Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Ljutomer na seji dne 29. maja 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Ljutomer
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Ljutomer obsega območja naslednjih naselij: Babinci, Banovci, Berkovci, Berkovski Prelogi, Bodislavci, Boreci, Branoslavci, Bunčani, Bučečovci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Dobrava, Drakovci, Gajševci, Gresovščak, Gibina, Globoka, Godemarci, Grabe pri Ljutomeru, Grlava, Iljaševci, Ilovci, Jeruzalem, Ključarovci pri Ljutomeru, Kokoriči, Kopriva, Krapje, Križevci pri Ljutomeru, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Logarovci, Lukavci, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slov. goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Razkrižje, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, Stara Nova vas, Stročja vas, Šafarsko, Šalinci, Šprinc, Veržej, Veščica, Vidanovci, Vogričevci, Vučja vas, Zasadi, Zgornji Kamenščak in Železne Dveri.
2. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter s širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Odločitev o vsebini drugega odstavka tega člena je sprejeta, če se tako odloči dve tretjini vseh članov sveta.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Ljutomer je v Ljutomeru, Vrazova 1.
Občina ima svoj pečat, okrogle oblike, premera 33 mm, v sredini pečata je grb občine z naslednjo vsebino: Občina Ljutomer.
Občina Ljutomer ima svoj grb in zastavo. Na grbu je naravno rjav enorog konj na srebrni podlagi, pod njim zelen zmaj, v desnem vogalu pa trije rdeči krogi.
Praznik Občine Ljutomer je 9. avgust, obletnica prvega slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru.
II. NALOGE OBČINE
6. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj požarne varnosti in gasilstva;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost in njihov razvoj;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– gradi vrtce, šole, športne, kulturne, zdravstvene in druge objekte potrebne za delovanje družbenih dejavnosti in občinske uprave;
– subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– zagotavlja zaščito, reševanje in pomoč;
5. vzdržuje:
– objekte, ki jih upravljajo javni zavodi in občinska uprava;
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
– stanovanja in poslovne prostore, ki so občinsko premoženje;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, geotermalnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina.
7. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– volitve organov krajevnih oziroma vaških skupnosti;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb, javnih zavodov in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje pogojev za organizirano delo z mladimi;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe.
8. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– določa takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
9. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
10. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
11. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
12. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
13. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– na predlog župana imenuje tajnika občine;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– potrjuje organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;
– odloča o najemu občinskega posojila, izdajanju garancij in poroštev;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
14. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
15. člen
Občinski svet ima 27 članov.
Za izvolitev članov občinskega sveta se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
16. člen
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva z funkcijo župana, podžupana in članov nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
17. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
18. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika, lahko pa tudi enega ali več podpredsednikov občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet lahko za opravljanje teh del imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
19. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
20. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen nepogojno na kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva z funkcijo člana sveta;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta;
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, nadomesti naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
21. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo v svetu nepoklicno.
22. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj 1/4 članov sveta, odbora, nadzornega odbora in na zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih.
23. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar se tako z glasovanjem odloči večina navzočih članov sveta.
24. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
25. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov sveta, na predlog župana.
26. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve.
27. člen
Funkcija župana in podžupana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in člana nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta. V tem primeru se uporablja določba tretjega odstavka 20. člena tega statuta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe zakona o prenehanju mandata članom občinskega sveta.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
28. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
29. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
4. Nadzorni odbor
30. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
31. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Nadzorni odbor šteje 7 članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske in državne uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
IV. OBČINSKE KOMISIJE IN ODBORI
32. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja,
– statutarno pravno komisijo,
– komisijo za vloge in pritožbe.
Občinski svet imenuje člane komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja izmed članov občinskega sveta.
Komisije imajo od 5 do 9 članov. Število članov določi občinski svet za vsak primer posebej. Predsednika komisije imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa. Člane teh komisij imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
33. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo;
– Odbor za družbene dejavnosti;
– Odbor za urejanje prostora in ekologijo;
– Odbor za finance.
Občinski odbor ima 5 do 9 članov.
Število članov posameznega odbora določi občinski svet za vsak primer posebej.
Občinski svet lahko ustanovi tudi občinske odbore za druga delovna področja.
