Na podlagi 4. in 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) in na podlagi 9. člena statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/95) je Občinski svet občine Bohinj na 18. seji dne 4. junija 1996 sprejel

S tem odlokom se urejajo način, pogoji in postopek oddajanja poslovnih prostorov in stavb v najem (v nadaljnjem besedilu: poslovni prostori) na območju Občine Bohinj, ki so v lasti Občine Bohinj.

Za poslovno stavbo se šteje stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja.
Za poslovni prostor se šteje prostor, namenjen za poslovno dejavnost in je v poslovni stavbi ali stanovanjskem objektu. Sestavlja ga eden ali več poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.

Poslovni prostori se oddajo v najem za opravljanje dejavnosti, v skladu z veljavnimi prostorskimi akti.

O oddaji poslovnih prostorov odloča na prvi stopnji, po postopku, ki je odločen s tem odlokom, občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.
V primeru oddaje poslovnega prostora z javnim natečajem odloči občinska uprava, na podlagi predhodnega predloga o izbiri, ki ga poda komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem.
V primeru oddaje poslovnih prostorov brez javnega natečaja odloča župan. Župan odloči na podlagi predloga občinske uprave ter mnenja komisije.

Komisijo za oddajo poslovnih prostorov v najem imenuje, v soglasju z občinskim svetom, župan.
Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem šteje najmanj tri in največ pet članov.
Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem opravlja naslednje naloge:
– obravnava dospele ponudbe za razpis javnega natečaja,
– predlaga županu sklenitev najemne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom za posamezen poslovni prostor,
– posreduje županu oziroma občinski upravi mnenja in predloge o posameznem poslovnem prostoru.

Vsa administrativna in strokovna dela v zvezi z oddajanjem poslovnih prostorov v najem oziroma v zvezi z javnim razpisom za oddajo poslovnih prostorov ter v zvezi z oddajo poslovnih prostorov v najem brez javnega razpisa opravlja Občinska uprava občine Bohinj (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava).
Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka lahko občinski svet pooblasti drugo pravno osebo, ki je za takšno dejavnost registrirana (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). Upravljalec se izbere na podlagi javnega razpisa.

Za vse, kar ni določeno s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določila zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ter drugi predpisi.

Oddaja poslovnih prostorov v najem se opravi na podlagi javnega natečaja ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo, v primerih, določenih s tem odlokom.

Javni natečaj se izvede z zbiranjem pisnih ponudb.

Ko občinska uprava ali upravljalec ugotovi, da je določen poslovni prostor izpraznjen oziroma nezaseden, predlaga županu, da sprejme sklep o razpisu javnega natečaja.
Sklep o razpisu javnega natečaja mora vsebovati:
– lokacijo, velikost in namembnost poslovnega prostora;
– urejenost in opremljenost poslovnega prostora;
– čas, za katerega se poslovni prostor daje v najem (določen, nedoločen);
– začetno – izklicno ceno najemnine;
– rok zbiranja ponudb, ki ne sme biti krajši od 15 dni in navedbo naslova, kamor se pošlje pisne ponudbe s priloženimi zahtevanimi dokazili;
– morebitne druge pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega porstora;
– navedbo, da mora ponudba vsebovati opis in program dejavnosti ter višino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne;
– višino jamstva za resnost ponudbe, ki znaša trimesečne začetne cene najemnine, ki jo morajo interesenti plačati v navedenem razpisnem roku, navedbo žiro računa, kamor se jamstvo za resnost ponudbe plača in navedbo, da je potrebno potrdilo o plačanem jamstvu za resnost ponudbe priložiti k ponudbi;
– navedbo, da se vplačano jamstvo za resnost ponudbe ponudnikom, ki na javnem natečaju ne bodo uspeli, povrne v roku 15 dni od dneva izbire najemnika;
– navedbo, kje se lahko interesenti predhodno seznanijo s podrobnejšimi pogoji javnega natečaja;
– navedbo, da se lahko na javni natečaj prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo v času natečaja k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali za pridobitev naziva samostojni podjetnik oziroma izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti s tem, da se morajo fizične osebe izkazati še s potrdilom o državljanstvu RS;
– navedbo da mora izbrani najemnik skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri in da se v primeru, da pogodbe ne sklene, jamstvo za resnost ponudbe ne vrne.

Pisni ponudbi, ki mora vsebovati opis in program dejavnosti ter višino ponujene najemnine, je potrebno priložiti tudi dokaze o izpolnjevanju razpisnih pogojev navedenih v 10. členu tega odloka.
Ponudniku, ki uspe na javnem natečaju, se vplačano jamstvo za resnost ponudbe upošteva pri obračunu najemnine za prve tri mesece.

