Na podlagi 14. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 29/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je občinski svet na seji dne 26. 1. 1998 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan – dopolnitev 1996
1. člen
(uvodne določbe in razlog za spremembe in dopolnitve)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90 in Uradni list RS, št. 10/90, 9/91 ter 17/92) ter dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94 in 62/94) in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94 in 23/95) ter družbenega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94 in 62/94), ki veljajo na prostoru Občine Škocjan na podlagi 114. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 29/95) in se nanašajo na:
– dopolnitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo posegov na 1. območja kmetijskih zemljišč,
– opredelitev novih območij varstva naravne in kulturne dediščine,
– določitev območja novih vodnih virov,
– določitev načinov urejanja prostora.
Celotno besedilo sprejetih odlokov se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom.
I. DOLGOROČNI PLAN
2. člen
V poglavju 3.5. RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA, se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
3.5.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v mestnem naselju in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
1. Demografski razvoj, ki bo temeljil na naravni rasti in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti, bo potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega razvoja. Pri tem je strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva obstajal znotraj posameznih gravitacijskih območij oskrbnih vasi. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva bomo koncentrirali v centru občine, delno v Bučki.
2. Z omrežjem naselij in z njihovimi usmeritvami bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in dejavnosti.
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine bomo izboljšali njihovo prometno povezanost, uredili osnovno komunalno infrastrukturo ter zagotovili osnovno dnevno preskrbo.
4. Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva in gozdarstva) bomo pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin in razvojnimi programi kmetijstva in gozdarstva.
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za odpravo sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, prekomeren hrup, degradirana območja) bomo izdelali in izvajali ustrezne sanacijske programe.
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
b) Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
1. V pomembnejših naseljih (naselja občinskega pomena ter oskrbni centri):
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo osnovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju;
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstveno usmerjali gradnjo (kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilne naprave;
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih;
– gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov predvsem v lokalnih oskrbnih centrih ter pospeševali prenovo že pozidanih območij naselij in jedra Škocjana.
2. V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih: gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v prostoru:
– Večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah, predvsem v industrijskem območju pri Bramacu v Dobruški vasi. Manjše obrate bomo odpirali v lokalno oskrbnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnostih in možnosti umestitve objektov v prostor. Kot posebne površine za razvoj dronega gospodarstva ožjega gravitacijskega območja Škocjana bomo opredelili območje Podvrh na severozahodnem delu Škocjana.
– Površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo v lokalno oskrbnih centrih ter s prenovo vaških jeder in jedra Škocjana. Dodatne površine bomo zagotavljali v Škocjanu.
– V ruralnem prostoru bomo razvijali kmetijstvo in gozdarstvo ter z njimi povezane turistične aktivnosti ter dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno ponudbo.
č) Usmeritve razvoja turističnih kapacitet:
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj turističnih kapacitet so:
– turistične sobe – prenočišča bomo pridobili z revitalizacijo starejših objektov in predelavo stanovanjskih objektov v posameznih naseljih. V ta namen bomo pripravili poseben program revitalizacije v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine;
– v hribovitih območjih bomo dovoljevali gradnjo posameznih počitniških hiš znotraj naselja ob upoštevanju gabaritov in značilnih arhitekturnih elementov grajene strukture;
– kmetije, posebno v višjih legah, se bodo prednostno razvijale kot turistične kmetije s ponudbo, ki jo bomo vključili v turistični produkt občine.
d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru:
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje tipe naselij:
– center Občine Škocjan – naselje Škocjan.
Naselje Škocjan se bo krepilo v osrednji občinski center, in sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko središče občine.
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in kvartarnih dejavnosti v centru naselja ter ustvarjanje ugodnih pogojev pri pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč za potrebe malega gospodarstva ter stanovanjske gradnje. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo.
Stanovanjsko gradnjo bomo usmerili predvsem na območje višjeležečega naselja Hrastulje, medtem ko bomo za potrebe drobnega gospodarstva komunalno opremili lokacijo Podvrh pri Škocjanu.
