Na podlagi 43. člena, v skladu s 118. členom statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) in statutarnim sklepom (Uradni list RS, št. 50/96), je Svet krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto dne 28. 1. 1997 sprejel, dne 13. 5. 1997 pa spremenil in dopolnil

Krajevna skupnost Škofja Loka-mesto obsega območja naslednjih naselij, ulic in cest: Andrej nad Zmincem, Ožbolt nad Zmincem, Podpulfrca, Puštal, Sv. Barbara, Blaževa ulica, Cankarjev trg, Grajska pot, Studenec, Fužinska, Klobovsova ulica, Kopališka ulica, Mestni trg, Novi svet, Kapucinski trg-del razen h. št. 4, 6-9, Poljanska cesta, Spodnji trg, Vincarje.

Krajevna skupnost Škofja Loka-mesto je pravna oseba javnega prava, ki v pravnem prometu nastopa samostojno, v okviru določb zakona, statuta Občine Škofja Loka in statutarnega sklepa.
Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.
Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike s krožnim napisom: “Občina Škofja Loka” in napisom v sredini kroga: “Krajevna skupnost Škofja Loka-mesto”.
Sedež Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto je v Škofji Loki, Kidričeva cesta 1.

Krajevna skupnost Škofja Loka-mesto, kot organizacijski del Občine Škofja Loka, zadovoljuje lokalne interese in potrebe občanov tako, da odloča o lokalnih javnih zadevah, da upravlja z objekti namenjenimi kulturi in rekreacijskimi objekti, skrbi za lokalne ceste, za podobo kraja, pospeševanje kulturne dejavnosti, spodbujanje delovanja društev, gasilstva in drugih dejavnosti in ureja druge lokalne javne zadeve, katerih urejanje nanjo prenese občina s statutom, statutarnim sklepom in odlokom o prenosu določenih zadev iz občinske pristojnosti na krajevne skupnosti.

Pristojnosti in naloge Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, določene v skladu z zakonom, statutom občine in statutarnim sklepom o določitvi pristojnosti in nalog krajevnih skupnosti, so predvsem:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi;
– na podlagi sprejetega programa zagotavlja razvoj krajevne skupnosti na vseh področjih delovanja iz 3. člena tega statuta;
– upravlja z javnimi infrastrukturnimi objekti, katerih upravljanje nanjo prenese občina;
– upravlja in vzdržuje rekreacijske površine in športne objekte na območju krajevne skupnosti,
– na podlagi pridobljenih koncesij, ali kot pogodbeni izvajalec, upravlja s stanovanjskimi in drugimi objekti, pokopališči, vodovodom, kanalizacijo, zelenicami in javno razsvetljavo;
– daje mnenja in predloge k prostorskim, planskim in izvedbenim aktom, ki se sprejemajo na občinski ravni;
– daje mnenja in predloge v vseh drugih zadevah, ko je to predvideno z zakonom, občinskim statutom, statutarnim sklepom ali občinskim odlokom, oziroma je to določeno s sklepi občinskih organov;
– izvaja druge aktivnosti, namenjene zadovoljevanju lokalnih javnih potreb in zadovoljevanju potreb po zagotavljanju izvenproračunskih sredstev za finančno pokrivanje svojega delovanja.

Viri financiranja delovanja krajevne skupnosti so:
– občinski proračun,
– prostovoljni prispevki krajanov,
– krajevni samoprispevek,
– darila in prispevki pravnih in fizičnih oseb,
– dediščine in volila,
– sredstva pridobljena iz koncesijskih in drugih pogodb pri izvajanju nalog in aktivnosti iz 4. člena tega statuta,
– prihodki iz premoženja krajevne skupnosti,
– prihodki iz taks v skladu z občinskim odlokom.

Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb, ki izhajajo iz prostorske povezanosti s Krajevno skupnostjo Kamnitnik, se Krajevni skupnosti Škofja Loka-mesto in Krajevna skupnost Kamnitnik interesno povezujeta in kot metodo dela določata usklajevalni odbor, v katerega vsaka krajevna skupnost imenuje po 2 predstavnika. Usklajevalni odbor predvsem:
– usklajuje dnevne rede in materiale za seje svetov krajevne skupnosti v točkah, kjer je potrebno skupno odločanje;
– predlaga skupne akcije interesno povezanih krajevnih skupnosti;
– predlaga elemente kadrovske politike tam, kjer se posamezne funkcije v posamezni krajevni skupnosti pokrivajo z istim izvajalcem;
– predlaga združevanje sredstev za opravljanje skupnih zadev;
– predlaga materiale, vezane na postopek s pobudo za združitev interesno povezanih krajevnih skupnosti.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje 15 članov.
Predsednika in 2 podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvolijo člani sveta krajevne skupnosti na konstitutivni seji iz vrst izvoljenih članov.
Za člana sveta krajevne skupnosti je lahko izvoljena polnoletna oseba, ki ima volilno pravico in ima stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
V svet krajevne skupnosti ne more biti izvoljen tajnik krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta. Izjemoma traja mandat manj kot 4 leta, če se izvedejo volitve z namenom časovne uskladitve mandatov članov občinskega sveta in sveta krajevne skupnosti.
Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Članu sveta krajevne skupnosti predčasno preneha mandat, če stalno preneha prebivati na območju krajevne skupnosti, če odstopi na podlagi pisne izjave in v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru, da je član sveta krajevne skupnosti prenehal stalno prebivati na območju Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto ali je podal pisno odstopno izjavo oziroma so nastopili razlogi za prenehanje mandata po zakonu, je dolžan predsednik ali podpredsednik (v odsotnosti predsednika) v roku 15 dni sklicati sejo sveta krajevne skupnosti in sprejeti ugotovitveni sklep o prenehanju mandata člana sveta krajevne skupnosti ter sklep posredovati predsednikoma občinske volilne komisije in volilne komisije krajevne skupnosti, v namen pričetka postopka za izvedbo nadomestnih volitev.
V vseh primerih predčasnega prenehanja mandata člana sveta krajevne skupnosti, se razpišejo nadomestne volitve v tisti volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član, kateremu je prenehal mandat.

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan Občine Škofja Loka, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Na voliščih volitve vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija.
Šestčlansko volilno komisijo Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto imenuje svet krajevne skupnosti. Sestavljajo jo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki (namestnik predsednika, dva namestnika članov). V volilno komisijo so lahko imenovani samo krajani z volilno pravico, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Delo v volilni komisiji in kandidatura za člana sveta krajevne skupnosti se izključujeta.
Mandat volilne komisije traja štiri leta.
Za izvedbo volitev v Svet krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost in v okviru nalog, ki jih je občina iz svoje pristojnosti z odlokom prenesla na krajevno skupnost zlasti pa:
– sprejema statut krajevne skupnosti;
– sprejema program razvoja krajevne skupnosti;
– sprejema letni program svojega dela;
– voli predsednika in podpredsednike sveta krajevne skupnosti;
– imenuje volilno komisijo v krajevni skupnosti;
– predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka;
– sprejema druge splošne akte krajevne skupnosti;
– sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog na območju krajevne skupnosti;
– oblikuje mnenja in predloge za občinski svet, kadar tako določa ta statut, statut Občine Škofja Loka in drugi občinski splošni in posamični akti;
– odloča o kadrovskih zadevah;
– imenuje tajnika krajevne skupnosti;
– sprejema finančni načrt krajevne skupnosti, zaključni račun krajevne skupnosti in druge sklepe vezane na finančno in materialno poslovanje krajevne skupnosti;
– po predhodnem soglasju občinskega sveta odloča o zadolževanju krajevne skupnosti;
– odloča o pritožbah krajanov;
– zagotavlja informiranje krajanov o vodenju zadev in poslov krajevne skupnosti;
– sklicuje zbor občanov v krajevni skupnosti in delu krajevne skupnosti;
– imenuje stalne in začasne komisije za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti in usmerja in nadzira njihovo delo;
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov v vseh primerih, ko pogodbeni znesek oziroma pogodbena vrednost presega 100.000 SIT;
– odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, statutom Občine Škofja Loka, splošnimi akti Občine Škofja Loka in tem statutom.

