Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 42/95) je Občinski svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec na 33. seji dne 5. 11. 1998 sprejel

Naslov odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 9/94) se spremeni tako, da glasi:

“Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova”.

1. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za planski celoti V7 Kozarje – del (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 11/95) in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 9/94-384), dopolnjeni leta 1998.”

2. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

v tekstualnem delu:
– soglasja pristojnih organov,
– seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine;
v grafičnem delu:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane na načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000,
– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in 1:1000.”

3. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“Meje planskih celot in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova, izdelanih leta 1998 in prikazanih v načrtih TTN in PKN v merilu 1:5000. Katastrski načrti v merilu 1:2880 oziroma 1:1000 (Uradni list SRS, št. 6/88-348 in Uradni list RS, št. 40/92-2002, 9/94-384) se uporabljajo v delih, ki so skladni z navedenimi spremembami.”

4. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji iz 1. člena tega odloka določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih z naslednjimi oznakami:

VS 7/ 7-1     Šmartno,
VS 7/7-2      Šmartno,
VS 7/7-3      Šmartno,
VS 7/8        Podsmreka,
VS 7/9        Podsmreka,
VS 7/10       Komanija,
VS 7/11       Draževnik,
VS 7/12       Razori,
VS 7/13       Draževnik,
VI 8/1        Dobrova,
VM 8/1        Pokopališče Dobrova,
VO 8/1        Dobrova,
VR 8/1        ŠRC Dobrova,
VS 8/1        Dobrova,
VS 8/3        Stranska vas,
VS 8/4        Šujica,
VS 8/5-1      Gabrje,
VS 8/5-2      Gabrje,
VS 8/6-1 del  Selo,
VS 8/6-2      Selo,
VS 8/7        Hruševo,
VS 8/8        Žerovnik,
VS 8/9        Vogel,
VS 8/10       Gradaščica,
VS 8/11       Stari Boršt,
VS 8/12       Stranska vas.

Oznake pretežno gozdnih (VG) in pretežno kmetijskih (VK) območij so določene na grafičnih kartah TTN 5000, ki so sestavni del tega odloka.”

5. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“1. Veljavnost skupnih meril in pogojev

