Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/1996 z dne 29. 2. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/1996 z dne 29. 2. 1996

Kazalo

602. Odlok o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljutomeru, stran 921.

Na podlagi 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) ter 13. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95) je Svet občine Ljutomer na 13. seji dne 13. 12. 1995 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljutomeru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča odpadkov v Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal ZEU Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota pod št. projekta 11/94-UN/LJ.
2. člen
UN vsebuje:
A) Tekstualni del
1. Odlok o sprejemu UN
2. Obrazložitev UN
3. Soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
4. Strokovna ocena in mnenje z vidika varovanja okolja
5. Aproksimativni predračun za izvedbo UN
B) Grafični del
1. Izsek iz prostorskega dela dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986-2000
2. Izsek iz srednjeročnega plana Občine Ljutomer
3. Kopija katastrskega načrta – M 1:1000
4. Geodetski posnetek stanja – M 1:500
5. Prikaz meje območja obdelave – M 1:1000
6. Obstoječe stanje pokopališča in bodoče servisne cone – M 1:500
7. Obstoječe stanje odlagališča – M 1:500
8. Arhitektonska in zakoličbena situacija pokopališča in servisne cone – M 1:500
9. Situacija ureditve odlagališča – M 1:500
10. Prečni profil odlagališča – M 1:500
11. Podolžni profil odlagališča – M 1:500/200
12. Prometno-tehnična situacija – M 1:500
13. Situacija komunalnih naprav – M 1:1000
14. Načrt gradbenih parcel – M 1:1000
15. Požarna varnost – M 1:1000
Sestavni del UN so tudi slikovno fotografski materiali obstoječega stanja s spremljajočimi komentarji.
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
3. člen
Mejo območja UN predstavljajo:
Severovzhodna meja med dovozno potjo na pokopališče in cestnim svetom, vse na parceli št. 2856, meja med cestiščem in cestnim svetom na 2856 ob pokopališču, dovozu do odlagališča in zemljišča ob odcepu ceste na Jurševko, JV meja parc. št. 2721 do točke, ki leži preko ceste 2722 nasproti trimeji med 2723/3, 2723/1 in 2722, črta od te točke preko 2721 potekajoča tako, kot je prikazano na grafični prilogi št. 3 “Kopija katastrskega načrta” do poligonske točke št. 98 na meji med 2624 in 2721, ta meja, meja 2624 proti cesti 2722, 2723 in 2626/1, meja med travnikom in gozdom na 2716, meja 2716 proti 2626/2, meja 2716 proti 2717/11 in 2717/20 do podaljšane linije SZ meje 2691 preko 2716, ta linija, SZ in SV meja 2691, JV meja 2691 proti 2686, SV meja 2688, meja 2624 proti 2855, Z meja 2623, meji 2622 in 2621 proti 2855, meja 2622 proti 2617 in 2619, meje 2627, 2629, 2630 in 2856 proti 2619, vse k.o. Ljutomer.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Območje UN se nameni predvsem za pokopališče in servisno cono. Odlagališče odpadkov začasno ostane v svoji funkciji kot lokalna deponija komunalnih odpadkov, po končanem odlaganju pa se nameni za mestno zeleno površino. Del območja obstoječega odlagališča se nameni za dejavnosti pokopališča in servisne cone.
5. člen
V območju so predvideni naslednji posegi:
1. Pokopališče:
– nova mrliška veža,
– preureditev oziroma odstranitev obstoječe mrliške veže,
– razširitev in prenova obstoječega pokopališča,
– parkirišče.
2. Servisna cona:
– poslovi objekt s spremljajočimi pritiklinami, ki se programsko in oblikovno prilagodi obstoječim danostim v prostoru.
3. Odlagališče odpadkov:
– zapolnitev obstoječe deponije smeti,
– sanacija in rekultivacija obstoječega odlagališča.
