Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Kamnik na 5. seji dne 24. maja 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Kamnik je temeljna samoupravna lokalna skupnost.
2. člen
Območje Občine Kamnik obsega območja naslednjih naselij:
Bela, Bela Peč, Bistričica, Breg pri Komendi, Brezje nad Kamnikom, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Briše, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Gmajnica, Godič, Golice, Gora pri Komendi, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klanec, Klemenčevo, Komenda, Komendska Dobrava, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Križ, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Mlaka, Moste, Motnik, Nasovče, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podboršt pri Komendi, Podbreg, Podgorje, Podhruška, Podjelša, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok pri Komendi, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Suhadole, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Tučna, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik-del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žeje pri Komendi, Žubejevo, Županje Njive.
3. člen
Občani Občine Kamnik so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine.
4. člen
Občina varuje koristi občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
5. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
6. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina Kamnik se lahko povezuje v pokrajino.
7. člen
Občina je pravna oseba, ki jo v pravnem prometu predstavlja in zastopa župan. Sedež Občine Kamnik je v Kamniku, Glavni trg 24.
8. člen
Občina Kamnik ima pečat v obliki kroga, ki ima v sredi grb Občine Kamnik, ob krožnici napis “Občina Kamnik” in pod grbom napis “Kamnik”.
Organi občine in občinska uprava imajo pečat, v katerem je poleg vsebine iz prvega odstavka tega člena, ob krožnici pod napisom “Občina Kamnik”, še napis z nazivom organa.
Občina ima grb, zastavo in občinski praznik.
Grb ima obliko ovalnega ščita, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot dekle in pol kot riba s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa zadnji mesečev krajec.
Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.
Zastava je belo modra z grbom na sredini. Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.
Uporabo grba in zastave ureja odlok.
Občina Kamnik ima praznik občine, ki ga določi občinski svet z odlokom, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov.
9. člen
Občina lahko za posebne zasluge podeljuje priznanja. Vrsto priznanj in način podeljevanja uredi občinski svet z odlokom.
10. člen
V Občini Kamnik se ustanovijo krajevne skupnosti: Črna, Duplica, Godič, Kamnik-Center, Kamniška Bistrica, Komenda, Križ, Mekinje, Moste, Motnik, Nevlje, Novi trg, Perovo, Podgorje, Pšajnovica, Sela, Srednja vas, Šmarca, Šmartno, Špitalič, Tuhinj, Tunjice, Volčji Potok, Vranja Peč, Zaprice.
Območja krajevnih skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Odločitev o preoblikovanju krajevne skupnosti in o oblikovanju drugih skupnosti (vaške in četrtne) sprejemajo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev z območja, na katerem se oblikuje skupnost.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– sprejema program varstva pred požarom;
– organizira varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– predpisuje občinske davke;
– predpisuje prometno ureditev;
– ureja področje varstva okolja;
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in komunalnimi objekti;
– ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in nadzornega odbora ter občinske uprave;
– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti;
– zagotavlja varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter urejeno zbiranje in odlaganje odpadkov;
– zagotavlja sredstva za financiranje svojih nalog za zaščito pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami;
– skrbi za organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva;
– skrbi za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, informativne in drugih dejavnosti;
– subvencionira tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– organizira požarno varnost;
– organizira opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– skrbi za enakomerni razvoj vseh predelov občine, oziroma vseh krajevnih skupnosti;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov in vodotokov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin in o koncesijah
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– civilno zaščito, spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob pretečih nevarnostih;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– določanje pogojev za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– določanje najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu.
13. člen
Občina pod pogoji, ki jih določa zakon predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– takse iz svoje pristojnosti;
– in druge davke določene z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor.
Člani občinskih organov, razen župana opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Organi občine se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
16. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco občine;
– določa lastne vire financiranja;
– določa višino najemnin in zakupnin za objekte in zemljišča, ki so v lasti občine;
– določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
– določa obseg in višino mestne rente;
– daje soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij;
– določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine;
– odloča o uvedbi občinskega samoprispevka;
– odloča o finančnem zadolževanju občine pod pogoji, določenimi z zakoni;
– daje pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v pristojnosti občinskega sveta;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika občinske uprave;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– voli in razrešuje predsednika in enega ali več podpredsednikov sveta;
– na predlog predsednika imenuje in razrešuje tajnika sveta;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– imenuje in razrešuje upravni odbor sklada stavbnih zemljšč;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– določa način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb;
– daje soglasje k ureditvi območja občine z neprometnimi znaki;
– odloča o povezovanju občine v pokrajino;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– razpisuje referendum;
– daje pobude za sklic zborov občanov;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter gospodarske javne službe ter sprejema koncesijske akte;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
18. člen
Občinski svet ima 31 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
19. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
21. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
22. člen
Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravljanju in vodenju sej.