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, če ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
2. Pretežna namembnost
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti,
O – površine za osrednje dejavnosti,
I – površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo,
M – površine za obrtno-servisne dejavnosti, pokopališča,
P – površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti,
T – površine za promet,
R – parkovne, športne in rekreacijske površine,
E – območja za površinsko pridobivanje rudnin,
G – gozdne površine,
K – kmetijske površine.
3. Morfološke enote
Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.
Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo,
2 – območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš,
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja,
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo),
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo,
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti,
7 – območja za komunalne dejavnosti,
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja,
9 – zelene površine in pokopališča.
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava,
B – strnjena zazidava,
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo,
D – vaška jedra,
E – hale in paviljoni,
F – tehnološki objekti,
G – dnevni kopi.
4. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
4.1. Območja za blokovno gradnjo
V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov,
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2).
4.2. Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje.
V morfoloških enotah 2A, 2B, 2C in 2D je dovoljena tudi gradnja stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, če se objekti po velikosti in obliki prilagodijo gradbeni strukturi v območju oziroma ne odstopajo od prevladujočega morfološkega vzorca naselja, in če so zagotovljeni ostali lokacijski pogoji kot: število parkirnih mest, zelene površine in površine za igro otrok (vsaj 14 m2 na stanovanje), svetlobno-tehnični pogoji, velikost funkcionalnega zemljišča in drugi.
V območju strnjene zazidave vrstnih in atrijskih hiš oziroma 2B je preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin dovoljena le, če je tak poseg višinsko in oblikovno skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno.
4.3. Območja za osrednje dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov,
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja sakralnih objektov,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja stanovanj, v pritličju je praviloma javni program.
4.4. Območja mešanih dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljene tudi:
– gradnja objektov drobnega gospodarstva,
– gradnja poslovno-servisnih objektov.
4.5. Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo
– gradnja objektov za šport in rekreacijo.
Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.
Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 15 m in najmanj 5 m od parcelne meje.
4.6. V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in 5 je dovoljena tudi:
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja garaž,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.7. Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
4.8. Območje za komunalne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
4.9. Parkovna, športna in rekreacijska območja
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev začasnih in pomožnih objektov,
– postavitev mikrourbane opreme,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.10. Zelene površine
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja.
4.11. Novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe, namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v lokacijski dokumentaciji v celoti ali delno porušiti.
4.12. Sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote:
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
5. Območja urejanja z oznakami K in G
5.1. Najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča
V območjih urejanja z oznakami K in G, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije),
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– enojni kozolec,
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. V območju kmetije so dopustne tudi gradnje dvojnih kozolcev. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave lokacijske dokumentacije.
Podlaga za ugotavljanje upravičenosti posegov, razen za posege v že zgrajene objekte, je mnenje strokovnih služb s področja kmetijstva oziroma gozdarstva, varstva narave in po potrebi vodnega gospodarstva.
5.2. Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd
V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi:
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno,
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov,
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin,
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracija zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije),
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– sanacija peskokopov in gramoznic,
– dvojni kozolec,
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje,
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno),
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave lokacijske dokumentacije.
Izjemoma se lahko gradijo:
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– širitev pokopališč.
5.3. Pogoji za lociranje izjemnih posegov
Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele lokacijske pogoje:
– čim bližje naselja oziroma zaselka,
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak).
Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo s krajinsko oceno sprejemljivosti posega. Odločitev sprejme občinska služba za urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb.
Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list.
Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka, se dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije.
5.4. Gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.
5.5. Gozdni rob
Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe.
6. Razpršena gradnja
Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave, ki so skladne z morfološkim vzorcem območja, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območja.
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, če so skladne s pretežno namembnostjo območja in ne poslabšujejo osnovnih pogojev bivanja. Pretežna namembnost območja razpršene gradnje se določi na podlagi podatkov obstoječega stanja v skladu z merili 2. in 3. točke 5. člena tega odloka. Sprememba namembnosti in nadomestna gradnja nista dovoljeni, kadar gre le za posamične gospodarske in pomožne objekte.
Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.
7. Začasni in pomožni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Pomožni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z določili občinskega odloka.
8. Splošna obramba in družbena zaščita
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
9. Varstvo pred požari
Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
10. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor
10.1. Oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih morfoloških enot 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo;
– funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli;
– ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidave;
– smereh slemen, materialih in barvi kritine in naklonu strešin;