– Oskrbni centri (vasi)
Za te centre je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo, skupne prostore (gasilski ali kulturni dom), gostinske obrate ter manjše obratovalnice malega gospodarstva.
Kot lokalne oskrbne centre se opredeli naslednja naselja:
Bučka: Naselje ima status centra severnega dela občine; ohranjajo se že razvite centralne in kvartarne dejavnosti. Za stanovanjsko gradnjo se predvidi zazidalni načrt ob že izoblikovanem malem centru naselja pri kulturnem domu. Po vsebini se v prostor vnesejo dejavnosti, ki so servisnega ali oskrbnega značaja ter proizvodne dejavnosti, pri katerih emisije v okolje ne presegajo dovoljenih za stanovansjko gradnjo. Osrednji stari del Bučke s cerkvijo se revitalizira. Poleg same Bučke se na tem delu občine opredeli naselje Štrit z jezerom kot potencialno turistično območje.
Dobrava: Naselje kot lokalni oskrbni center vzhodnega dela občine ima določene oskrbne dejavnosti, ki jih je potrebno izboljšati ter urediti centralni del naselja pri gasilskem domu z ureditvijo javnih površin in igrišč.
Zagrad: V naselju kot oskrbnem centru severozahodnega dela občine se za zadovoljevanje potreb prebivalstva ožjega gravitacijskega območja omogoča umestitev terciarnih dejavnosti ter dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom in turistično ponudbo.
Dobruška vas: Osrednji vaški del se ohranja kot naselje s pretežno kmetijskim značajem. Območje ob lokaciji Bramaca se nameni za potrebe malega gospodarstva in obrti oziroma širitev industrijskega kompleksa. Za širitev prej navedenih programov se bo poseglo na 1. območje kmetijskih zemljišč in sicer ca. 5,42 ha zemljišč. Za servisno prodajne površine se nameni še lokacija med sedanjim industrijskim kompleksom in koridorjem avtomobilske ceste.
– Ostala naselja
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi bližine večjih središč izgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širili, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznjenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij.
3.5.2. Raba in preobrazba prostora
Do leta 2000 se ne bo bistveno spremenilo medsebojno razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča. Spremembe bodo najmočnejše v hribovitih območjih, kjer utegne biti intenziteta opuščanja in zaraščanja zemljišč najmočnejša, zato bomo v dolgoročnem obdobju tem območjem posvetili maksimalno pozornost in z agrooperacijami preprečevali zmanjševanje kmetijskih površin. V nižinskem delu občine bodo izvedene melioracije in komasacije. Tu je prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva in varstva narave ter zagotovitev sredstev za izvajanje melioracijskih del.
Poselitev bomo usmerjali predvsem v strnjena naselja in tako prosta zemljišča v teh naseljih čimbolj izkoristili, kmetijske površine in naravno okolje pa čimbolj ohranili. Gradnjo bomo usmerjali na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje izven ali ob robu sklenjenih (zaokroženih) kompleksov, da se z gradnjo čimmanj omejuje primarno rabo kmetijskih zemljišč ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj izogiba zemljišč proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Ta določila ne veljajo za širitev industrijskega območja Bramac.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije, s katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in in 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
– pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter ob spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili najugodnješe rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti, z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnostmi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč oziroma možnost za realizacijo teh dejavnosti na teh zemljiščih; če to ni mogoče, bomo upoštevali rešitve, ki v največji meri varujejo dobrine splošnega pomena;
– uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli na podlagi prejšnjih usmeritev v dolgoročnem planu občine in v srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi usmeritvami dolgoročnega plana in na podlagi projektov.
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu Tematski karti – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev – karta št. 1.
V srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili območja zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij in uskladili bilance površin.
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij.
Za degradirana območja (kamnolomi, deponije) bomo pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnem planu.
