Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97 in 70/97) ter 17. in 114. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95 in 25/97) je Občinski svet občine Kamnik na 36. seji dne 27. 5. 1998 sprejel

V statutu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95 in 25/97) se spremeni 10. člen tako, da glasi:

“V Občini Kamnik se ustanovijo krajevne skupnosti, ki obsegajo območja naslednjih naselij, delov naselij oziroma ulic:

1. Krajevna skupnost Črna: Črna pri Kamniku, Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Potok v Črni, Smrečje v Črni, Zavrh pri Črnivcu, Žaga.
Sedež krajevne skupnosti je Krivčevo 2.
2. Krajevna skupnost Duplica: Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Črnivška ulica, Dobajeva ulica, Domžalska cesta, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jamova ulica, Jelovškova ulica, Klavčičeva, Ljubljanska cesta (hišne št. od 14/A do 86), Mengeška ulica, Meninska ulica, Prvomajska ulica, Rudniška ulica, Slatnarjeva ulica, Šipkova ulica, Ulica Matije Blejca.
Sedež krajevne skupnosti je Kamnik, Jakopičeva 11.
3. Krajevna skupnost Godič: Brezje nad Kamnikom, Godič, Kršič, Vodice nad Kamnikom.
Sedež krajevne skupnosti je Godič 73/A.
4. Krajevna skupnost Kamnik-center: Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Kolodvorska ulica, Košiše (hišne št. 1–14 in 22–29), Levstikova ulica, Maistrova ulica, Medvedova ulica, Muzejska pot, Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg svobode, Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot.
Sedež krajevne skupnosti je Kamnik, Glavni trg 24.
5. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica: Bistričica, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kregarjevo, Okroglo, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Velika planina, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zgornje Stranje, Županje njive.
Sedež krajevne skupnosti je Zg. Stranje 22.
6. Krajevna skupnost Komenda: Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Potok pri Komendi.
Sedež krajevne skupnosti je Komenda, Zajčeva 23.
7. Krajevna skupnost Križ: Križ.
Sedež krajevne skupnosti je Križ 3.
8. Krajevna skupnost Mekinje: Jeranovo, Mekinje, Podjelše, Zduša.
Sedež krajevne skupnosti je Mekinje, Cankarjeva 37.
9. Krajevna skupnost Moste: Moste, Suhadole, Žeje pri Komendi.
Sedež krajevne skupnosti je Moste 8.
10. Krajevna skupnost Motnik: Bela (hišne št. 10–11, 13–18 in 28–31), Motnik, Zajasovnik, Zgornji Motnik.
Sedež krajevne skupnosti je Motnik 33.
11. Krajevna skupnost Nevlje: Briše, Hrib pri Kamniku, Nevlje, Oševek, Poreber, Soteska, Tučna, Vir pri Nevljah, Vrhpolje pri Kamniku.
Sedež krajevne skupnosti je Nevlje 18.
12. Krajevna skupnost Novi trg: Bevkova ulica, Lobodova ulica, Na bregu, Na jasi, Novi trg, Palovška cesta, Perkova ulica, Perovo, Pot na Dobravo, Pot v Rudnik, Prisojna pot.
Sedež krajevne skupnosti je Kamnik, Glavni trg 24.
13. Krajevna skupnost Perovo: Bakovnik (hišne št. 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 2, 3, 11, 12 in 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot, Zikova ulica.
Sedež krajevne skupnosti je Kamnik, Glavni trg 24.
14. Krajevna skupnost Podgorje: Podgorje.
Sedež krajevne skupnosti je Podgorje 55/A.
15. Krajevna skupnost Pšajnovica: Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec, Pšajnovica, Veliki Rakitovec.
Sedež krajevne skupnosti je Mali Rakitovec 2.
16. Krajevna skupnost Sela: Bela peč, Markovo, Poljana, Rožično, Sela pri Kamniku, Sovinja peč, Studenca, Trobelno, Znojile, Žubejevo.
Sedež krajevne skupnosti je Sela 2.
17. Krajevna skupnost Srednja vas: Loke v Tuhinju, Pirševo, Podhruška, Potok, Snovik, Srednja vas pri Kamniku, Vaseno.
Sedež krajevne skupnosti je Srednja vas 10.
18. Krajevna skupnost Šmarca: Šmarca.
Sedež krajevne skupnosti je Šmarca, Trg padlih borcev 2.
19. Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju: Buč, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sidol, Stebljevek, Šmartno v Tuhinju.
Sedež krajevne skupnosti je Šmartno v Tuhinju 27.
20. Krajevna skupnost Špitalič: Bela (hišne št. 1–9, 12 in 19–27), Okrog pri Motniku, Špitalič.
Sedež krajevne skupnosti je Špitalič 32/A.
21. Krajevna skupnost Tuhinj: Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črni vrh v Tuhinju, Golice, Laze v Tuhinju, Liplje, Mali hrib, Stara Sela, Veliki hrib, Zgornji Tuhinj.
Sedež krajevne skupnosti je Laze v Tuhinju 29.
22. Krajevna skupnost Tunjice: Košiše (hišne št. od 15 do 21), Laniše, Tunjice, Tunjiška Mlaka.
Sedež krajevne skupnosti je Kamnik, Glavni trg 24.
23. Krajevna skupnost Volčji potok: Rudnik pri Radomljah, Volčji potok.
Sedež krajevne skupnosti je Volčji potok 6.
24. Krajevna skupnost Vranja Peč: Spodnje Palovče, Trebelno pri Palovčah, Velika Lašna, Vranja peč, Zgornje Palovče.
Sedež krajevne skupnosti je Vranja peč 3.
25. Krajevna skupnost Zaprice: Aškerčeva ulica, Čopova pot, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jenkova ulica, Jurčičeva ulica, Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Koželjeva ulica, Kranjska cesta, Ljubljanska cesta (hišne št. 1/A, 1/B, 1/C, 1/Č, 3/A, 3/B, 3/C, 4, 5, 6, 7, 7/A, 8, 9 in 10), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Parapatova ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Rozmanova ulica, Svetčeva pot, Trdinova ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica F. M. Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica kamniško-zasavskega odreda, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Vavpotičeva ulica, Vegova ulica, Vremšakova ulica, Župančičeva ulica.
Sedež krajevne skupnosti je Glavni trg 24, Kamnik.
Pobudo za ustanovitev novih krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali štiri procente števila prebivalcev krajevne skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij, kjer naj bi bile ustanovljene nove krajevne skupnosti. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, začne veljati po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.”

V 7. točki 11. člena se črta zadnja alinea.

V drugem odstavku 17. člena se črtata šestnajsta in triindvajseta alinea.

Spremeni se 32. člen tako, da glasi:

“Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.”

33. člen se spremeni tako, da glasi:

“Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Predsednik in člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov predlaga Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja na podlagi predlogov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu oziroma najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članom sveta. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. Člani nadzornega odbora ne smejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.”

34. člen se spremeni tako, da glasi:

“Nadzorni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Namestnika predsednika imenuje nadzorni odbor na predlog predsednika z večino glasov vseh članov.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, ga sklicuje in vodi njegove seje. Namestnik predsednika nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Nadzorni odbor dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na zahtevo občinskega sveta, župana ali na zahtevo ene tretjine članov nadzornega odbora.
Nadzorni odbor lahko odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino glasov vseh prisotnih članov.
Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki mora biti usklajen s tem statutom, sprejme pa ga nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.”

Za 34. členom se dodata nova 34.a in 34.b člena, ki glasita:

Vrste in nadzorovane subjekte nadzorni odbor določi v skladu z letnim programom svojega dela oziroma v primerih, ko ugotovi, da bi bil nadzor nujen zaradi utemeljenega suma, da so bile storjene nepravilnosti pri poslovanju. Nadzorovani subjekti morajo nadzornemu odboru omogočiti nemoten potek dela s posredovanjem potrebnih obvestil in poročil ter poslovne dokumentacije na njegovo zahtevo. Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po določilih svojega poslovnika in predpisih, ki urejajo javne finance v občini.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu ter o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi s posameznimi nadzorovanimi subjekti na način, da izdela uradno sporočilo za javna občila ali skliče tiskovno konferenco.
Nadzorni odbor lahko odloči, da bo za določeno obdobje v posebni izdaji objavil vsa končna poročila in jih dostavil vsem tistim, ki prejemajo gradivo občinskega sveta.”