Svet krajevne skupnosti odloča na sejah sveta krajevne skupnosti, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, v skladu s poslovnikom o delu sveta krajevne skupnosti.
Seja sveta krajevne skupnosti mora biti sklicana in izvedena najmanj vsake tri mesece, obvezno pa mora biti seja sklicana:
– za obravnavo finančnega načrta in zaključnega računa krajevne skupnosti;
– za potrebe izvedbe volitev v svet krajevne skupnosti;
– kadar je zahteva po sklicu sveta krajevne skupnosti sprejeta na zboru občanov v krajevni skupnosti;
– v primerih, ko to zahtevajo določila tega statuta.
Svet krajevne skupnosti s poslovnikom podrobneje določi tista vprašanja, ki se nanašajo na delo sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost;
– sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti;
– zagotavlja izvajanje poslovniških določil o delu sveta krajevne skupnosti;
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet krajevne skupnosti.

Za operativno vodenje krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti imenuje tajnika krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti zastopa krajevno skupnost z omejenimi pooblastili. Mandat tajnika krajevne skupnosti traja štiri leta.
Pri izbiri in imenovanju tajnika krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti ni vezan na določilo o stalnem bivališču na območju krajevne skupnosti.
Ne glede na trajanje mandata tajnika krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti na prvem sklicu po opravljenih volitvah odloča o nadaljevanju ali prenehanju mandata tajnika krajevne skupnosti.
Pogoje za imenovanje tajnika krajevne skupnosti, njegova pooblastila, odgovornosti in opravila, določi svet krajevne skupnosti v splošnem aktu o delovnih mestih v krajevni skupnosti, ob upoštevanju omejitve tajnikovih pooblastil za zastopanje na znesek 100.000 SIT.

Volilne enote za izvedbo volitev v svet krajevne skupnosti in število članov sveta krajevne skupnosti, ki se volijo v posamezni volilni enoti, določi svet krajevne skupnosti, z upoštevanjem kriterija enakomerne zastopanosti vseh delov krajevne skupnosti.
Za izvedbo volitev svet krajevne skupnosti določi:
– volilno enoto I, ki zajema Novi svet h. št. 6-18, Vincarje, Kapucinski trg 1-3, 10-15,17-25, v kateri se volijo 3 člani;
– volilno enoto II, ki zajema Grajsko pot h. št. 1-6, 8, 10, 12, 14-17, Kopališko ulico, Podpulfrco, Poljansko cesto in Fužinsko cesto, v kateri se volijo 3 člani;
– volilno enoto III, ki zajema Blaževo ulico, h. št. 1-14, Cankarjev trg, 1-7,10-13, Klobovsovo ulico, Mestni trg, Grajsko pot h. št. 13, v kateri se volijo 3 člani;
– volilno enoto IV, ki zajema Studenec, Spodnji trg, Cankarjev trg h. št. 8 in 9, v kateri se volijo 3 člani,
– volilno enoto V, ki zajema Puštal, v kateri se volita 2 člana,
– volilno enoto VI, ki zajema Andrej nad Zmincem, Ožbolt nad Zmincem in Sv. Barbaro, v kateri se voli 1 član.

Neposredna oblika odločanja občanov o lokalnih zadevah v krajevni skupnosti je zbor občanov v krajevni skupnosti in zbor občanov v delu krajevne skupnosti, ki ga sklicuje svet krajevne skupnosti na lastno pobudo, ali na pobudo najmanj 5% volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem na območju Krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto.