3.5.3. Varstvo in izboljšanje okolja
Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje. Urbanistično dokumentacijo in investicijske programe, tako za nove investicije kot za rekonstrukcije, bomo izpopolnili s tehničnimi dokumenti o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bomo obravnavali kot prednostno.
Pri opredelitvi namenske rabe bomo gospodarili tako, da bo zadovoljeno osnovnim ekološkim zahtevam. Zato bomo:
– kakovostnim kmetijskim zemljiščem izjemoma in pod pogoji, kot jih določa zakon, spreminjali namembnost, zaustavili bomo zaraščanje kmetijskih površin in jih ohranili za kmetijsko rabo,
– gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove ter gozdove s posebnim namenom varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo,
– varovali razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi potrebe sosednjih območij,
– varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z zmanjševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to že potrebno,
– smotrno pridobivali rudnine in uporabljali kamnite materiale, tako da ne bo zmanjšana kvaliteta naravnega in ustvarjenega okolja. Z omejevanjem števila aktivnih kamnolomov in peskokopov bomo omejili negativne vplive na okolje na manjše število lokacij. Opuščene peskokope in kamnolome bomo postopno sanirali glede na degradiranost in potrebe območja,
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne znamenitosti in kulturno dediščino, uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete.
Na področju varstva zraka bomo začeli z izgradnjo enotnega sistema oskrbe in sicer z izgradnjo sekundarne plinske mreže in navezavo na plinovod pri Bramacu v Dobruški vasi.
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to dosegli bomo:
– zgradili čistilno napravo s kanalizacijskim sistemom in zagotavljali njegovo trajno obratovanje v naselju Škocjan, postopoma pa tudi v ostalih, večjih naseljih,
– zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem,
– skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru.
Na področju ravnanja z odpadki bomo:
– prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi in industrijskimi odpadki (reciklaža),
– dosledno ohranjali in dograjevali sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov,
– preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirali.
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z Mestno občino Novo mesto v Leskovcu usposobili prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov.
Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo:
– v fazi načrtovanja nove ali spremenjene rabe prostora, izgradnje ali obnove industrijskih obratov, dosledno izvajali določila zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji hrupa itd.),
– vire s prekomernim hrupom sanirali na samem izvoru hrupa ali pa le-te protihrupno izolirali od ostalega okolja,
– sprejeli in izvajali občinski odlok o posebej zaščitenih območjih.
3.5.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še posebej pa njen najkvalitetnejši del, ki je razglašen ali predviden za razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost.
Dediščina bo obravnavana v aktivni vlogi kot spodbuda in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni faktor pri razpolaganju s prostorom. Predvsem bomo pri usmerjanju oblike produkcije, rasti in oblike naselij in oblikovanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinske identitete in kontinuitete ter varovanju objektov in območij naravne ter kulturne dediščine.
Za varovanje dediščine bomo izvajali odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) v delu, ki se nanaša na prostor Občine Škocjan.
Dediščino bomo varovali na naslednje načine:
– z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter urejanju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljavljanjem varstvenih interesov pri določanju načinov gospodarjenja v prostoru ter pri nadaljnjem razčljenjevanju in konkretizaciji planskih odločitev kot osnove za njihovo realizacijo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in meril za realizacijo planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem;
– pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne dediščine, ki še niso zavarovani in imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot kulturne ali zgodovinske spomenike oziroma za naravne znamenitosti;
– vodenjem in izvajanjem sanacijskih in prezentacijskih del;
– financiranjem sanacijskih in prezentacijskih del na nekaterih spomenikih in znamenitostih;
– z materialno stimulacijo investitorjem, ki prenavljajo in vzdržujejo razglašene kulturne spomenike.
V kartografskem delu na karti “Zasnova naravne in kulturne dediščine” so prikazani spomeniki in območja njihovega varovanja, seznam spomenikov in območij kot priloga h grafičnemu delu je sestavni del tega odloka.