Tajnik sveta usklajuje delo delovnih teles občinskega sveta.
Tajnika imenuje občinski svet.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če je bilo več kandidatov in pri prvem glasovanju noben kandidat ni dobil zahtevane večine se glasovanje ponovi.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
24. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na predlog župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo in ga uskladi z vodji poslanskih klubov. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti točka dnevnega reda rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu ali tajniku.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
26. člen
Člani občinskih komisij, odborov, župan in tajnik imajo pravico udeleževati se sej občinskega sveta, obravnave posameznih točk dnevnega reda pa tudi delavci občinske uprave, ki jih določi župan ali tajnik občine. Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina prisotnih članov sveta.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Delovna telesa občinskega sveta
29. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja in komisijo za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja, ki ju imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
30. člen
Občinski svet ustanovi komisije in odbore z odlokom, v katerem določi sestavo, naloge, pristojnosti in način njihovega dela.
Občinski svet imenuje člane delovnih teles izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
31. člen
Predsednik in člani delovnega telesa so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov predlaga komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja na podlagi predlogov političnih strank zastopanih v občinskem svetu oziroma najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnih teles, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnih teles, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Nadzorni odbor
32. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
33. člen
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Predsednik in člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov predlaga Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja na podlagi predlogov političnih strank zastopanih v občinskem svetu oziroma najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
34. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in 6 članov.
Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
5. Župan
35. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah; podžupana pa imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov.
36. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna;
– predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
– načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delo občinske uprave;
– sklepa pogodbe, usmerja in odreja porabo proračunskih sredstev;
– skrbi za upravljanje z občinskim premoženjem;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– ima pooblastilo za odločanje o pridobitvi ali odsvojitvi premičnin v lasti občine. Višino vrednosti določi svet odlokom o proračunu;
– predlaga kandidate za podžupana;
– predlaga kandidata za tajnika občinske uprave;
– imenuje predstojnike notranjih organizacijskih enot občinske uprave;
– imenuje in razrešuje višje upravne delavce v občinski upravi;
– predlaga organizacijo in delovno področje uprave;
– sprejema začasne nujne ukrepe;
– imenuje in razrešuje vodje posameznih projektov, svetovalce in druge sodelavce za izvedbo posameznih nalog občine;
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni.
37. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
38. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
39. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
40. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
41. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
42. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o delu občinskih organov;
– razpravlja o spremembah območja občine.
43. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti.
44. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
45. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
46. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
47. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporablja določba 46. člena tega statuta.
48. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
49. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana določi občinski svet z odlokom.
50. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
51. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga imenuje občinski svet na predlog župana.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
52. člen
Občina organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, peš poti in drugih javnih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
– urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem;
– pogrebne storitve;
– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste;
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic – sejmišč;
– oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije;
– oskrba s plinom;
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi;
– urejanje javnih parkirišč;
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih;
– upravljanje, vzdrževanje in obnova vodovodnih, kanalizacijskih in ostalih objektov in naprav, namenjenih opravljanju javnih služb;
– urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih objektov in naprav;
– vzdrževanje prometne signalizacije in prometnih režimov;
– intervencijske službe zaščite in reševanja, kolikor jih ne zagotavlja širša lokalna skupnost oziroma več občin skupaj;
– plakatiranje, obešanje transparentov in zastav.
53. člen
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave);
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb;
– z dajanjem koncesij;
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
54. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
55. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja občine sprejme občinski svet.
Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
56. člen
Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
1. davki in druge dajatve;
2. dohodki od njenega premoženja.
57. člen
Občina lahko razpolaga samo s tistimi dohodki, ki so bili vplačani v proračun do konca proračunskega leta.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
58. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
59. člen
Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Če občinski proračun ni pravočasno sprejet, se javna poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto.
60. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
61. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
62. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
63. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, to so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
64. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
65. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
66. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
67. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
68. člen
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštva odloča občinski svet.
69. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
70. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda ter nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
71. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
72. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
73. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
74. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
75. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
76. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
77. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
78. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
79. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
80. člen
Odlok praviloma predlaga župan, lahko pa tudi vsak član občinskega sveta, delovno telo občinskega sveta in poslanski klub.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
81. člen
Predlog odloka mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Obrazložitev obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
82. člen
Predlagatelj določi poročevalca, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan poda svoje mnenje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta tudi kadar on ni predlagatelj.