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja.
V območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v prostor pridobiti predhodne pogoje službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.
10.2. Oblikovalski kontrasti
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša ipd.) v pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in ustrezno ozelenijo.
10.3. Odmiki
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina, ki se določi z urbanistično rešitvijo, mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča,
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda.
Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti. Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov.
Če so odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m, oziroma 4 m), je treba v lokacijski dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno mnenje mejašev oziroma upravljalca ceste.
10.4. Ograje in oporni zidovi
Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.
Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi splošnih pogojev občinskega odloka o pomožnih objektih. Ograjo in oporni zid se lahko gradi 1,5 m od utrjenega roba cestišča oziroma na meji s pločnikom, če je le-ta zgrajen. Če je ta odmik manjši od 1,5 m, mora biti podrobno utemeljen in proučen v lokacijski dokumentaciji; nanj mora biti pridobljeno tudi soglasje mejašev. Kadar gre za oporni zid vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste in občine. Ograja oziroma oporni zid mora biti od parcelne meje soseda oddaljen najmanj 0,5 m. Če je ta odmik manjši, je treba pridobiti soglasje soseda.
Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
11. Urbana oprema
Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.
12. Urbanistična rešitev
Če namerava investitor graditi objekt na večjem nepozidanem stavbnem zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če novogradnja ovira nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred izdelavo lokacijske dokumentacije za načrtovani objekt pridobi:
– geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje,
– urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji, ter pogoje za oblikovanje objektov,
– predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel.
Velikost območja, za katerega je treba izdelati urbanistično rešitev, določi občinska služba za urbanizem.
Urbanistično rešitev lahko potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine.
Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina.
13. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
13.1. Velikost gradbene parcele
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo oziroma v posebnem postopku.
Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).
13.2. Pozidanost gradbene parcele
Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte. Najmanj 10% gradbene parcele mora biti ozelenjene, kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve v lokacijski dokumentaciji. Površine za otroška igrišča, določene v točki 4.2. tega člena, niso vključene v navedeni odstotek zelenih površin.
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
14. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
14.1. Splošna določila
Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so prikazani v grafičnem delu odloka in so uvrščeni med naravno in kulturno dediščino, se smejo izvajati le v sodelovanju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po vrsti ali po režimu varovanja v:
– naravne spomenike in dediščino z oznako N, pri čemer se označuje z
N1 – gozdni rob,
N2 – ostanki gozda,
N3 – mokrotni travniki,
N4 – vodotok in obrežna vegetacija,
N5 – dominantna drevesa,
N6 – skupina drevja z grmovjem,
N7 – osamelci,
N8 – izvir,
– arheološko dediščino z oznako A, pri čemer se označuje z
A1 – prvo stopnjo varstvenega režima,
A2 – drugo stopnjo varstvenega režima,
A3 – tretjo stopnjo varstvenega režima,
A3M – modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima,
– kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, gradovi, znamenja),
– etnološke spomenike in dediščino z oznako E, pri čemer se označuje z
E1 – posamični objekt, stavbna dediščina,
E2 – skupine objektov,
E3 – varovano ulično linijo,
E4 – vedute, ranljivost prostora,
– zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S.
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor pridobijo pogoji pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi na objektih in območjih, ki z odlokom niso posebej zavarovana.
14.2. Režimi varovanja arheološke dediščine z oznako A:
A1 – S prvo stopnjo varstvenega režima se ohranja dediščino oziroma spomeniško območje nespremenjeno ali raziskano, se jo prezentira na prostem ali v primerno oblikovanem okolju, lahko tudi v sklopu stavb. Za prezentacijo in prostorske rešitve okolice je potreben poseben konservatorski program, ki ga izdela pooblaščena organizacija za varstvo dediščine ob pomoči širše strokovne komisije. Na terenu, varovanem s to stopnjo varstvenega režima, mora raba prostora ostati nespremenjena. Radikalni melioracijski posegi so dovoljeni le ob zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev.
A2 – Z drugo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v prostor sistematična arheološka raziskovanja, ki določijo nadaljnji postopek. Dediščina se lahko prezentira, lahko pa se ob ustrezni dokumentaciji rešijo le najdbe, teren pa sprosti v druge namene. O tem postopku odloča pooblaščena organizacija za varstvo dediščine, lahko tudi s pomočjo posebne strokovne komisije. Raba prostora na takem terenu naj bi ostala nespremenjena, morebitna nova namembnost (urbanizacija itd.) je možna le po zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev.
A3 – S tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva le strokovni arheološki nadzor nad posegi v prostor oziroma natančneje v zemeljske plasti zaradi morebitnih arheoloških najdb ali zaradi izpopolnitve dokumentacije. Nadzor določi pooblaščena organizacija za varstvo dediščine. Raba prostora se lahko spremeni, dovoljeno je tudi popolno prestrukturiranje tkiva, ob zadostitvi spomeniško varstvenih pogojev.
Z modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v zemeljske plasti vrtanja za ugotavljanje prisotnosti P2O5, kot važnega indikatorja človekove prisotnosti skozi daljše časovno obdobje in tudi v t.im. arheoloških obdobjih. Na podlagi rezultatov teh raziskav bo odločeno, ali se prizadeti teren razišče, ali pa sprosti za nadaljnje posege.
14.3. Režimi varovanja etnoloških spomenikov in dediščine z oznako E1
Varstveni režim I. stopnje
Posamične objekte se varuje v neokrnjeni obliki, izjemoma je dovoljena zamenjava kritine, ki pa mora biti po barvi in rastru prilagojena historičnim oblikam.
Varstveni režim II. stopnje
Varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, značilno oblikovanih napuščev in zatrepov, barve in rastra strešne kritine, varovanje fasadne členitve, obokanih prostorov, arhitektonskih detajlov in poslikave objekta (fresk in šivanih robov), varovanje strukture fasadnega ometa in ostale fasadne plastike,načelno varovanje tlorisa, oziroma razporeda prostorov, kolikor je ta še avtentičen in regionalno značilen, pri adaptacijah se morajo novi elementi v proporcih prilagoditi obstoječim stavbnim členom, posegi so možni v skladu s smernicami spomeniške službe.
Varstveni režim III. stopnje
Varovanje razmerja stavbnih gmot, višinskih gabaritov, strešnih naklonov ter barve in rastra kritine, varovanje posameznih fragmentarno ohranjenih pričevalnih in likovnih detajlov.