3.5.5. Način urejanja prostora
Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili:
– s pripravo urbanistične zasnove naselja Škocjan,
– v okviru ureditvenih območij naselij:
– z zazidalnimi načrti bomo urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
– območja zahtevnih objektov,
– manjša območja prevladujoče rabe;
– z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
– v naselju Škocjan,
– območja naselij, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
– posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, regulacije vodotokov);
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali:
– grajene dele naselja Škocjan,
– ostala naselja v občini;
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor.
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi vsa določila obstoječih, sprejetih v okviru Občine Novo mesto. S programom izdelave prostorskih izvedbenih aktov bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino ter način za uskladitev pogojev upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora.
Poglavje 4. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov se spremeni in glasi: OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV SREDNJEROČNEGA PLANSKEGA AKTA:
1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000:
------------------------------------------------------------------
Področje Obvezno izhodišče
------------------------------------------------------------------
Kmetijstvo – območje kmetijskih
zemljišč, trajno namenjenih
kmetijski proizvodnji (1. območje
kmet. zemljišč)
Gozdarstvo – območje varovalnih
gozdov
Vodno gospodarstvo – območja pomembnejših
vodnih izvirov in zajetij pitne
vode
– razmestitve zbiralnikov
vode
Rudarstvo
Naravna in kulturna dediščina – območja varstva
naravne dediščine (narodni
parki,
regijski parki, krajinski parki)
Področje Obvezno izhodišče
– območja varstva kulturne
dediščine (pomembnejši
kulturni spomeniki)
Sanacija naravnih virov – sanacije območij
onesnaženega zraka
Poselitev
Promet – magistralno cestno
omrežje
ceste (magistralne regionalne
ceste)
Energetika – magistralno
elektroenergetsko omrežje
(400 kV, 110 kV
daljnovodi, razdelilne
transformatorske postaje
400/xkV 220/x kV, 110/x kV)
– omrežje magistralnega
tranzitnega plinovoda
------------------------------------------------------------------
2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine:
------------------------------------------------------------------
Področje Obvezno izhodišče
------------------------------------------------------------------
Vodno gospodarstvo – zasnova drugih virov
– zasnova drugih
podtalnic
– druga zajetja
– primarni vodovodi
– odseki regulacije
vodotokov
Gozdarstvo – gozdovi posebnega
pomena
Rudarstvo – zasnova drugih rudnin
(pesek, gramoz)
Naravna in kulturna dediščina – zasnova varstva naravne
dediščine (naravni
rezervati, naravni
spomeniki, oblikovane
narave)
– zasnova varstva kulturne
dediščine (drugi kulturni
spomeniki)
Sanacija naravnih virov – zasnova razmestitve
čistilnih naprav za
odpadne vode z
zmogljivostjo pod 10.000
EE (druge čistilne naprave)
– zasnova razmestitve
primarnih zbiralnikov za
tranzit odpadne vode
Poselitev – pomembnejše lokalno
središče oziroma center
občine
– zasnova ureditvenih
meja območij naselij
(zakonska obveza)
Promet – zasnova prometnega
omrežja, lokalne ceste
Energetika – zasnova energetskega
omrežja (35 in 20 kV
daljnovodi, razdelilne
transformatorske postaje
x/0,4 kV)
------------------------------------------------------------------
Poglavje 6. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se spremeni in glasi RAZVOJ OBRAMBE IN ZAŠČITE:
Zasnova območja za posebne namene ter druge potrebe zaščite je označena na ustrezni karti, ki zaradi svoje narave ni javno razgrnjena. Navzkrižne interese med primarno in predvideno rabo bomo uskladili v posameznih srednjeročnih obdobjih.
Poglavje 8. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ se spremeni in glasi:
Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije:
– dolgoročna strategija razvoja občine,
– oblikovanje turističnega proizvoda in promocija občine,
– reševanje problematike odpiranja novih delovnih mest,
– očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Škocjan in ostalih naselij v občini,
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih skladov,
– nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema,
– razvoj podeželja in vasi.