Zbor občanov v krajevni skupnosti, oziroma v delu krajevne skupnosti:
– razpravlja o zadevah krajevne skupnosti in o zadevah v posameznem delu krajevne skupnosti;
– razpravlja o delu in ocenjuje delo sveta krajevne skupnosti;
– razpravlja o delu občinskega sveta in daje mnenja o njegovem delu z vidika interesov krajevne skupnosti, oziroma dela krajevne skupnosti;
– daje mnenja in predloge o planu razvoja krajevne skupnosti, finančnem planu in zaključnem računu krajevne skupnosti.

Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko veljavno odloča, če je prisotnih najmanj 30 občanov z volilno pravico, oziroma najmanj 15 občanov pri odločanju na zboru v delu krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti s poslovnikom podrobneje uredi sklic in odločanje na zboru občanov v krajevni skupnosti.

Premoženje krajevne skupnosti tvorijo nepremičnine in premičnine v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in materialne ter nematerialne pravice.
Krajevna skupnost mora s premoženjem, ki ga ima v upravljanju, gospodariti kot dober gospodar.

Za namen financiranja potreb pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti, lahko krajevna skupnost najema kredite. O najetju kredita odloča svet krajevne skupnosti po predhodnem soglasju občinskega sveta.

Prihodki krajevne skupnosti se porabljajo v skladu s finančnim planom krajevne skupnosti, skladno z njihovim proračunskim namenom in na podlagi sklepov sveta krajevne skupnosti.
Sredstva krajevne skupnosti se smejo uporabiti le za namene in v obsegu, ki ga določa finančni plan krajevne skupnosti.
Za izvrševanje finančnega plana je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti, v okviru svojih omejenih pooblastil pa tudi tajnik krajevne skupnosti.
V primeru potrebe po prerazporeditvi sredstev ali v primeru, da pride do občutnih razhajanj med finančnim planom in dejanskimi prihodki in odhodki, je predsednik sveta krajevne skupnosti dolžan predlagati, da svet krajevne skupnosti odloča o rebalansu finančnega plana.
Finančni plan za tekoče leto sprejme svet krajevne skupnosti najkasneje 15 dni po sprejemu občinskega proračuna.
Po sprejemu zaključnega računa svet krajevne skupnosti preveri postavke finančnega plana in jih po potrebi korigira.

Za izvajanje finančnega poslovanja in vodenje knjigovodstva z računovodstvom, je na podlagi pooblastila sveta krajevne skupnosti, pooblaščen in odgovoren tajnik krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost lahko vodenje računovodskih in knjigovodskih opravil s pogodbo zaupa organizaciji specializirani za to področje dela.

Splošni akti krajevne skupnosti so:
– statut krajevne skupnosti,
– poslovnik o delu sveta krajevne skupnosti,
– poslovnik o delu zbora občanov v krajevni skupnosti,
– akt o organizaciji delovnih mest v krajevni skupnosti,
– akt o delovnih razmerjih, osnovah nagrajevanja in nadomestilih v krajevni skupnosti zaposlenih delavcev,
– posamični organizacijski predpisi, ki na splošno urejajo vprašanja iz delovanja krajevne skupnosti,
– pravilniki, ki jih predpisuje zakon.
Statut krajevne skupnosti sprejema svet krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Ostale splošne akte krajevne skupnosti sprejema svet krajevne skupnosti z navadno večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.

Mandatna doba Sveta krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, izvoljenega na prvih volitvah v letu 1996, traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati dosedanji statut Krajevne skupnosti Kamnitnik, drugi splošni akti krajevne skupnosti pa se uporabljajo do sprejema splošnih aktov po tem statutu, če ne nasprotujejo določilom zakona, občinskega statuta in tega statuta.
Splošne akte iz 22. člena tega statuta je svet krajevne skupnosti dolžan sprejeti v 30 dneh po uveljavitvi tega statuta.
Za namen javne objave se ta statut posreduje županu Občine Škofja Loka.

Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.