Občinski svet pred sprejetjem takega akta obravnava mnenje župana.
83. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
84. člen
Občinski svet lahko sprejme odlok po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne razmere, naravne nesreče in ko gre za usklajevalne spremembe odlokov.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
85. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen predlagatelju odloka najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
86. člen
Amandma in odlok v celoti je sprejet, če je zanj na seji občinskega sveta, glasovala večina navzočih članov.
87. člen
Občinski svet na eni obravnavi, razpravlja in odloča o predlogih drugih splošnih aktov.
88. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo praviloma veljati petnajsti dan po objavi.
89. člen
Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije.
3. Posamični akti občine
90. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
91. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
92. člen
Župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
93. člen
Župan lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
94. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
95. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI
96. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa ta statut.
97. člen
Premično in nepremično premoženje, ki je bilo na dan 31. 12. 1994 premoženje krajevne skupnosti ostane v lasti krajevne skupnosti.
V primeru ukinitve krajevne skupnosti preide premoženje iz prvega odstavka tega člena v last občine.
Občina lahko da krajevni skupnosti v upravljanje del premoženja, ki je njena last.
S premoženjem, s katerim krajevna skupnost upravlja, ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja.
98. člen
Proračun krajevne skupnosti se oblikuje z deležem sredstev iz občinskega proračuna, prihodki od premoženja krajevne skupnosti in drugimi prihodki.
99. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
100. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese njenih prebivalcev.
101. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
102. člen
Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– sprejema statut in poslovnik sveta krajevne skupnosti;
– daje soglasja in mnenja v upravnih zadevah, kjer je udeležen kot stranka v upravnem postopku;
– sprejema program razvoja krajevne skupnosti;
– sprejema proračun in zaključni račun;
– razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka;
– predlaga občini prednostne naloge s področja komunalne infrastrukture;
– skrbi za urejen videz naselij ter občini predlaga ustrezne ukrepe;
– spodbuja delovanje društev, klubov in drugih organizacij na svojem območju;
– spodbuja dobre mesebojne odnose in imenuje poravnalni svet;
– spodbuja kulturno in športno dejavnost;
– spodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti;
– sodeluje z vzgojnoizobraževalnimi in drugimi javnimi zavodi na svojem območju;
– opravlja prenesene občinske pristojnosti;
– opravlja dejavnosti na podlagi dodeljene koncesije;
– opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom in zakoni.
103. člen
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
104. člen
Svet je konstituiran, ko izmed sebe izvoli predsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja krajevno skupnost ter sklicuje in vodi seje sveta.
105. člen
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika sveta, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu.
106. člen
Predsednik, tajnik in člani sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
107. člen
Občina Kamnik se lahko povezuje z drugimi občinami, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojih občanov.
Odločitev o tovrstnih povezavah sprejme občinski svet.
108. člen
Občina Kamnik lahko z drugimi občinami vzpostavlja prijateljske stike. O vzpostavitvi prijateljskih stikov sprejme občinski svet ustrezno listino.
109. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
110. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se Občina Kamnik lahko povezuje v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino.
111. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena se opredelijo v statutu pokrajine h kateremu občinski svet daje predhodno soglasje.
112. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
113. člen
Predlog za začetek postopka za spremembo statuta lahko da četrtina članov občinskega sveta ali župan.
O predlogu odloči občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
114. člen
Akt o spremembi statuta pripravi komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta, sprejme pa ga občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih je sprejela skupščina prejšnje Občine Kamnik, ostanejo v veljavi, dokler ni z novimi odločitvami sveta posamezno vprašanje urejeno na novo.
Svet lahko spremeni ali razveljavi posamezni odlok ali drug splošni akt, ki ga je sprejela skupščina prejšnje Občine Kamnik.
116. člen
Drugi odstavek 14. člena tega statuta ne velja za župana izvoljenega na lokalnih volitvah leta 1994.
117. člen
Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati statut Občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86, 31/86), odlok o organizaciji in delu Skupščine občine Kamnik (Uradni list RS, št. 16/90, 20/90 in 39/93), statutarni sklep Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 11/95) in statutarni sklep o ustanovitvi odborov Občinskega sveta občine Kamnik (Uradni list RS, št. 20/95).
118. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2101-59/95
Kamnik, dne 24. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Kamnik
Igor Podbrežnik l. r.