II. DRUŽBENI PLAN
3. člen
V poglavju 6. PROSTORSKE SESTAVINE DRUŽBENEGA PLANA se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
6.1. CILJI UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu nadaljevali z aktivnostmi, ki so bile pričete v preteklem srednjeročnem obdobju. Zaradi varstva površin za proizvodnjo hrane, racionalne rabe obstoječe in predvidene komunalne, energetske in prometne infrastrukture bomo nadaljevali s pričetimi aktivnostmi za odpravo teh problemov.
Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in urbanistične zasnove bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavili ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. S slednjimi bomo preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa je disperzna urbanizacija.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo širili mrežo odvajanja odpadnih voda ter pospešeno nadaljevali s proučevanji za zmanjševanje onesnaževanja zraka s priključitvijo na magistralno plinovodno omrežje.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Glede na nekatere nedorečenosti pri prostorskih sestavinah dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo podrobnejših strokovnih podlag ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali dolgoročne planske dokumente.
Temeljno načelo prostorskega razvoja občine politike urbanizacije je policentrični razvoj občine, predvsem krepitev centra občine ter oskrbnih centrov (vasi) z njihovimi gravitacijskimi območji. V okviru policentričnega razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja omrežja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj ekonomična razporeditev njihovih funkcij v prostoru.
Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij občinskega pomena namenili urbanizaciji tudi del kmetijskih zemljišč 1. območja.
Preko gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo zagotovili naraščanje gozdnega prirasta in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.
Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj kvalitetna zemljišča. Nove stanovanjske površine bomo pridobivali tudi v predelih, predvidenih za prenovo. Racionalno bomo izrabili tudi proste površine znotraj obstoječih naselij.
Površine za potrebe malega gospodarstva in industrije bomo zagotavljali ob obstoječi lokaciji Bramac.
Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah novih vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično zavarovali območja vodnih virov.
Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju obstoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture.
Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove družbenega sistema informiranja skupaj s prostorskim informacijskim sistemom. Zagotovili bomo funkcionalni prostor za potrebe obrambe in zaščite.
Občina Škocjan bo sodelovala pri nalogah, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 in njegovih dopolnitev.
Poglavje 6.2. NAMENSKA RABA PROSTORA NA OBMOČJIH, KJER SO PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA se glasi:
Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo večino posegov izvajali v Škocjanu kot občinskem središču, v oskrbnih centrih ter v območju industrijske cone Bramac.
V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje neposrednih posegov v prostor.
6.2.1. Namenska raba površin
Do konca srednjeročnega obdobja bomo s pozidavo za stanovanja, proizvodne in terciarne dejavnosti ter izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 28,02 ha površin, od tega 18,95 ha prvega območja kmetijskih zemljišč.
6.2.2. Vodnogospodarske ureditve
– Redno vzdrževanje reke Krke in njenih pritokov na območju občine ter vodnogospodarskih objektov.
– Varovanje vodnih virov, ki se uporabljajo za javno oskrbo z vodo ali so za tako uporabo predvideni, se izvaja po odloku o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85) ter na novo opredeljeni izviri oziroma vrtina z varstvenimi območji: Rabzelj, Ščetar in vrtina Škocjan Š-1/92.
6.2.3. Kmetijske ureditve
Agromelioracije bomo izvajali na območju, določenem z odlokom o uvedbi agromeliracijskega postopka za območje Radulje ter na območjih ob potokih Čolnišček in Martink v predelih, kjer te niso izvedene. Pri tem se pred posegi v prostor uskladijo smernice s področja kmetijstva, vodnega gospodarstva in naravne dediščine.
Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin, predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji,
– aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena posebna evidenca,
– opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena skladno s prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh zemljišč,
– dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje ter izboljšanje pogojev pridelave (oroševanje, namakanje, trajni nasadi),
– uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v obliki vinotočev in turistične ponudbe na kmetih.