Sklep o razpisu javnega natečaja se objavi na krajevno običajen način ali v sredstvih javnega obveščanja.

Pri dodelitvi poslovnega prostora oziroma izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji:
– izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
– ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala,
– ponujena višina najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v razpisu.
V primeru enakovrednih ponudb ima prednost tisti ponudnik, ki ima stalno bivališče oziroma sedež podjetja v Občini Bohinj.

Po poteku roka za prijavo na javni natečaj komisija odpre prispele ponudbe in ugotovi, če izpolnjujejo pogoje javnega natečaja.
Tiste ponudbe, ki pogojev javnega natečaja ne izpolnjujejo izloči, ostale pa obravnava na podlagi kriterijev iz 10. in 13. člena tega odloka ter svoje ugotovitve in predloge o izbiri pošlje občinski upravi.
Občinska uprava, na podlagi predloga o izbiri, sprejme sklep o oddaji poslovnega prostora v najem.

O izbiri se mora obvestiti vse ponudnike, ki so sodelovali na natečaju, in sicer v roku 15 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika.
Zoper odločitev o oddaji poslovnega prostora v najem lahko vsak kandidat, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izbiri kandidata za najem poslovnega prostora, ugovor pri županu.
Župan mora ugovor obravnavati čimpreje, najkasneje pa v roku 30 dni od dneva, ko je bil ugovor vložen.
Odločitev župana je dokončna.

Ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o najemu poslovnih prostorov najkasneje v roku 15 dni po obravnavi ugovorov na občinskem svetu.
V primeru, da ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, se šteje, da je odstopil od pogodbe in se v tem primeru vplačano jamstvo za renost ponudbe ne povrne. V tem primeru se poslovni prostor lahko odda naslednjemu najugodnejšemu ponudniku oziroma se razpis ponovi.
Izbrani ponudnik – najemnik, ki je sklenil pogodbo, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi.

O postopku izbire ponudnikov komisija vodi zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati: kraj in čas javnega natečaja, podatke o komisiji, navedbe o pogojih natečaja, poimensko navedbo priglašenih ponudnikov – ugotovitve o izpolnitvi razpisnih pogojev, navedbo začetne najemnine, ponudbe ponudnikov, najvišjo ponujeno najemnino, predlog za izbiro najugodnejšega ponudnika in višino njegove ponujene najemnine, podatke o ponudnikih, ki na javnem razpisu niso uspeli in navedbe o vračilu jamstva za resnost ponudbe.
Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani komisije.
V zapisnik se vpišejo tudi ostali podatki in pripombe, pomembne za sprejem predloga o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Župan lahko odda v najem nezaseden poslovni prostor brez javnega razpisa neposredno z najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če se mora dosedanji najemnik izseliti iz poslovnih prostorov zaradi rušenja ali zaradi prilagoditve zgradbe veljavnemu prostorskemu izvedbenemu aktu;
– če nadaljuje z dejavnostjo dosedanjega najemnika njegov ožji družinski član (zakonec, otroci);
– za opravljanje dejavnosti, ki se delno ali v celoti financirajo iz proračuna Občine Bohinj (kultura, športna društva, politične stranke ipd.);
– v primerih, ko bo prostore uporabljal javni zavod ali podjetje v lasti Občine Bohinj;
– podjetjem in posameznikom, ki nameravajo opravljati ali opravljajo dejavnost, ki je opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena;
– v primeru, da najemnik nudi v zamenjavo ali odstopi drug enakovreden poslovni prostor;
– v primeru, da najemodajalec sklepa najemno pogodbo z delavcem sedanjega najemnika, pri katerem je bil v rednem delovnem razmerju najmanj 2 leti, s pogojem, da nadaljuje z isto dejavnostjo;
– v primeru združitve dveh podjetij oziroma odkupa podjetja, ča se bo nadaljevalo z isto ali sorodno dejavnostjo.

Brez javnega natečaja se oddajo v najem tudi dvorane, sejne sobe in drugi podobni javni prostori, s katerimi razpolaga Občina Bohinj, podjetjem in drugim pravnim osebam, društvom, političnim strankam in drugim civilnim in pravnim osebam, za opravljanje njihove dejavnosti – za določene dneve oziroma ure v tednu.
Na predlog župana občinski svet sprejme seznam poslovnih prostorov, ki se dajejo v najem na podlagi prvega odstavka tega člena in cenik najemnin. Kolikor je več interesentov, se odda prostor najugodnejšemu ponudniku.

Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe.
Najemna pogodba mora vsebovati:
– naziv oziroma ime in priimek pogodbenih strank (najemodajalca in najemnika);
– navedbo poslovnih prostorov in stavbe, v katerih so poslovni prostori;
– navedbo poslovne dejavnosti, ki se opravlja v teh prostorih;
– določila o uporabi skupnih prostorov in naprav v stavbi;
– določila o trajanju najemne pogodbe;
– pričetek veljavnosti pogodbe in pričetek najemnega razmerja;
– določitev vrednosti poslovnega prostora;
– višino najemnine in sorazmernih stroškov za vzdrževanje skupnih delov in naprav in storitev v stavbi ter določilo o spremembah oziroma povišanju;
– način plačevanja in pričetek odplačevanja najemnine;
– rok, v katerem je najemnik dolžan poslovni prostor prevzeti in ga pričeti uporabljati;
– v primerih, ko so potrebna koristna vlaganja določilo, kdo bo prostor usposobil, pogoje usposobitve, način povrnitve lastnih koristnih vlaganj najemniku in rok dokončanja usposobitve poslovnega prostora;
– druge medsebojne pravice in obveznosti;
– določbe o vzdrževanju in preurejanju poslovnih prostorov;
– načine prenehanja najemnega razmerja;
– določila o odpovedi najemnega razmerja in odpovednih rokih.

Poleg vsebine iz 20. člena tega odloka se v pogodbo vnese določilo, da položi najemnik, pred sklenitvijo najemne pogodbe, varščino v višini trimesečne najemnine, ki se jo ob vplačilu preračuna v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije in se ista vrednost v DEM upošteva tudi pri izplačilu varščine. Ob prekinitvi pogodbe se varščina najemniku vrne ob izpolnjevanju pogojev v rokih in na način, ki se določi v pogodbi.
V primerih, ko ima najemnik neporavnane obveznosti iz naslova poslovnega prostora, se varščine ne vrača, temveč se jo poračuna z neporavnanimi obveznosti najemnika oziroma z morebitno škodo, ki jo je povzročil.

Pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik ne sme oddati poslovnega prostora v podnajem oziroma dovoliti drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca.
V primeru, da najemnik, v soglasju z najemodajalcem, da v podnajem del poslovnega prostora, vendar največ do 50% površine, se celotna najemnina zviša za 50%.

Najemna pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas.
Najemna pogodba se lahko sklene za določen čas:
– kadar se pričakuje, da se bodo morali poslovni prostori odstraniti zaradi realizacije zazidalnega načrta;
– če je načrtovana prenova objekta, v katerem se nahaja poslovni prostor in
– če to narekujejo posebne okoliščine.

Najemno razmerje lahko preneha:
– s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe;
– z odpovedjo najemne pogodbe, če je bila ta sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom enega leta;
– s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, če je bila sklenjena za določen čas;
– z odstopom od najemne pogodbe;
– po samem zakonu.

Župan lahko na podlagi predloga občinske uprave ali pooblaščenega upravljalca, s sklepom odpove najemno pogodbo in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema:
– če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da ovira stanovalce ali drugega najemnika poslovnega prostora ali stanovanja;
– če najemnik v roku enega meseca od dneva prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanje poslovnih prostorov, ki spadajo v njegove stroške;
– če najemnik v pogodbeno dogovorjenem roku ne usposobi poslovnega prostora;
– če najemnik ne začne v dogovorjenem roku z opravljanjem dejavnosti;
– če najemnik spremeni ali bistveno omeji poslovno dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja pristojnega upravnega organa in najemodajalca;
– če najemnik dalj časa brez upravičenih razlogov ne opravlja dejavnosti;
– če najemnik preneha z opravljanjem dovoljene dejavnosti;
– če najemnik odda poslovni prostor v podnajem oziroma dovoli drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca;
– če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil;
– če dalj časa ne plačuje skupnih obratovalnih stroškov, ki bremenijo poslovni prostor;
– če najemodajalec, iz vzroka za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost in zato poslovno stavbo oziroma poslovni prostor sam potrebuje.
V sklepu o odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovne stavbe oziroma poslovnih prostorov in jih izročiti odpovedovalcu oziroma do katerega dne jih je najemodajalec dolžan prevzeti.