V 36. členu se deveta alinea spremeni tako, da glasi:

“– ima pooblastilo za odločanje o pridobitvi ali odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja. Višino vrednosti določi občinski svet z odlokom o proračunu.”

V 46. členu se doda nov tretji odstavek, ki glasi:

“Občinski svet z odlokom določi postopek zbiranja in overovitve podpisov, določitev referendumskega vprašanja in postopek vložitve referendumske pobude.”

49. člen se spremeni tako, da glasi:

“Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje o upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.”

Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki glasi:

Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.

Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.

Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.”

V drugem odstavku 50. člena se za besedilom “po njegovem pooblastilu tajnik” črta besedilo “občinske uprave” in doda beseda “občine”.

Besedilo 51. člena se črta in vstavi novo besedilo, ki glasi:

“Občina se lahko odloči, da v sodelovanju s sosednjimi in drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uparve. O ustanovitvi organov skupne občinske uprave odloča občinski svet z večino vseh članov občinskega sveta.

Postopek ustanovitve, pristojnosti ter način zagotavljanja sredstev za delovanje organa oziroma organov skupne uprave določa zakon.”

V 52. členu se doda nova alinea:

“– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči”

in doda nov drugi odstavek, ki glasi:

“Občina lahko z odlokom predpiše tudi druge dejavnosti kot občinske javne službe.”

53. člen se spremeni in glasi:

“Opravljanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina:

– v režijskem obratu,
– v javnem gospodarskem zavodu,
– v javnem podjetju,
– z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava,
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.”

V 55. členu se v četrtem odstavku besedilo “dve tretjini” nadomesti z novim besedilom “večino vseh”.

V drugem odstavku 57. člena se beseda “ter” črta in vstavi vejica, črta se pika in doda besedilo “in finančni načrti krajevnih skupnosti”.

V 59. členu se v drugem odstavku namesto pike postavi vejica in doda besedilo “oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna”.

V prvem odstavku 80. člena se doda novi stavek, ki glasi:

“Odlok o proračunu, rebalansu proračuna in zaključnem računu proračuna lahko predlaga samo župan.”

V 96. členu se na koncu stavka črta pika in doda besedilo “ali na njegovi podlagi sprejet odlok, ki ga občinski svet sprejme z dvetretjinsko večino prisotnih članov”.

98. člen se spremeni tako, da glasi:

“Viri sredstev krajevne skupnosti, ki so zajeti v njenem finančnem načrtu, so:

– sredstva iz občinskega proračuna,
– prostovoljni prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– plačila za storitve,
– samoprispevki,
– prihodki od premoženja.
Krajevna skupnost uporablja svoja sredstva le za namene, določene v finančnem načrtu.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Krajevna skupnost lahko zahteva določeno odškodnino za ekološko obremenjenost oziroma uporabo prostora na svojem območju.
Odškodnino lahko KS zahteva od povzročitelja obremenitve oziroma od organa, ki je odločil o obremenitvi oziroma uporabi prostora na njenem območju.”

V prvem stavku 99. člena se besedilo “s sklepom” nadomesti z besedilom “z odlokom”.

V 101. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi:

“Število članov določi občinski svet z odlokom.”

V 102. členu se v četrti alinei besedilo “proračun” nadomesti z besedilom “finančni načrt”.

V 103. členu se vstavi nov prvi odstavek, ki glasi:

“Statut krajevne skupnosti začne veljati, ko da k statutu soglasje župan.”

V 104. členu se v drugem odstavku za besedilom “predsednik sveta predstavlja” vstavita novi besedi “in zastopa”.

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.