6.2.4. Gozdarske ureditve
Skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali naslednje aktivnosti:
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin,
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti,
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati,
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice,
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna za izrabo v turistične namene,
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.
6.2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin
6.2.5.1. Pridobivanje kamnitih materialov
Za evidentirane odprte kamnolome bomo pripravili ustrezno dokumentacijo za njihovo sanacijo.
Poglavje 6.3. RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU se v posameznih točkah glasi:
6.3.1. Urejanje stavbnih zemljišč
Občina bo pridobila zemljišča predvsem za organizirano gradnjo:
– za stanovanjske potrebe v Škocjanu in Bučki,
– za razvoj drobnega gospodarstva v Škocjanu, Bučki in Dobruški vasi – Bramac ter
– komunalno in cestno infrastrukturo.
Pridobivanje stavbnih zemljišč za gradnjo gospodarskih objektov in objektov družbenega standarda bo potekalo v skladu s prostorskim delom tega plana in po dinamiki, ki jo bodo določila podjetja in skupnosti same. Površine z mejo območij, namenjenih za kompleksno graditev, so določene v grafičnem delu 1:5000.
Urejanje stavbnih zemljišč obsega različno stopnjo komunalne opreme:
– soseska stanovanj Hrastulje – dopolnitev bo popolno komunalno opremljena,
– stavbna zemljišča za razvoj malega gospodarstva bodo polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne brez elektrike, makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in čiščenja odpadnih voda.
Za potrebe gradenj gospodarskih in družbenih objektov bo obveznost za izgradnjo komunalnih naprav, skladno z izvedbenim načrtom, prenesena na investitorje posameznih objektov. Individualne lokacije izven organiziranih sosesk bodo pripravljene brez komunalne opreme, obveznost za izgradnjo komunalnih naprav bo prenesena na individualne investitorje. Pri tem bo uveljavljeno načelo, da investitorji zgradijo komunalne naprave sami ali s sofinanciranjem preko programa naselij, v kateri so take lokacije.
Za nadaljnje delo na področju pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben program vrednotenja minimalnih vlaganj ter oblikovali celovito politiko gospodarjenja na področju opremljanja naselij z osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo vire financiranja ter kriterije porabe teh sredstev.
Stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na organiziran način, in sicer:
– v naselju Škocjan s pripravo zazidalnega kompleksa Hrastulje – dopolnitev ter poiskali možnosti za zapolnitev obstoječe urbane strukture,
– v naselju Bučka v okviru zazidalnega načrta pri kulturnem domu ter
– v Klenoviku in Vel. Poljanah za potrebe gravitacijskega območja Zagrada.
6.3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja
Proizvodne dejavnosti bomo razvijali v območju industrijskega kompleksa Bramac, drobno gospodarstvo pa na lokaciji Podvrh pri Škocjanu.
Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to dopuščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali.
6.3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti
Za razvoj terciranih dejavnosti bomo pripravili ureditveni načrt območja terciarnih dejavnosti pri gasilskem domu z upoštevanjem skupnih površin naselja, zazidalni načrt v Bučki poleg kulturnega doma. Te dejavnosti bomo razvijali tudi v posameznih naseljih ali na ugodnih in dostopnih lokacijah.
6.3.4. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti
6.3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo
Potrebne površine za osnovno šolstvo bomo zagotavljali v obstoječi osnovni šoli v Škocjanu in Bučki. Otroško varstvo bomo zagotavljali z organiziranjem oblik družinskega varstva.
6.3.4.2. Kultura
Kulturne dejavnosti se bodo odvijale v 1. fazi pretežno v osnovnih šolah Škocjan in Bučka ter v gasilskih domovih posameznih naselij. Kot perspektivno lokacijo za gradnjo osrednje kulturne ustanove s knjižnico in dvorano se nameni lokacija v centru Škocjana, kar bo posebej definiral ureditveni načrt.