34. člen
Člane občinskega odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov na predlog komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
O imenovanju članov odbora se glasuje na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov pa lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani odbora posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
35. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta imenuje nov odbor.
36. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
37. člen
Komisije in odbori opravljajo naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov sveta in občanov (ljudska iniciativa) s svojega delovnega področja, preden o njih odloča svet in dajejo svetu mnenja o teh predlogih;
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo svetu in županu mnenja o teh vprašanjih;
– predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja;
– opravljajo naloge, ki jim jih poveri občinski svet.
Način dela in postopek odločanja komisij in odborov ter razmerja med njimi in občinskimi organi se podrobneje uredijo s poslovnikom občinskega sveta ali aktom o ustanovitvi.
V. KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI
38. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju ali preoblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom, in sicer na pobudo vsaj desetih odstotkov volivcev z območja, kjer se predlaga ustanovitev ali preoblikovanje krajevne skupnosti, z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost. Po predhodno opravljenem referendumu občinski svet potrdi odločitev sprejeto na referendumu z odlokom.
Dvoje ali več sosednjih naselij se lahko združi v novo krajevno skupnost, če se za to na referendumu v vsakem naselju izreče večina volivcev, ki so glasovali.
Krajevna skupnost se lahko razdeli na dvoje ali več novih krajevnih skupnosti, če se na območju vsake od predvidenih novih krajevnih skupnosti na referendumu, na območju vsake od predvidenih novih KS izreče večina volivcev, ki so glasovali.
Del krajevne skupnosti, ki obsega območje naselja ali več sosednjih naselij, se lahko izloči iz krajevne skupnosti in ustanovi kot nova krajevna skupnost, če se za to na referendumu v tem delu krajevne skupnosti odloči večina volivcev, ki so glasovali.
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, h kateri se ta del krajevne skupnosti želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali.
39. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti: Cezanjevci, Cven, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Logarovci-Berkovci, Mala Nedelja, Radoslavci, Razkrižje, Stara Cesta, Stročja vas, Veržej, Železne Dveri.
40. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba, ki nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost uredi s statutom krajevne skupnosti svoje delovanje in organizacijo v skladu z zakonom in občinskim statutom.
Občina lahko z odlokom podrobneje uredi naloge in pristojnosti krajevne skupnosti.
41. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremične in premične stvari, denarna sredstva in pravice, ki so sedaj v lasti krajevne skupnosti in ki jih je krajevna skupnost pridobila s sredstvi zbranimi s samoprispevkom, na podlagi listinskega odločanja, ali na drug način, ki je določen v statutu krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O pridobitvi ali odtujitvi nepremičnin v lasti krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti.
42. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. V tem primeru nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
43. člen
Občinski svet mora predhodno zahtevati mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
44. člen
Organ krajevne skupnosti je zbor krajanov in svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za 4 leta.
45. člen
Dejavnost krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, iz državnih sredstev, kadar jih država nameni za posamezne namene, ki se uresničujejo v krajevni skupnosti, iz sredstev samoprispevkov, iz sredstev pridobljenih z gospodarjenjem s premoženjem krajevne skupnosti in iz drugih virov.
O višini skupnih sredstev namenjenih krajevnim skupnostim iz proračuna občine odloči občinski svet v vsakokratnem proračunu občine.
Kriterije za razdelitev sredstev, ki pripadajo posamezni krajevni skupnosti iz vsakokratnega proračuna, predlaga svet krajevnih skupnosti s kvalificirano večino svetu občine.
O višini sredstev za posamezno krajevno skupnost odloči občinski svet na predlog sveta krajevnih skupnosti.
Svet krajevnih skupnosti
46. člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet krajevnih skupnosti sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo sveti krajevnih skupnosti.
V svet krajevnih skupnosti imenuje vsaka krajevna skupnost po enega predstavnika.
47. člen
Svet krajevnih skupnosti daje mnenje občinskemu svetu in županu, o vseh zadevah iz njune pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet krajevnih skupnosti lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet krajevnih skupnosti poda najkasneje v petnajstih dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme občinski svet z večino vseh članov sveta.
VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
48. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
49. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
50. člen
Zbor občanov v občini lahko:
– razpravlja o statutu občine;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
51. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnostih;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
52. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti pa lahko skliče tudi predsednik sveta te skupnosti na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
53. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
54. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
55. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
VII. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
56. člen
Organizacija in naloge občinske uprave se na podlagi statuta in na predlog župana določi z odlokom.
57. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov iz svoje pristojnosti.
58. člen
Za delo uprave je tajnik odgovoren županu.
59. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
60. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih sprejema občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
61. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavca uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
62. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
63. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
64. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
65. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
66. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
67. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
68. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
69. člen
Z javnimi službami občina zagotavlja in ureja javne dobrine in storitve na področjih in v primerih, kadar je to v javnem interesu.
70. člen
Občina zagotavlja, organizira in ureja javne službe s svojimi splošnimi in posamičnimi akti v skladu z zakonom na posameznem področju.
71. člen
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade ali s svojim sklepom pristopi k njihovemu ustanovnemu aktu, kadar ni edini ustanovitelj.
72. člen
Za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in drugih dejavnosti, se ustanovijo zavodi kot organizacije, katerih cilj je zagotavljanje javnih dobrin na tem področju in opravljanje dejavnosti brez pridobivanja dobička.
73. člen
Gospodarske javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov.
Način opravljanja gospodarske javne službe predpiše občina z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.
74. člen
Občina zagotavlja, ureja in organizira lokalne gospodarske javne službe kot obvezne na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, peš poti in drugih javnih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
75. člen
Izbirne gospodarske javne službe določi občina z odlokom.
76. člen
Občina z odlokom določi načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb.
Za posamezno gospodarsko javno službo občina z odlokom določi zlasti:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja po vrstah in številu izvajalcev;
– vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev;
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– vire financiranja in način njihovega oblikovanja;
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so občinska lastnina ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;
– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
77. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.
78. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
79. člen
Vsi prihodki in vsi odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
80. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le do višine sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene v tekočem proračunskem obdobju.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
81. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
82. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
83. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
84. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
85. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
86. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
87. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
88. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja oziroma župana.
Pri zadolževanju do višine 5% vseh prihodkov javnega podjetja ali zavoda iz prvega odstavka tega člena, daje soglasje župan, pri zadolževanju nad 5% vseh prihodkov javnega podjetja ali zavoda iz prvega odstavka tega člena, pa daje soglasje občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnjevanje obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe zavoda oziroma podjetja v letu, v katerem se daje poroštvo.
O izdaji poroštva odloča občinski svet.
89. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
90. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni in odloki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
91. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
92. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
93. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
94. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
95. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
96. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
97. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
98. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina izvoljenih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
99. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
100. člen
Predlog mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
101. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
102. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
103. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
Predlog odloka se pred sprejemom v občinskem svetu lahko da v javno razpravo.
104. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
105. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo predlagan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
106. člen
Odlok, amandma, posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje večina navzočih članov.
107. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
108. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi.
3. Posamični akti občine
109. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
110. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
111. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
112. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
113. člen
Župan lahko po pooblastilu občinskega sveta kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor se lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
114. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
115. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
116. člen
Občina Ljutomer se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
117. člen
Lokalne zadeve širšega pomena prenesene na pokrajino, za katere občina daje soglasje pokrajini, so določene s pokrajinskim statutom.
118. člen
Pokrajinski svet sestavljajo sorazmerno število članov sveta in župan vsake občine, ki je vključena v pokrajino. Člani so izvoljeni na tajnem glasovanju izmed kandidatov, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
119. člen
Občinski svet lahko sklene, da občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
120. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki so veljali na dan sprejema tega statuta, ostanejo v veljavi do ureditve posameznih zadev iz njihove pristojnosti, kolikor niso v nasprotju s tem statutom, zakonom in ustavo.
121. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot to velja za statut.
122. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Ljutomer (Uradne objave, št. 44/81, 12/83, 6/86, Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 24/91), odlok o pristojnostih in načinu dela zborov Skupščine občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 18/90, 17/91 in 9/93) in odlok o sestavi zborov in volitvah v Skupščino občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 1/90, 7/90 in Uradni list RS, št. 29/91-I) ter statutarni sklep (Uradni list RS, št. 6/95).
123. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-1/95-OS
Ljutomer, dne 29. maja 1995.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Ljutomer
Darja Odar l. r.
