Na podlagi 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka drugega člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Šentjernej na 32. redni seji dne 26. 1. 1998 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92) in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94 in 23/95), ki veljajo na prostoru Občine Šentjernej na podlagi 105. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) in se nanašajo na:
– dopolnitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo posegov na 1. območja kmetijskih zemljišč,
– spremembo in dopolnitev urbanistične zasnove naselja Šentjernej,
– določitev območja novih vodnih virov,
– določitev načinov urejanja prostora.
Celotno besedilo sprejetih odlokov se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom:

V poglavju 3.5. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvo okolja, se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo:
3.5.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v mestnem naselju in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
1. Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti) bo potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva obstajal znotraj posameznih gravitacijskih območij oskrbnih vasi. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v centru občine. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora Občine Šentjernej.
2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti prostor.
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine bomo izboljšali prometno povezanost teh krajev z omrežjem naselij, z ureditvijo osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami osnovne dnevne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
4. Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva in gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, prekomeren hrup, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
b) Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvigom komunalnega standarda,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prioritetne naslednje naloge:
1. V pomembnejših naseljih (naselje občinskega pomena ter oskrbni centri):
– pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo osnovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju;
– pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstveno usmerjali gradnjo (kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilne naprave;
– pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih;
– gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij naselij in jedra Šentjerneja.
2. V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih: gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v prostoru:
– Večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah. Manjše obrate bomo odpirali v lokalno oskrbnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor.
– Površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih vaških oskrbnih centrov ter s prenovo vaških jeder in jedra Šentjerneja. Dodatne površine bomo zagotavljali v Šentjerneju.
– Osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.
č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč:
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bomo za taka območja izdelali zazidalne načrte in podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo objektov:
– Za opredelitev potencialnih lokacij za gradnjo počitniških ali stanovanjskih kapacitet bo občina pripravila posebno študijo ter vrsto in količino opredelila po definiranju turističnega proizvoda Šentjernej.
– Preureditev opuščenih kmetijskih objektov je možna ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je možna gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita iz temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture. Graditelji počitniških hiš plačujejo prispevek za infrastrukturo.
– Nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru:
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje tipe naselij:
– Pomembnejše lokalno središče – center Občine Šentjernej
Naselje Šentjernej se bo krepilo v osrednji občinski center in sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko središče občine. Naselje ima značaj mestnega naselja in ima s krepitvijo urbanih funkcij možnost pridobiti status mesta. Šentjernej se bo razvijal kot osrednji oskrbni center podgorjanskega dela, vplivno območje pa sega tudi v sosednji občini, to je Škocjan in Krško (predel Kostanjevice).
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in kvartarnih dejavnosti v jedru naselja ter ustvarjanje ugodnih pogojev pri pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč za potrebe malega gospodarstva. Nove površine za terciarne dejavnosti in delno stanovanjsko gradnjo namenjamo površine ob jedru, med hipodrom in potokom Kaluder. Površine za stanovanjsko gradnjo bomo zagotavljali še ob sedanji blokovni gradnji, ki pa bo zaradi poseganja na 1. območje kmetijskih zemljišč višje gostote. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo.
Za potrebe športnih dejavnosti bomo namenili površine na območju hipodroma ter ob Osnovni šoli v Šentjerneju, za kulturne dejavnosti pa v jedru naselja.
Živinski sejem bomo organizirali na novih površinah na severovzhodnem delu naselja.
– Lokalno središče – Orehovica
Orehovico bomo krepili kot drugi oskrbni center občine s poudarjeno vlogo oskrbnega centra jugozahodnega dela občine. Ohranila bo svoj ruralni značaj, za potrebe naravnega prirasta celotnega območja bomo predvideli možnost gradnje stanovanjskih objektov. Naselje bomo razvijali kot izhodišče za obisk Gorjancev in širšega območja in s tem v povezavi krepili turistično vlogo Orehovice skupaj z Gor. Vrhpoljem in Hrastjem. Večjih proizvodnih dejavnosti v naselju ne bomo dovoljevali.