4. Spremljajoča komunalna in prometna infrastruktura.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO UREJEVANJE OBMOČJA S TOLERANCAMI
6. člen
Postavitev objektov mora slediti dispoziciji zazidalne situacije. Objekti morajo biti oblikovani tako, da tvorijo z danim okoljem skladno celoto. Skladnost se izraža v volumnu objektov, ki ne smejo preseči 5 m višine na obodnem zidu ter 50% pozidane funkcionalne površine zemljišča, v poenotenih strehah, ki so praviloma rdeče barve ter nevpadljivih naravnih barvah objektov. Pogoji gradnje se detajlno obdelajo z lokacijsko dokumentacijo. V gabaritih objekti lahko varirajo do 30%.
7. člen
1.0. Pokopališče
1.1. Staro oziroma obstoječe pokopališe
– primerno se označijo in poudarijo kraki glavnih poti, glavni in pomožni vhodi na pokopališču,
– na prostih površinah se namestijo počivalne klopi, smetnjaki in vodnjaki,
– renaturirajo se robovi pokopališča,
– obstoječa mrliška veža se odstrani ali pa se ji v okviru obstoječega gabarita poišče nova namembnost.
1.2. Nezapolnjeno pokopališče
– 2/3 neizkoriščenih travnatih površin se nameni konvencionalnim pokopom (grobovi 225 × 120 cm, s prečimi razmaki 30 cm ter vzdolžnim razmakom 50 cm),
– 1/3 pokopališča se nameni parkovnim pokopom (talna plošča v obliki nagrobnika 120 × 745cm),
– žarni grobovi se namestijo na poudarjenih zidovih oziroma v ozkih vrstah na nezapolnjenih površinah,
– na najstarejšem delu smetišča se, v parkovni zasnovi, uredi prostor za izjemne pokope.
Dimenzije grobov se v primeru dvojnih oziroma žarnih grobov ustrezno povečajo oziroma zmanjšajo, pri čemer ne smejo rušiti osnovne geometrije prostora. Ozelenitev robov pokopališča in ureditev poti se konsekventno spelje s starega pokopališča.
1.3. Mrliška veža
Mrliška vežica se locira JZ od obstoječega pokopališča, na območju smetišča, pri čemer upošteva pomembne vedute pokopališkega prostora in ne ruši uveljavljenih glavnih komunikacij v prostoru. Mikrolokacijski pogoji so razvidni iz zakoličbene situacije. Mrliška veža mora vsebovati: 4 prostore za čuvanje pokojnika, pripadajoče služnostne prostore, poslovilno dvorano za 250 ljudi, ki se podaljša v odprti prostor s poslovilno ploščadjo. Oblikovno mora spoštovati senzibilni pomen objekta, po tlorisni velikosti pa ne sme preseči 650 m2.
1.4. Parkirišča
JZ od pokopališča se uredijo parkirišča z maksimalno 80 stalnimi in 120 začasnimi parkirnimi mesti. Parkirišča se razmejijo s pokopališkim prostorom s 3 m široko tlakovano potko – aleja z drevoredom ali drugim vertikalnim poudarkom, ki se v zaključku nadaljuje v pešpotko na Juršovko.
8. člen
2.0. Servisna cona
Prostor se nameni poslovni dejavnosti, ki ne ustvarja hrupa in ne onesnažuje okolja. V poštev pridejo: trgovina s tehničnim blagom, servisno-storitvena dejavnost, manjši gostinski lokal. Pripadajoče funkcionalno zemljišče se na severni strani zaključi z 2–3 m visokim, dekorativnim zidom.
Pozidava servisne cone se izvede na podlagi gradbeno tehnične dokumentacije, ki se pridobi preko projektnega natečaja in jo potrdi posebna strokovna komisija.
9. člen
3.0. Odlagališče odpadkov
Obstoječe kapacitete dopuščajo deponiranje dodatnih 42.000 m3 smeti. Smeti se lahko odlagajo do višine 5 m od raščenega terena, pri čemer se mora zaključna plast prilagoditi prvotni konfiguraciji terena (pred nastankom glinokopa). Po zaključenem odlaganju je potrebno urediti odvodnjo zalednih in meteornih vod in preprečiti pronicanje padavinske vode skozi smetišče (glinena, 1m debela zaključna plast nad smetmi).
Odplinjevalni sistem se uredi po potrebi in s tehničnimi možnostmi.