14.4. Režim varovanja zgodovinskih spomenikov in zgodovinske dediščine iz obdobja NOV z oznako S.
I. stopnja varstvenega režima določa nespremenjenost, neokrnjenost in izvirnost dediščine v celoti. Izvajajo se lahko le vzdrževalna, restavratorska in konservatorska dela za izboljšanje izvirnega stanja.
Avtentično vizualno območje je treba varovati v največji možni meri.
Z režimom II. stopnje je predvideno na območjih in objektih ohranitev izvirnega stanja. Spremembe ne smejo biti v nasprotju s potrebami upravičenega varstva, čeprav se lahko velika območja v nekaterih delih preuredijo za načrtovane spremembe v prostoru.
Z režimom III. stopnje se na objektih in območjih dovoljuje preoblikovanje stanja, vendar z največjo možno mero varovanja izvirnosti objekta ali zgodovinske funkcije.
14.5. Posegi v naravne prvine prostora
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
Pri posegih v prostor se morajo uporabljati naravni materiali.
15. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
15.0. Prometne površine
Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varstvenih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.
V rezervatih cest in varovalnih pasovih ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin, določenih v merilu PKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov, sprememba namembnosti, urejanje parkirišč in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste in v skladu z osnovno namembnostjo območja.
15.1. Širina varovalnih pasov cest
Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo:
– 40 m varovalni pas za avtocesto,
– 35 m varovalni pas za hitro cesto,
– 25 m varovalni pas za glavno cesto,
– 15 m varovalni pas za regionalno cesto,
– 5 m varovalni pas za državne kolesarske poti,
– 6 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce,
– 5 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce,
– 3 m varovalni pas za lokalne dovoze.
15.2. Rezervati prometnic
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
– 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča,
– 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce,
– 6 m rezervat za lokalne dovoze.
15.3. Širine lokalnih cest:
Zasebni dovozi do objektov so široki najmanj 3 m.
Lokalni dovozi oziroma interne ceste v naselju s preglednimi izogibališči so široke najmanj 3,5 m.
Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke praviloma 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m).
Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov.
15.4. Javna infrastruktura
Vse ceste in poti, ki so bile zgrajene oziroma se uporabljajo kot javna infrastruktura, morajo ostati javno dobro, ne glede na lastništvo, dokler se za posamezno cesto oziroma pot ne zagotovi drugačna rešitev.
15.5. Dovozi in priključki
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče.
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V lokacijski dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v lokacijski dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
15.6. Parkirne površine
Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest (PM):
– stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
– stanovanje v večdružinski hiši 1,5–2 PM na stanovanje,
– poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
– gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta,
– za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v lokacijski dokumentaciji skladno s predpisi.
15.7. Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode stoletne pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred stoletnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.
15.8. Varovalni pas vodotoka
Novozgrajeni objekt mora biti odmaknjen od zgornjega roba vodotoka vsaj 10 m. Če je ta odmik manjši od 10 metrov, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varstvo naravne in kulturne dediščine.
15.9. Gradnja objektov na vodotokih
Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb.
15.10. Regulacije vodotokov
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.
Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine oziroma na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje.
16. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij
16.1. Splošna določila
Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in morebitno širitev obstoječih pokopališč.
Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, rešeno oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih vod.
Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
16.2. Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije.
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje.
Do izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in tehnološke vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo.
Območja organizirane gradnje ni dovoljeno priključevati na greznice.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
16.3. Vodovodno omrežje
Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov Ø80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti naselij.
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
16.4. Električno omrežje
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
16.5. Javna razsvetljava
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
16.6. Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
16.7. Plinovod
Magistralni plinovod ima ožji varovalni pas s skupno širino 60 m in širši varovalni pas širine 400 m. Za vse posege v prostor v varovalnem pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca magistralnega plinovodnega omrežja.
17. Merila in pogoji za varovanje okolja
17.1. Splošna določila
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
17.2. Varstvo zraka
Treba je:
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka.
17.3. Varstvo pred hrupom
Treba je:
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje.
17.4. Varstvo voda in vodnih virov
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno opravljati analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manjvredna zemljišča.
Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v prostorsko-katastrskem načrtu M 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.
Dokler za območje vodnega vira ni sprejet samostojni odlok o varovanju virov pitne vode, se upoštevajo določila tega odloka.
17.5. Ukrepi za varovanje podtalnice
1. Najožji (1.) varstveni pas
V najožjem varstvenem pasu vodnega vira so dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo.
2. Ožji (2.) varstveni pas
V ožjem varstvenem pasu je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne dopolnitve.
3. Širši (3.) varstveni pas
V širšem varstvenem pasu vodnega vira je prepovedano graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost za vodni vir;
– skladišča nafte in derivatov;
– nove komunalne in čistilne naprave;
– izkop gramoza.
V ožjem in širšem varstvenem pasu vodnega vira je treba graditi:
– vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse (obstoječe in nove) objekte;
– utrjene prometne in manipulacijske površine s kontroliranim odvodom meteorne vode;
– greznice za individualne stanovanjske hiše (dokler javna kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi.
Za vse dopustne posege v ožji in širši varstveni pas vodnih virov, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja RS.
17.6. Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na podlagi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.”