V gravitacijsko zaledje Orehovice sodijo naslednja naselja: Hrastje, Tolsti vrh, Cerov Log, Mihovo, Stara vas, Loka, Pristava pri Šentjerneju in Zapuže.
– Oskrbni centri (vasi)
Za te centre je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo, skupne prostore (gasilski ali kulturni dom), gostinske obrate ter manjše obratovalnice malega gospodarstva.
Dolenje Mokro Polje:
Značilna lega ob komunikaciji regionalne ceste R333 ter dostopni cesti v kamnolom Cerov Log daje naselju dobre lokacijske možnosti za krepitev oskrbnega centra severozahodnega dela občine. Prednostno bomo umeščali oskrbne dejavnosti in manjše obrti, medtem ko proizvodnih dejavnosti ne bomo dopustili. Značilno za dosedanji razvoj naselja je njegova mešana struktura kmetijske funkcije z oskrbnimi. Ugodna lega je pomenila tudi sorazmerno hitro širitev stanovanjskih površin, za kar bo potrebno tudi v bodoče nameniti določen del prostih površin. V prvi fazi se bo naselje zgoščalo, v drugi fazi pa so predvidene širitve, ki pa ne smejo spremeniti oblikovanih robov.
V gravitacijsko območje Dol. Mokrega Polja sodijo naselja: Žerjavin, Gor. Mokre Polje, Loka, Polhovica, Dol. Gradišče pri Šentjerneju in Prapreče pri Šentjerneju.
Gorenje Vrhpolje:
Naselje bomo ohranili v sedanjih mejah z možnostjo manjših širitev za potrebe naravnega prirasta ožjega območja. Proizvodne obrti in večje obratovalnice bomo usmerjali v Šentjernej. Tu bomo ohranjali in razvijali le storitvene dejavnosti in tiste, ki bodo omogočale razvoj turističnih aktivnosti.
Groblje:
Groblje bomo krepili v oskrbni center severovzhodnega dela občine. Ohranjalo bo svoj rurarni značaj. Za potrebe naravnega prirasta tega območja bomo predvideli možnost gradnje stanovanjskih objektov ter objekte za oskrbne dejavnosti.
– Ostala naselja
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi bližine večjih središč izgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širila, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznjenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij.
3.5.2. Raba in preobrazba prostora
Do leta 2000 se ne bo bistveno spremenilo medsebojno razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča. Spremembe bodo najmočnejše v hribovitih območjih (Podgorje, skratka v mejnem delu občine), kjer utegne biti intenziteta opuščanja in zaraščanja zemljišč najmočnejša, zato bomo v dolgoročnem obdobju tem območjem posvetili maksimalno pozornost in z agrooperacijami preprečevali zmanjševanje kmetijskih površin. V nižinskem delu občine bodo izvedene melioracije in komasacije. Tu je prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva in varstva narave ter zagotovitev sredstev za izvajanje melioracijskih del.
Poselitev bomo usmerjali predvsem v strnjena naselja in tako prosta zemljišča v teh naseljih čimbolj izkoristili, kmetijske površine in naravno okolje pa čimbolj ohranili. Gradnjo bomo usmerjali na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje izven ali ob robu sklenjenih (zaokroženih) kompleksov, da se z gradnjo čimmanj omejuje primarno rabo kmetijskih zemljišč ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj izogiba zemljišč proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije, s katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
– pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter o spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili najugodnejše rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena;
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnostmi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč oziroma možnost za realizacijo teh dejavnosti na teh zemljiščih; če to ni mogoče, bomo upoštevali rešitve, ki v največji meri varujejo dobrine splošnega pomena;
– uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli na podlagi prejšnjih usmeritev v dolgoročnem planu občine in v srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi usmeritvami dolgoročnega plana in na podlagi projektov.
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu Tematski karti – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev – karta št. 1.
V srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili območja zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij in uskladili bilance površin.
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij.
Za degradirana območja (kamnolomi, deponije) bomo pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost.
Pripravili bomo strokovna izhodišča kot osnovo za razvrstitev kmetijskih zemljišč v vinogradniška območja ter izdelali kriterije in merila za posege v prostor.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnem planu.
3.5.3. Varstvo in izboljšanje okolja
Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi snovmi in ga izboljševali.