6.3.4.3. Telesna kultura
Za potrebe športnih aktivnosti se uporabljajo športne odprte in pokrite površine osnovnih šol ter igrišč v posameznih naseljih.
Ostale rekreacijske površine se bodo predvidele v okviru potreb turizma in prostorskih možnosti posameznega okolja.
6.3.5. Infrastruktura
6.3.5.1. Cestno omrežje
Za povezanost med regijami bomo modernizirali regionalno cesto Bučka – občinska meja, ostale cestne povezave pa redno vzdrževali oziroma izvedli moderniznacijo in razširitve na kritičnih odsekih.
6.3.6. Energetika
6.3.6.1. Oskrba z električno energijo
Za oskrbo z električno energijo bodo do konca tega srednjeročnega obdobja zgrajene trafopostaje 20/0,4 kV s pripadajočimi priključnimi 20 kV daljnovodi: TP Bučka, Čučja mlaka, Dobrava 2, Dol. in Gor. Radulje, Goriška gora, Hrastulje, Hudenje, Jelendol, Jerman vrh, Močvirje, Nad cesto, Na Resnicah, Otresk, Stara vas, Stara vina, Stopno, St. Bučka, Šrit, Zaboršt, Zavinek in Zloganje 2.
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju.
6.3.6.2. Oskrba s tekočim plinom
Za oskrbo naselja Škocjan s tekočim plinom se predvidi MRP Dobruška vas (v območju Bramaca), ki bo istočasno zagotavljala tudi možnost oskrbe naselij v Občini Škocjan ter Šentjernej.
6.3.7. Komunalni vodi in naprave
6.3.7.1. Vodovod
Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti:
1. Nadaljevali bomo s hidrogeološkimi raziskavami za odkrivanje novih vodnih virov pitne vode, ki jih bomo namenili:
– za količinsko in kakovostno dopolnitev obstoječih vodnih virov,
– za oskrbo področij, ki še nimajo javnega vodovoda oziroma se oskrbujejo z vodo iz oporečnih lokalnih virov,
– hidrogeološke raziskave bomo izvajali tudi za potrebe določevanja prispevnih območij in ukrepov za varovanje vodnih virov.
2. Obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo sanitarno in tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
3. Nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih in lokalnih vodovodih.
4. Skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda.
5. Obnavljali bomo lokalne vodovode in jih vključevali v sistem javne oskrbe s pitno vodo, skladno interesu sedanjih lastnikov.
6. Sprejeli bomo odlok o zaščiti vodnih virov ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem.
Za dodatno oskrbo s pitno vodo bomo usposobili vodne vire:
– izvir Rabzelj, na zemljišču parc. št. 2360/2, 2441 k.o. Dole, zajet za vodovod Dole;
– izvir Ščetar, na zemljišču parc. št. 2298/2 k.o. Stara vas, zajet za vodovod Škocjan;
– vrtina Škocjan Š-1/92 na zemljišču parc. št. 2298/2 in 3109/1 k.o. Stara vas; predvidena za vodovod Škocjan.
6.3.7.2. Kanalizacija
Za naselja Škocjan, Zavinek, Dol. Stara vas, Grmovlje in Dobruška vas se predvidi centralna čistilna naprava.
Čiščenje odpadnih voda v ostalih naseljih bomo reševali lokalno z malimi čistilnimi napravami.
6.3.7.3. Zveze
Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območjih, kjer so predvidene večje novogradnje, individualne stanovanjske pozidave in širitve proizvodnih dejavnosti.
6.3.7.4. Pokopališča
Dodatne površine za grobna polja bomo v prvi fazi pridobili z možno razširitvijo pokopališča v Škocjanu. Za dokončno rešitev bomo predvideli novo lokacijo pokopališča z urbanistično zasnovo naselja Škocjan.
Ostala pokopališča bomo redno urejevali ter zgradili poslovilne objekte.
6.3.7.5. Odlagališča odpadkov
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z Mestno občino Novo mesto v Leskovcu usposobili prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov.