Za naslovom “III. Posebna merila in pogoji” se doda novi 5.a člen, ki se glasi:

“1. Območja urejanja VS 7/7-1 Šmartno, VS 7/7-2 Šmartno, VS 7/7-3 Šmartno

Komunalno urejanje
Kanalizacija: kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu.
Vodovod: primarno omrežje je treba priključiti na osrednji vodovodni sistem, ki poteka po Tržaški cesti.
Elektrika: na območju je treba zgraditi transformatorsko postajo s koridorjem 20 kV priključnega daljnovoda.
Telefon: telefonski priključki bodo vezani na ATC Kozarje oziroma ATC Vič.
2. Območje urejanja VS 7/8 Podsmreka
Za posege v prostor je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Komunalno urejanje
Kanalizacija: kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu.
Vodovod: primarno omrežje je treba priključiti na osrednji vodovodni sistem, ki poteka po Tržaški cesti.
Elektrika: napajanje dopolnilne gradnje je predvideno iz obstoječe TP Podsmreka.
Telefon: telefonski priključki bodo vezani na ATC Kozarje oziroma ATC Vič.
Prometno urejanje
Interni dovozi se priključujejo na zbirno cesto. V varovalnem pasu ceste med Razori in odcepom pri gostišču Gorjanc je treba predvideti možnost razširitve profila oziroma rekonstrukcije.
3. Območji urejanja VS 7/9 Podsmreka in VS 7/10 Komanija
Za posege v prostor je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Kanalizacija: kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu.
Vodovod: primarno omrežje je treba priključiti na osrednji vodovodni sistem, ki poteka po Tržaški cesti.
Elektrika: na območju je treba zgraditi transformatorsko postajo s koridorjem 20 kV priključnega daljnovoda.
Telefon: telefonski priključki bodo vezani na ATC Kozarje oziroma ATC Vič.
4. VS 7/11 Draževnik
Za posege v prostor je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Kanalizacija: kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu.
Vodovod: primarno omrežje je treba priključiti na osrednji vodovodni sistem, ki poteka po Tržaški cesti.
Elektrika: na območju je treba zgraditi transformatorsko postajo s koridorjem 20 kV priključnega daljnovoda.
Telefon: telefonski priključki bodo vezani na ATC Kozarje oziroma ATC Vič.
Prometno urejanje
V območju naselja Draževnik je treba v varovalnem pasu ceste med Razori in odcepom pri gostišču Gorjanc predvideti možnosti razširitve profila oziroma rekonstrukcije ceste.
5. Območje urejanja VS 7/12 Razori
Za posege v prostor je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Kanalizacija: kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu.
Vodovod: primarno omrežje je treba priključiti na osrednji vodovodni sistem, ki poteka po Tržaški cesti.
Elektrika: napajanje z električno energijo je predvideno iz obstoječe TP Razori.
Telefon: telefonski priključki bodo vezani na ATC Kozarje oziroma ATC Vič.
Prometno urejanje
Ukinja se stara cesta Razori – gostišče Gorjanc v območju VS 7/12, tako da služi internim dovozom.
Ob vzhodnem robu območja poteka rezervat nove ceste, ki se v križišču navezuje na Cesto Dolomitskega odreda.”