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča vpliva na okolje. Urbanistično dokumentacijo in investicijske programe, tako za nove investicije kot za rekonstrukcije, bomo izpopolnili s tehničnimi dokumenti o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bomo obravnavali kot prednostno.
Med nalogami in usmeritvami razvoja, ki so dolgoročno najpomembnejše na področju varstva okolja v občini, so:
Pri opredelitvi namenske rabe bomo gospodarili tako, da bo zadovoljeno osnovnim ekološkim zahtevam. Zato bomo:
– kakovostnim kmetijskim zemljiščem izjemoma in pod pogoji, kot jih določa zakon, spreminjali namembnost, zaustavili bomo zaraščanje kmetijskih površin in jih ohranili za kmetijsko rabo,
– gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove ter gozdove s posebnim namenom varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo,
– varovali razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi potrebe sosednjih območij,
– varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z zmanjševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to že potrebno,
– smotrno pridobivali rudnine in uporabljali kamnite materiale, tako da ne bo zmanjšana kvaliteta naravnega in ustvarjenega okolja. Z omejevanjem števila aktivnih kamnolomov in peskokopov bomo omejili negativne vplive na okolje na manjše število lokacij. Opuščene peskokope in kamnolome bomo postopno sanirali glede na degradiranost in potrebe območja,
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne znamenitosti in kulturno dediščino, uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete.
Na področju varstva zraka bomo:
– začeli z izgradnjo enotnega sistema oskrbe in sicer z izgradnjo sekundarne plinske mreže in navezavo na plinovod pri Strešniku v Občini Škocjan,
– dopolnjevali in vzdrževali zelene površine naselja,
– dosledno izvajali program urejanja prometnega režima z izgradnjo obvoznice Šentjerneja, parkirišč na vpadnicah ter širjenjem zaprtih con.
Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka bo vzpostavljen analitsko-nadzorni alarmni sistem, ki pa v regiji ne bo imel postaje.
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to dosegli bomo:
– zgradili čistilno napravo s kanalizacijskim sistemom in zagotavljali njegovo trajno obratovanje v naselju Šentjernej, postopoma pa tudi v ostalih, večjih naseljih,
– zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem,
– skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru.
Na področju ravnanja z odpadki bomo:
– prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi in industrijskimi odpadki (reciklaža),
– dosledno ohranjali in dograjevali sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov,
– regijsko uredili problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki,
– preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirali.
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z Mestno občino Novo mesto v Leskovcu usposobili prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov.
Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo:
– v fazi načrtovanja nove ali spremenjene rabe prostora, izgradnje ali obnove industrijskih obratov, dosledno izvajali določila zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji hrupa itd.),
– vire s prekomernim hrupom sanirali na samem izvoru hrupa ali pa le-te protihrupno izolirali od ostalega okolja,
– sprejeli in izvajali občinski odlok o posebej zaščitenih območjih.
3.5.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še posebej pa njen najkvalitetnejši del, ki je razglašen ali predviden za razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost.
Dediščina bo obravnavana v aktivni vlogi kot spodbuda in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni faktor pri razpolaganju s prostorom. Predvsem bomo pri usmerjanju oblike produkcije, rasti in oblike naselij in oblikovanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinske identitete in kontinuitete ter varovanju objektov in območij naravne ter kulturne dediščine.
Za varovanje dediščine bomo izvajali odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) v delu, ki se nanaša na prostor Občine Šentjernej.
Dediščino bomo varovali na naslednje načine:
– z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter urejanju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljavljanjem varstvenih interesov pri določanju načinov gospodarjenja v prostoru ter pri nadaljnjem razčlenjevanju in konkretizaciji planskih odločitev kot osnove za njihovo realizacijo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in meril za realizacijo planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem;
– pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne dediščine, ki še niso zavarovani in imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot kulturne ali zgodovinske spomenike oziroma za naravne znamenitosti;
– vodenjem in izvajanjem sanacijskih in prezentacijskih del;
– financiranjem sanacijskih in prezentacijskih del na nekaterih spomenikih in znamenitostih;
– z materialno stimulacijo investitorjem, ki prenavljajo in vzdržujejo razglašene kulturne spomenike.