Najnižja najemnina za najem poslovnega prostora se oblikuje glede na površino prostora in dejavnost.
Poslovni prostori so glede na vrsto dejavnosti razvrščeni v štiri skupine:
– dejavnost A:
– proizvodna dejavnost,
– storitvene dejavnosti: kozmetični salon, fitnes studio, frizerski salon, foto studio, videoteka;
– gostinska dejavnost;
– pošta, telekomunikacije, banke, koncesijske dejavnosti ter pisarniški prostori;
– dejavnost B: ostale storitvene dejavnosti in trgovska dejavnost;
– dejavnost C: ostale obrti oziroma domača obrt;
– dejavnost D: skladišča, pomožni prostori, garaže;
– dejavnost E: poslovni prostori namenjeni dejavnosti društev, združenj in političnih strank.

Poslovni prostori so glede na svojo lokacijo razvrščeni v tri območja:
I. območje: Bohinjska Bistrica;
II. območje: Ribčev laz in Stara Fužina;
III. območje: ostala naselja v Občini Bohinj.

Mesečna najemnina za m2 znaša: (DEM v tolarski protivrednosti po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa).

----------------------------------------------------------
           A         B         C         D               E
----------------------------------------------------------
I.        13        11         9         7               6
II.       11         9         8         6               5
III.       9         8         7         5               4
----------------------------------------------------------

Na izračunano najemnino se obračuna predpisani prometni davek in druge zakonske obveznosti.
Najemnina se plačuje do 15. v mesecu vnaprej.

Javni zavodi in društva, ki se financirajo iz proračuna občine in je njihova dejavnost v občinskem interesu, ne plačujejo najemnine, temveč le stroške obratovanja in stroške upravljanja za poslovne prostore, ki so jim dodeljeni v najem ali souporabo.
O opredelitvi občinskega interesa za dejavnosti, ki jih izvajajo posamezna društva, odloča občinski svet.
Javna podjetja, javni zavodi in krajevne skupnosti ne plačujejo najemnine po tem odloku za uporabo prostorov, ki so jim z odlokom oziroma posebnim sklepom občinskega sveta dodeljeni v uporabo oziroma v upravljanje za izvajanje njihove dejavnosti.

Najemnik poslovnega prostora lahko pridobi v najem delno dokončane oziroma delno urejene poslovne prostore.
Najemnik lahko adaptira prostor le na podlagi predhodnega soglasja lastnika in potrditve predračuna.
Pred pričetkom del je potrebno oceniti stanje poslovnih prostorov. Stroški cenitve sodnega izvedenca bremenijo najemnika. Po opravljenih delih cenilec ovrednoti novonastalo vrednost.
Do pričetka del za usposobitev poslovnega prostora plačuje najemnik polno oziroma ponujeno najemnino, v času za usposobitev poslovnega prostora pa najemnik ne plačuje najemnine za pogodbeno dogovorjeni čas usposobitve oziroma največ 6 mesecev.
Po usposobitvi poslovnega prostora se z najemnikom sklene dodatek k pogodbi, v katerem se ugotovi koristna vlaganja v poslovni prostor in določi način povračila vloženih sredstev.
Praviloma se lastna vlaganja najemnika poračunavajo z najemnino, in sicer tako, da se del mesečne najemnine (največ 50%) ne zaračunava, temveč se pusti v mirovanju do poplačila višine vloženih sredstev, kar se ugotovi z najemno pogodbo oziroma z dodatkom k najemni pogodbi.
V primeru, da najemnik najemnine ne plačuje redno, se zaostala najemnina poračuna z lastnimi vlaganji najemnika.

Sredstva najemnin poslovnih prostorov se uporabljajo za kritje stroškov upravljanja, tekočega in investicijskega vzdrževanja skupnih delov in naprav stavb in poslovnih prostorov, za nakup in prenovo poslovnih prostorov za kritje amortizacije ter za razvoj in pospeševanje drobnega gospodarstva.

Župan mora v roku enega meseca po sprejemu tega odloka predložiti občinskemu svetu seznam poslovnih prostorov, ki se dajejo v najem na podlagi 19. člena tega odloka in predložiti cenik najemnin.

Vse sklenjene najemne pogodbe o oddaji poslovnih prostorov v najem, ki so sklenjene za nedoločen čas, se uskladijo z določili tega odloka v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega odloka.
Najemne pogodbe, ki so sklenjene za določen čas, se uskladijo z določili tega odloka ob ponovnem sklepanju pogodb, ne glede na to, ali se sklepajo za določen ali nedoločen čas.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati pravilnik o postopku oddajanja poslovnih prostorov v najem... (Uradni list RS, št. 60/93).

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.