Doda se novi 5.b člen odloka, ki glasi:

“Območje urejanja VO 8/1 Dobrova

Morfološka enota 4A
– območje je namenjeno gradnji osrednjih dejavnosti, za katere veljajo splošna določila. Pred posegom v prostor je treba izdelati urbanistično zasnovo območja s potekom cest in komunale na podlagi predhodnih pogojev pristojnih služb,
– objekti naj bodo oblikovno členjeni, višinski gabarit maksimalno P+1+M, kritina temna, fasada iz naravnih materialov (les, opeka), streha – naklon 35–45°,
– zunanja ureditev je bogato ozelenjena.”

Doda se novi 5.c člen odloka, ki glasi:

“Območje urejanja VR 8/1 ŠRC Dobrova

Morfološka enota 8
– območje je namenjeno ureditvi in gradnji športno rekreacijskih objektov in naprav ter spremljajočih dejavnosti na podlagi splošnih pogojev za morfološko enoto 8. Višinski gabarit P+M,
– športno-rekreacijsko območje ŠRC Dobrova je treba obravnavati kot zaključeno celoto in na funkcionalnem zemljišču zgraditi tudi normativno število parkirnih mest.”

6. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje urejanja VS 8/1 Dobrova

Za oskrbo dopolnilne gradnje je treba dopolniti sekundarno vodovodno omrežje.
Morfološka enota 2B/1
– dovoljena so le tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Nadzidave objektov oziroma preureditve podstrešij v mansardna stanovanja se morajo na posameznih nizih izvajati sočasno.
Morfološki enoti 9/1 in 9/2
– dovoljeno je le urejanje zelenih površin in gradnja objektov za potrebe komunale, prometa in zvez.”

7. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje urejaja VS 8/3 Stranska vas

Za oskrbo dopolnilne gradnje je treba dopolniti sekundarno vodovodno omrežje.”

8. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje urejaja VS 8/4 Šujica

Za oskrbo dopolnilne gradnje je treba dopolniti sekundarno vodovodno omrežje.”

9. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje urejanja VS 8/5-1 Gabrje

Za oskrbo dopolnilne gradnje je treba dopolniti sekundarno vodovodno omrežje.
Za dopolnilno gradnjo bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo s priključnim 20 kV daljnovodom.”

Doda se novi 9.a člen, ki glasi:

“Območje urejanja VS 8/6-1 Selo – del

Morfološka enota 2A/1
– veljajo splošna določila odloka na podlagi predhodne urbanistične rešitve dovoznih poti in parcelacije.
Morfološka enota 2A/2
– območje je namenjeno stanovanjski gradnji,
– pred posegom v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. Občinska služba za urbanizem lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.
Morfološka enota 2A/3
– izdelati je treba programsko in urbanistično rešitev območja.”

Doda se novi 9.b člen, ki glasi:

“Območje urejanja VS 8/6-2 Selo

Morfološka enota 2A/2
– pred posegom v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. Občinska služba za urbanizem lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.”

10. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje urejanja VS 8/7 Hruševo

Za oskrbo območja s sanitarno in požarno vodo je treba zgraditi nov vodohran 1000 m3, črpališče in napajalni vodovod. Dopolnilna gradnja je možna pod pogojem, da se zgradi nova transformatorska postaja s priključnim 20 kV daljnovodom.”

11. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje razpršene gradnje R3 (list PKN LJ-J-1)

Dovoljena je postavitev rastlinjakov in ureditev parkirnih površin.
Območje razpršene gradnje R4 (list PKN ŠK.L.-40)
Dovoljena je gradnja gospodarskega objekta – hleva s pokritim silosom.”

15. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

Občini Dobrova–Horjul–Polhov Gradec,
Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič–Rudnik,
Mestni upravi mestne občine Ljubljana, oddelku za urbanizem in okolje.”

16. člen odloka se spremeni tako, da glasi:

“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.”

17. člen se spremeni tako, da glasi:

“Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.”