V kartografskem delu na karti “Zasnova naravne in kulturne dediščine“ so prikazani spomeniki in območja njihovega varovanja, seznam spomenikov in območij kot priloga h grafičnemu delu je sestavni del tega odloka.
3.5.5. Način urejanja prostora
Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili:
– z urbanistično zasnovo naselja Šentjernej kot sestavnim delom dolgoročnega plana, sprejeto leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/90), ki je delno spremenjena in dopolnjena s temi spremembami in dopolnitvami,
– v okviru ureditvenih območij naselij:
– z zazidalnimi načrti bomo urejali:
· območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
· območja zahtevnih objektov,
· manjša območja prevladujoče rabe;
– z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
· v naselju Šentjernej,
· območja naselij, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
· posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, regulacije vodotokov);
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali:
· že grajene dele naselja Šentjernej,
· ostala naselja v občini;
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij),
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor.
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi vsa določila obstoječih, sprejetih v okviru Občine Novo mesto. S programom izdelave prostorskih izvedbenih aktov bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino ter način za uskladitev pogojev upravljavcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora.
V podpoglavju 3.5.5.1. Urbanistične zasnove naselij se besedilo pod točko
G. Šentjernej spremeni in dopolni v naslednjem:
V točki 1.1. Skupni interesi in cilji se prva alinea nadomesti z alineo:

“– krepili bomo vlogo naselja kot osrednjega občinskega središča in sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko središče občine.“

V točki 2.2. Proizvodne, družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti se:
– za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:

“Površine med novejšo stanovanjsko pozidavo ob cesti za hipodrom in potokom Kaluder bomo namenili terciarnim dejavnostim; pri tem bomo območje ob križišču namenili za umestitev avtobusne postaje in spremljajočih dejavnosti, ob lokalni cesti za hipodrom za servisne in oskrbne dejavnosti, vzhodni del v smeri Kaluderja pa za individualno stanovanjsko gradnjo.“

– tretji odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

“Za potrebe proizvodnih in servisnih dejavnosti bomo na območju opuščene gramoznice v severnem delu naselja ob predvideni obvoznici uredili proizvodno-servisno cono Sejmišče.

Novo sejmišče bomo locirali vzhodno od sedanje lokacije, kjer bomo zagotovili ustrezno komunalno opremo in navezavo območja na obvozno cesto.“
V točki 3.2. Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti se peti in šesti odstavek nadomestita z naslednjim besedilom:

“V območju gramoznice na Turopolju bomo uredili proizvodno-servisno cono; severni del območja se nameni proizvodnim dejavnostim, južni del pa tistim dejavnostim, ki glede hrupa ne presegajo z zakonom določenih mejnih vrednosti za stanovanjska območja. Območje oziroma objekt za dejavnost JP Elektro PE Elektro Novo mesto nadzorništvo Šentjernej ostane nespremenjeno.

V južni del gramoznice ob industrijskem obratu Podgorje bomo umestili proizvodne dejavnosti.“
V točki 4. Zasnova namenske rabe prostora se zadnji del prvega odstavka “... obvezno izhodišče za pripravo družbenih planov Občine Novo mesto“ črta in nadomesti z “... obvezno izhodišče za pripravo družbenega plana Občine Šentjernej.“
Naslov točke 5. se spremeni in glasi: Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnega plana Občine Šentjernej
V točki 6. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
a) pod 6.1. Območja kompleksnih graditev se:
– za drugo alineo doda nova alinea z naslednjim besedilom:
– območje za terciarne dejavnosti med novejšo stanovanjsko gradnjo ob cesti za hipodrom in potokom Kaluder (I. faza),
– tretja alinea nadomesti z naslednjim besedilom:
– območje za industrijski kompleks Beta Tovarne zdravil Krka Novo mesto v zahodnem delu naselja (I. faza), peta alinea črta,
– šesta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:
– območje proizvodno-servisne cone Sejmišče Šentjernej (I. faza).