Za zbiranje izcednih vod iz deponije se dogradi ustrezen drenažni sistem, ki spelje vode iz zbirnega bazena na interno čistilno napravo in dalje v mestno kanalizacijo.
V. POGOJI PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA UREJANJA
Promet
10. člen
Dostop in dovoz za motorni, kolesarski in peš promet se uredi z regionalne ceste Ljutomer-Ormož. Na desni strani regionalne ceste se uredi hodnik za pešce, širine 2 m.
Nov cestni priključek na Jeruzalemsko cesto se uredi v osi priključka ceste za 5. prekomorsko brigado v širini 6 m. Sočasno se uredi drugi zavijalni pas z Jeruzalemske ceste.
Komunala
11. člen
Kanalizacija
Padavinske vode z utrjenih površin se odvajajo preko lovilcev maščob v podtalnico. Zaledne padavinske vode se speljejo preko odprtih jarkov v zadrževalnike in dalje v površinski odvodnik. Fekalne odplake se speljejo v kanalizacijo, ki se uredi v robu Jeruzalemske ceste.
Vodovod
Območje se priključi na obstoječi javni vodovod, ki poteka vzdolž regionalne ceste. Znotraj območja se zgradi hidrantna mreža.
Elektrika
Obstoječe omrežje omogoča priključitev predvidenih objektov v sistem preko transformatorske postaje TP – obrtna cona Jeruzalemska, ki razpolaga z rezervno močjo ca. 120 KW. Neugleden videz obstoječe TP postaje se sanira z zimzelenimi vzpenjalkami ali drugim vizualnim preoblikovanjem.
Telefon
Obravnavano območje je vezano na telefonsko centralo v Ljutomeru, ki ima razvodno mrežo zgrajeno vzdolž Jeruzalemske ceste.
Javna razsvetljava
Razsvetljava je internega pomena in se dogradi preko obstoječega sistema vzdolž Jeruzalemske ceste.
VI. VARSTVO OKOLJA
12. člen
Po zaprtju in sanaciji smetiščne jame bo prostor pridobil na izgledu, ne bodo pa odstranjeni vsi negativni vplivi na okolje. Zaradi preprečitve morebitnih ekoloških katastrof, bo moral upravljalec prostora skrbeti za redno kontrolo količine in vsebnosti izcednih vod, nastajanja plina, ter plazenja terena na zahodni strani deponije.
VII. POŽARNA VARNOST
13. člen
Za interventna vozila morata biti urejena na pokopališče in v servisno cono najmanj po dva dostopa z nasprotnih smeri s širino 3,50 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarno varnih konstrukcijah. Prostori v stavbah, v katerih se zbira večje število ljudi, morajo imeti najmanj dva izhoda na prosto na nasprotnih straneh. Za specifično požarno bolj obremenjene objekte servisne cone se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni predpisi.
VIII. FAZNOST GRADNJE
14. člen
Ključnega pomena je ureditev cestnega priključka na območje obdelave, vključno s primarnimi komunalnimi vodi. Nadaljnjo koriščenje prostora za deponijo smeti ne sme biti daljše od dveh let. Končna sanacija deponijskega prostora se izvede v roku dveh let po končani eksploataciji. Ostali objekti v prostoru so medsebojno neodvisni.
15. člen
Zemljišča, ki se ne uredijo za namen, predviden z UN v prvih etapah, se ohranjajo v dosedanji rabi.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UN
16. člen
Gradnja pomožnih in drugih objektov se dopušča kot začasna oziroma v takem obsegu, v katerem se ne spreminja končna oblika in namembnost območja obdelave.
17. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča skladno z obravnavanim UN določi Občinski svet občine Ljutomer v roku 6 mesecev po uveljavitvi obravnavanega odloka s posebnim odlokom o pokopališki dejavnosti.
Upravljanje in urejanje smetišča po zaključeni sanaciji določi občinski svet s posebnim odlokom.
X. KONČNE DOLOČBE
18. člen
UN je na vpogled občanom na sedežu občine in pri Krajevni skupnosti Ljutomer.
19. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
20. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-1/96
Ljutomer, dne 15. januarja 1996.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Ljutomer
Darja Odar, dipl. psih. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti