mandata županje/župana se primerno uporabljajo določbe 20. člena tega statuta.
38. člen
Županja/župan predstavlja in zastopa občino.
Županja/župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Županja/župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Županja/župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednica/predsednik občinskega sveta na predlog županje/župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče županja/župan.
Županja/župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, županja/župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, županja/župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članic/članov občinskega sveta določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljala/opravljal županja/župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volilcev v občini.
39. člen
Podžupanje/podžupani pomagajo županji/županu pri njenem/njegovem delu. V primeru županjine/županove odsotnosti ali zadržanosti jo/ga po njenem/njegovem pooblastilu nadomešča ena/eden izmed podžupanj/podžupanov.
Županja/župan lahko pooblasti posamezno/posameznega podžupanjo/podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njene/njegove pristojnosti.
40. člen
Funkciji županje/župana in podžupanje/podžupana nista združljivi s funkcijo članic/članov občinskega sveta in članic/članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz drugega odstavka 20. člena tega statuta.
Če je članica/član občinskega sveta izvoljena/izvoljen za županjo/župana, ji/mu preneha mandat članice/člana občinskega sveta.
Če je članica/član občinskega sveta imenovana/imenovan za podžupanjo/podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije članice/člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo članice/člana občinskega sveta naslednja/naslednji kandidatka/kandidat z iste liste kandidatk/kandidatov. Če take/takega kandidatke/kandidata ni, opravlja funkcijo članice/člana občinskega sveta kandidatka/kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
41. člen
Članice/člani občinskega sveta, županja/župan, podžupanja/podžupan in tajnica/tajnik občine so občinske/občinski funkcionarke/funkcionarji.
5. Organi krajevne skupnosti ali mestne četrti
42. člen
Organ krajevne skupnosti ali mestne četrti je svet krajevne skupnosti ali svet mestne četrti.
Svet krajevne skupnosti ali svet mestne četrti volijo volivke/volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti za štiri leta, v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.
43. člen
Svet krajevne skupnosti ali svet mestne četrti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost oziroma mestna četrt, in o nalogah, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost oziroma mestno četrt.
Odlok, s katerim je občina iz svoje pristojnosti prenesla naloge na krajevno skupnost oziroma mestno četrt, se sprejme z večino vseh članic/članov občinskega sveta.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti oziroma mestne četrti podrobneje uredi način svojega dela s statutom.
44. člen
Svet krajevne skupnosti ali svet mestne četrti izvoli izmed sebe predsednico/predsednika in podpredsednico/podpredsednika.
Svet krajevne skupnosti ali svet mestne četrti imenuje tajnico/tajnika, ki pomaga predsednici/predsedniku sveta pri njenem/njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednice/predsednika.
6. Neposredne oblike odločanja občank/občanov
45. člen
Neposredne oblike odločanja občank/občanov o lokalnih zadevah so zbor občank/občanov, referendum, ljudska iniciativa in javna razprava.
46. člen
Zbor občank/občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti ali dela krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti.
47. člen
Zbor občank/občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, županje/župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o periodičnih poročilih občinskih organov,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
48. člen
Zbor občank/občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
49. člen
Zbor občank/občanov v občini skliče županja/župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivk/volivcev v občini.
Zbor občank/občanov v krajevni skupnosti ali mestni četrti skliče svet krajevne skupnosti ali mestne četrti na lastno pobudo ali na pobudo najmanj pet odstotkov volivk/volivcev v tej skupnosti ali v delu te skupnosti.
50. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivk/volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vse/vsi občanke/občani, ki imajo pravico voliti članice/člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivk/volivcev, ki so glasovali.
51. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo tudi lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
52. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občank/občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov volivk/volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti ali mestni četrti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 48. in 49. člena tega statuta.
53. člen
Najmanj deset odstotkov volivk/volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zadeva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
54. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi županja/župan na podlagi akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki ga je sprejel občinski svet.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča županja/župan oziroma po njenem/njegovem pooblastilu tajnica/tajnik občinske uprave.
55. člen
Občinsko upravo vodi županja/župan.
Županja/župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovorna/odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave lahko skrbi tajnica/tajnik občinske uprave. Tajnico/tajnika na predlog župana imenuje občinski svet.
Županja/župan lahko pooblasti tajnico/tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
56. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnica/tajnik, višje/višji upravni, upravni in strokovno tehnične/tehnični delavke/delavci.
Županja/župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave višje upravne, upravne in strokovno tehnične delavke/delavce.
57. člen
Tajnica/tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnične/tehnični delavke/delavci so upravičene/upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter aktom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter sistemizacijo delovnih mest določi županja/župan.
58. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in županja/župan po pooblastilu občinskega sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
59. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnica/tajnik, ki lahko pooblasti delavke/delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
60. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
61. člen
Tajnica/tajnik skrbi in je odgovorna/odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Županja/župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
62. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če županja/župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
63. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča županja/župan, če ni z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev županje/župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
64. člen
O izločitvi županje/župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnice/tajnika odloča županja/župan.
O izločitvi uradne osebe odloča županja/župan, če pa upravo vodi po pooblastilu županje/župana tajnica/tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnica/tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
65. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajo županje/župani, občinski svet in pooblaščene/pooblaščeni delavke/delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih država prenese na organe občine, opravlja pristojno ministrstvo tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzora po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
66. člen
Občanke/občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovijo, da uprava, županja/župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
67. člen
Občina Škofja Loka organizira obvezne in izbirne javne službe.
68. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
69. člen
Za izvajanje nalog na področju javnih služb ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
70. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin nad vrednostjo 200.000 SIT. Do te vsote odloča županja/župan.
Znesek iz prejšnjega odstavka se letno revalorizira s spremembo maloprodajnih cen.
71. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
72. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
73. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
74. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovorna/odgovoren županja/župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
75. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo za največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča županja/župan.
76. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 odstotka prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog županje/župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
77. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da županja/župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve, ki presegajo en odstotek proračuna odloča občinski svet. Do te vsote odloča županja/župan.
78. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zakjučnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna za preteklo leto se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta.
79. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
80. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
81. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do pet odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
82. člen
Prihodki občine za fiinanciranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, določeni z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
83. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– upravne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– dohodki od koncesij na naravnih dobrinah,
– drugi prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, določeni v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.
84. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
85. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje županja/župan ali tajnica/tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
86. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
Odbor ali komisija občinskega sveta lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
87. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta, po dvofaznem postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
88. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članic/članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članic/članov občinskega sveta.
89. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
90. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
91. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
92. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
93. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka in sprememb odloka
94. člen
Odlok lahko predlaga vsaka/vsak članica/član občinskega sveta, županja/župan, odbor ali komisija občinskega sveta ali najmanj deset odstotkov volivk/volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagateljica/predlagatelj predsednici/predsedniku občinskega sveta.
95. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
96. člen
Predlagateljica/predlagatelj določi svojo/svojega predstavnico/predstavnika, ki bo sodelovala/sodeloval pri obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Županja/župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar ni predlagateljica/predlagatelj.
97. člen
Predsednica/predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članicam/članom občinskega sveta in županji/županu, kadar ta ni predlagateljica/predlagatelj odloka, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
98. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, za sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, članice/člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu članice/člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
99. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se prva in druga obravnava predloga odloka združita na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsaka/vsak predlagateljica/predlagatelj odloka.
100. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko članice/člani občinskega sveta in predlagateljica/predlagatelj predlagajo njegove spremembe in dopolnitve z amandmaji.
Županja/župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sama/sam predlagateljica/predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članicam/članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članic/članov občinskega sveta.
101. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članic/članov, glasuje večina navzočih članic/članov, razen če ta statut ne določa drugačne večine.
102. člen
Spremembe odloka se sprejemajo na isti način kot odlok.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
103. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, razen če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
104. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
105. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji županja/župan, kolikor ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane, v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
106. člen
Občinski svet ali županja/župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
107. člen
Občinski svet ali župan/županja lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerje, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
108. člen
Županja/župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
109. člen
Županja/župan lahko stopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
110. člen
Odbori in komisije občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
111. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
112. člen
Občina Škofja Loka se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi pristojnosti, ki se prenesejo na širšo lokalno skupnost (pokrajine).
113. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
114. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članic/članov in županje/župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
115. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članic/članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članic/članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/88) in odlok o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/89 in Uradni list RS, št. 16/93).
117. člen
Predpisi prejšnje Občine Škofja Loka v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena zakona o lokalni samoupravi, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi Občine Škofja Loka, ki jih izvršujejo in s svojimi predpisi nadomeščajo organi Občine Škofja Loka.
118. člen
Do uveljavitve odloka in pravilnika iz 6.člena tega statuta se teritorialnost in pravni status obstoječih krajevnih skupnosti (Bukovica-Bukovščica, Godešič, Reteče-Gorenja vas, Kamnitnik, Lenart nad Lušo, Log, Stara Loka-Podlubnik, Sveti Duh, Škofja Loka-mesto, Trata, Zminec) ne spreminja.
V šestdesetih dneh po uveljavitvi odloka in pravilnika iz 6. člena tega statuta morajo krajevne skupnosti iz prejšnjega odstavka uskladiti svoje akte in delovanje z zgoraj navedenim odlokom in pravilnikom.
119. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 013-1/95
Škofja Loka, dne 18. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Škofja Loka
Pavel Malovrh l. r.