b) pod 6.2. Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti, 6.2.1. Zazidalni načrti, se:
– druga alinea nadomesti z naslednjim besedilom:
– zazidalni načrt Beta Šentjernej,
– črta četrta alinea,
– peta alinea nadomesti z naslednjim besedilom:
– območje proizvodno-servisne cone Sejmišče Šentjernej,
– na koncu pa dodata novi alinei, ki glasita:
– območje za terciarne dejavnosti in stanovanjsko gradnjo Kaluder,
– območje za sejemsko dejavnost ob obvozni cesti Šentjerneja.
c) pod 6.3.1. Predvidena območja kompleksne gradnje se v petem odstavku “Območje oskrbno-servisne dejavnosti v gramoznici Turopolja... “ nadomesti z “Območje proizvodno-servisne cone Sejmišče Šentjernej... “ ter v desetem odstavku “Območje proizvodne in komunalne dejavnosti ob severni obvoznici... “ nadomesti z “Območje proizvodne dejavnosti“.
Poglavje 4. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov se spremeni in glasi: Obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega planskega akta:
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000:

------------------------------------------------------------------------------------------
Področje                          Obvezno izhodišče
------------------------------------------------------------------------------------------
Kmetijstvo                        – območje kmetijskih zemljišč, trajno namenjenih 
                                    kmetijski proizvodnji (1. območje kmet. zemljišč)
Gozdarstvo                        – območje varovalnih gozdov
Vodno gospodarstvo                – območja pomembnejših vodnih izvirov in zajetij pitne
                                    vode
                                  – razmestitve zbiralnikov vode
Rudarstvo
Naravna in kulturna dediščina:    – območja varstva naravne dediščine (narodni parki, 
                                    regijski parki, krajinski parki)
                                  - območja varstva kulturne dediščine (pomembnejši 
                                    kulturni spomeniki)
Sanacija naravnih virov           – sanacije območij onesnaženega zraka
Poselitev
Promet                            – magistralno cestno omrežje (magistralne ceste,
                                    regionalne ceste)
Energetika                        – magistralno elektroenergetsko omrežje (400 kV, 110 kV
                                    daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje 
                                    400/xkV, 220/x kV, 110/x kV)
                                  – omrežje magistralnega tranzitnega plinovoda
2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine:
Vodno gospodarstvo                – zasnova drugih virov
                                  – zasnova drugih podtalnic
                                  – druga zajetja
                                  – primarni vodovodi
                                  – odseki regulacije vodotokov
Gozdarstvo                        – gozdovi posebnega pomena
Rudarstvo                         – zasnova drugih rudnin (pesek, gramoz)
Naravna dediščina                 – zasnova varstva naravne dediščine (naravni rezervati,
                                    naravni spomeniki, oblikovane narave)
                                  - zasnova varstva kulturne dediščine (drugi kulturni 
                                    spomeniki)
Sanacija naravnih virov           – zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z
                                    zmogljivostjo pod 10.000 EE (druge čistilne naprave)
                                  - zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za tranzit
                                    odpadne vode
Poselitev                         – pomembnejše lokalno središče
                                  - zasnova ureditvenih meja območij naselij (zakonska 
                                    obveza)
------------------------------------------------------------------------------------------
Področje                          Obvezno izhodišče
------------------------------------------------------------------------------------------
Promet                            – zasnova prometnega omrežja, lokalne ceste
Energetika                        – zasnova energetskega omrežja (35 in 20 kV 
                                    daljnovodi,razdelilne transform. postaje x/0,4 kV)
------------------------------------------------------------------------------------------

Poglavje 6. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se spremeni in glasi Razvoj obrambe in zaščite:
Zasnova območja za posebne namene ter druge potrebe zaščite je označena na ustrezni karti, ki zaradi svoje narave ni javno razgrnjena. Navzkrižne interese med primarno in predvideno rabo bomo uskladili v posameznih srednjeročnih obdobjih.
Poglavje 8. Program dodatnih raziskav, analiz in študij se spremeni in glasi:
Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije:
– dolgoročna strategija razvoja občine,
– oblikovanje turističnega proizvoda in promocija občine,
– reševanje problematike odpiranja novih delovnih mest,
– očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Šentjernej in ostalih naselij v občini,
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,
– zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih skladov,
– nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema.

V poglavju 6. Prostorske sestavine družbenega plana se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo:
6.1. Cilji urejanja prostora in varstva okolja
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu in urbanistično zasnovo naselja nadaljevali z aktivnostmi, ki so bile pričete v preteklem srednjeročnem obdobju. V naslednjem obdobju bomo zaradi varstva površin za proizvodnjo hrane, racionalne rabe obstoječe in predvidene komunalne, energetske in prometne infrastrukture nadaljevali s pričetimi aktivnostmi za odpravo teh problemov.
Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in urbanistične zasnove bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavili ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. S slednjimi bomo preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa je disperzna urbanizacija.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo širili mrežo odvajanja odpadnih voda ter nadaljevali s proučevanji za zmanjševanje onesnaževanja zraka s priključitvijo na magistralno plinovodno omrežje.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Glede na nekatere nedorečenosti pri prostorskih sestavinah dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo podrobnejših strokovnih podlag ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali dolgoročne planske dokumente.
Za zavarovanje naravnih in ustvarjenih kvalitet območja Gorjancev si bomo skupaj s sosednjimi občinami prizadevali, da ta prostor opredelimo kot krajinski park. V ta namen bomo sodelovali pri pripravi posebnih strokovnih podlag kot osnovi za razglasitev.
Prostorski razvoj občine je opredeljen z dolgoročnim planom. Temeljno načelo politike urbanizacije je policentrični razvoj občine, predvsem krepitev naselja Šentjernej kot centra občine, lokalnega središča ter oskrbnih centrov (vasi) z njihovimi gravitacijskimi območji. V okviru policentričnega razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja omrežja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj ekonomična razporeditev njihovih funkcij v prostoru.
Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij občinskega pomena namenili urbanizaciji tudi del kmetijskih zemljišč 1. območja.
Preko gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo zagotovili naraščanje gozdnega prirasta in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.
Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj kvalitetna zemljišča. Nove stanovanjske površine bomo pridobivali tudi v predelih, predvidenih za prenovo. Racionalno bomo izrabili tudi proste površine znotraj obstoječih naselij.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo površine za potrebe industrije zagotovili v Šentjerneju v območju nekdanjega zazidalnega načrta Iskra, za potrebe malega gospodarstva pa z odprtjem proizvodno-servisne cone Sejmišče.
Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah novih vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično zavarovali območja vodnih virov.
Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju obstoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture.
Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove družbenega sistema informiranja skupaj s prostorskim informacijskim sistemom. Zagotovili bomo funkcionalni prostor za potrebe obrambe in zaščite.
Občina Šentjernej bo sodelovala pri nalogah, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana R Slovenije za obdobje 1986–2000 in družbenega plana R Slovenije za obdobje 1986–1990 in njegovih dopolnitev.
Poglavje 6.2. Namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora se glasi:
Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega razvoja bomo večino posegov izvajali v Šentjerneju kot občinskem središču, v lokalnem središču Orehovica ter v oskrbnih centrih (vaseh).
V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje neposrednih posegov v prostor.
6.2.1. Namenska raba površin
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja, proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 39,97 ha kmetijskih površin, od tega 20,34 ha s prvega območja.
6.2.2. Vodnogospodarske ureditve
– Redno vzdrževanje reke Krke in njenih pritokov na območju občine ter vodnogospodarskih objektov.
– Zaradi zagotavljanja večje poplavne varnosti bodo na vodotokih Kobila, Curek, Pendirjevka, Kamnišček, Draškovski potok ter na Lačnem potoku potrebna vzdrževalna dela, ki morajo biti načrtovana in izvedena v smislu novih spoznanj o sonaravnem urejanju in vzdrževanju vodnega in obvodnega prostora ter njegovem vključevanju v celostno podobo krajine.
– Varovanje vodnih virov, ki se uporabljajo za javno oskrbo z vodo ali so za tako uporabo predvideni, se izvaja po odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 13/85), odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Šentjernej (Skupščinski Dolenjski list št. 61/95) ter na novo opredeljeni izviri oziroma vrtina z varstvenimi območji: izvir Pendirjevke, izvir Peteršiljke ter vrtina Kamnišček K-3/96.
6.2.3. Kmetijske ureditve
Agromelioracije bomo izvajali na območju, določenem z odlokom o uvedbi agromelioracijskega postopka za območje Šentjernejsko polje I/A in Šentjernejsko polje I/B.
Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin, predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji,
– aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena posebna evidenca,
– opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena skladno s prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh zemljišč,
– dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje ter izboljšanje pogojev pridelave (oroševanje, namakanje, trajni nasadi),
– uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v obliki vinotočev in turistične ponudbe na kmetih.
Vodne režime vodotokov bomo urejali kot sestavni del in jih vključevali v hidromelioracijske sisteme področij:
– HMS Šentjernejsko polje I/A z regulacijo potoka Curk v dolžini 1,4 km in melioracijskim območjem 530 ha;
– HMS Pendirjevka – Mokro Polje s potokom Kamnišček v dolžini 1,583 km in melioracijskim območjem 60 ha;
– Draškovec – Draškovski potok.
Posege na teh območjih bomo izvajali po letnih planih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred izvedbo jih bomo ponovno strokovno ovrednotili z vidika celovitega delovanja sistema površinskih in podzemnih voda ter s tem povezanih ekosistemov ter jih kot posebno strokovno podlogo upoštevali pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, ki so predvidena za ta območja.
6.2.4. Gozdarske ureditve
Skladno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z gozdovi izvajali naslednje aktivnosti:
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin,
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti,
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati, to še posebno velja za območja Gorjanških košenic,
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice,
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna za izrabo v turistične namene,
– skupaj z upravljavci gozdov poskrbeli za racionalno gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih.
6.2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin
6.2.5.1. Pridobivanje kamnitih materialov
Skupaj z upravljalcem kamnoloma Cerov Log bomo skrbeli za dosledno izvajanje in sanacijo kamnoloma po izhodiščih, ki jih je podal ureditveni načrt.
Za evidentirane odprte kamnolome bomo pripravili ustrezno dokumentacijo za njihovo sanacijo.
6.2.5.2. Pridobivanje kremenčevega peska
Kremenčev pesek pridobiva in predeluje Kremen Novo mesto. Poleg območij, kjer se izvaja pridobivanje peska že do sedaj, bodo razširili peskokope na območju Polovice. Razširjeno območje zajema parcele št. 293, 294/2, 295/2, 296/2 in 297/2 vse k.o. Polhovica. Za eksploatacijsko območje bomo pripravili ureditveni načrt.
Poglavje 6.3. Razvoj dejavnosti v prostoru se v posameznih točkah glasi:
6.3.1. Urejanje stavbnih zemljišč
Občina bo pridobila zemljišča predvsem za organizirano gradnjo:
– za stanovanjske potrebe v Šentjerneju,
– za razvoj drobnega gospodarstva ter,
– komunalno in cestno infrastrukturo.
Pridobivanje stavbnih zemljišč za gradnjo gospodarskih objektov in objektov družbenega standarda bo potekalo v skladu s prostorskim delom tega plana in po dinamiki, ki jo bodo določila podjetja in skupnosti same. Površine z mejo območij, namenjenih za kompleksno graditev, so določene v grafičnem delu 1:5000.
Urejanje stavbnih zemljišč obsega različno stopnjo komunalne opreme:
– soseska stanovanj višje gostote bo popolno komunalno opremljena,
– obstoječe soseske individualne gradnje, bodo dograjevane z manjkajočimi komunalnimi napravami na stroške kupcev lokacij do take stopnje komunalne opreme, kot jo bodo imele soseske, realizirane v tem planskem obdobju,
– stavbna zemljišča za razvoj malega gospodarstva bodo polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne brez elektrike, makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in čiščenja odpadnih voda.
Za potrebe gradenj gospodarskih in družbenih objektov bo obveznost za izgradnjo komunalnih naprav, skladno z izvedbenim načrtom, prenesena na investitorje posameznih objektov. Individualne lokacije izven organiziranih sosesk bodo pripravljene brez komunalne opreme, obveznost za izgradnjo komunalnih naprav bo prenesena na individualne investitorje. Pri tem bo uveljavljeno načelo, da investitorji zgradijo komunalne naprave sami ali s sofinanciranjem preko programa v krajevni skupnosti, v kateri so take lokacije.