Poglavje 6.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA se glasi:
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanja in izboljšanja okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela.
Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funkcionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na 1. območju kmetijskih zemljišč (najboljših kmetijskih zemljiščih). Neposredne posege bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali prostorske izvedbene akte:
1. prostorske ureditvene pogoje:
– za območje celotne občine, razen v delih, za katera so bili že sprejeti prostorski izvedbeni načrti,
2. zazidalne načrte za:
– industrijsko območje ob Bramacu,
– površine za drobno gospodarstvo na lokaciji Podvrh,
– oskrbno-terciarno cono v Škocjanu,
– servisno cono v Škocjanu.
– stanovanjsko gradnjo Hrastulje – dopolnitev,
3. ureditvene načrte:
– jedro naselja Škocjan in Bučke.
V veljavi ostajajo naslednji prostorski izvedbeni načrti:
– odlok o sprejetju lokacijskega načrta magistralnega plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89 in 12/90),
– odlok o sprejetju ureditvenega načrta melioracijskega območja Radulje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/87), v delu, ki je bil izveden,
6.5. SEZNAM POSEGOV NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč:
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naselje – lokacija Poseg Namen posega Način urejanja Površina ha Kriterij
upravičenosti
posega
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Škocjan oskrbno-terciarna cona Škocjan o ZN 1,73 b
Škocjan servisna cona Škocjan o ZN 1,71 b
Škocjan čistilna naprava k LN 0,40 b
Dobruška vas širitev proizvodne dejavnosti
IGM Strešnik, Bramac i UN 5,42 b
Ostala naselja
v občini zapolnitve, dopolnilne gradnje s PUP 9,69 d
Skupaj: 18,95
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Točka 7. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA se spremeni in glasi OBRAMBA IN ZAŠČITA:
Področje obrambe in zaščite sodi med obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov RS za pripravo prostorskih sestavin planskih aktov občine.
Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklajevali tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte, pridobivati in opremljati stavbna zemljišča.
Pripravili bomo prostorske elemente za delovanje zaščite in reševanja skladno z zakonskimi določili in navodili.
4. člen
(vsebina grafičnih prilog)
9. GRAFIČNE PRILOGE
Poglavje 9. Kartografski del se preimenuje v GRAFIČNE PRILOGE in glasi:
KARTOGRAFSKI DEL sestavljajo naslednje karte:
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1. Zasnova agrarnih opreacij
II. Zasnova vodnega gospodarstva
III. Zasnova naravne in kulturne dediščine
IV. Zasnova sanacij
V. Zasnova prometnega omrežja
VI. Zasnova omrežja zvez
VII. Zasnova elektroenergetskega omrežja
VIII. Zasnova obrambe in zaščite
IX . Zasnova naselij in območij za poselitev ter načinov urejanja
X. Zasnova osnovne rabe prostora Občine Škocjan do leta 2000
KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA:
Prikazuje naslednje vsebine na preglednih katastrskih načrtih M 1 : 5000 za celotno območje občine na parcelno natančnost:
1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo
2. Vodno gospodarstvo
3. Naravna in kulturna dediščina
4. Rekreacija v naravnem okolju
5. Območja sanacij
6. Urbano omrežje
7. Prometno omrežje in omrežje zvez
8. Energetsko omrežje
9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč
10. Načini urejanja v območju razvojnih središč
11. Namenska raba prostora – stanje.
5. člen
(hramba grafičnih prilog)
Poglavje 13. HRAMBA GRAFIČNIH PRILOG se glasi:
Grafične priloge – kartografski del in dokumentacija so izdelane v 4 izvodih in se hrani: 2 izvoda v prostorih Občine Škocjan, po en izvod pa na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uradu za prostorsko planiranje Ljubljana ter Upravni enoti Novo mesto.
6. člen
(končne določbe)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-02/98-5
Škocjan, dne 26. januarja 1998.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Škocjan
Marija Halas l. r.