Za nadaljnje delo na področju pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben program vrednotenja minimalnih vlaganj ter oblikovali celovito politiko gospodarjenja na področju opremljanja naselij z osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo vire financiranja ter kriterije porabe teh sredstev.
Stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na organiziran način in sicer:
– v naselju Šentjernej s pripravo zazidalnega kompleksa Staro sejmišče III, v centru naselja in ob potoku Kaluder ter poiskali možnosti za zapolnitev obstoječe urbane strukture.
6.3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja
Proizvodne dejavnosti bomo razvijali v območju nekdaj predvidenega industrijskega kompleksa Iskra, v opuščeni gramoznici Turopolje, ter delno tudi v gramoznici ob industrijskem kompleksu Podgorje.
Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to dopuščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali.
Proizvodne dejavnosti in predelavo bomo v centru Šentjerneja omejili na minimum oziroma omogočili preusmeritve na druge lokacije.
6.3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti
Za razvoj terciarnih dejavnosti bomo pripravili program izgradnje poslovnega centra v kombinaciji z avtobusno postajo med novejšo stanovanjsko gradnjo ob cesti za hipodrom in potokom Kaluder, ob katerem bomo umestili tudi individualno stanovanjsko gradnjo.
6.3.4. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti
6.3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo
Potrebne površine za osnovno šolstvo bomo zagotavljali v obstoječih osnovnih šolah v Šentjerneju in Orehovici. Kompleks zadostuje tudi za nadaljnje širitve.
Otroško varstvo bomo zagotavljali v oddelkih otroškega varstva v vrtcu Šentjernej ter z organiziranjem oblik družinskega varstva. Za potrebe otroškega varstva se bodo zagotavljale dodatne površine za širitev vrtca.
6.3.4.2. Kultura
Kulturne dejavnosti se bodo odvijale v 1. fazi pretežno v osnovnih šolah Šentjernej in Orehovica, delno pa tudi v gasilskih domovih posameznih naselij. Kot perspektivno lokacijo za gradnjo osrednje kulturne ustanove s knjižnico in dvorano se nameni lokacija v jedru Šentjerneja.
6.3.4.3. Telesna kultura
Za potrebe športnih aktivnosti se uporabljajo športne odprte in pokrite površine osnovnih šol Šentjernej in Orehovica. Kot športni center se predvidi območje hipodroma, ki se ga dodatno uredi v športni center za konjski šport in možno drugo rabo površin hipodroma. Za ureditev hipodroma bomo pripravili ureditveni načrt. Športne površine ob osnovni šoli bomo posodobili s povečanjem atletske steze in usposobitvijo nogometnega igrišča.
Ostale rekreacijske površine se bodo predvidele v okviru potreb turizma in prostorskih možnosti posameznega okolja.
6.3.5. Infrastruktura
6.3.5.1. Cestno omrežje
Na cestnem omrežju se predvidevajo na regionalnem omrežju večje rekonstrukcije predvsem na odseku R332 Šentjernej Drama ter R333 na celotnem potezu skozi občino. Poseg v prostor bomo urejevali po posebni dokumentaciji na podlagi idejnih projektov. Tudi za lokalne ceste oziroma posamezne odseke bomo pripravili projekte rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na potezih skozi naselja.
6.3.6. Energetika
6.3.6.1. Oskrba z električno energijo
Za oskrbo z električno energijo bodo do konca tega srednjeročnega obdobja zgrajene trafopostaje 20/0,4 kV s pripadajočimi priključnimi 20 kV daljnovodi:
Gor. Gomila, Pristavica, Golo, Čadraže, Gmajnica, Prapreče, Polhovica, Mihovica pri Rojah, Vel. Roje, Dobravica 2, Gor. Brezovica, Čisti breg, Ledeča vas, Brezje pri Šentjerneju, Imenje, Hrvaška gora, Žvabovo, Gorenja sela, Sončniki, Glogi, Hrastje in Cerovške njive. Za boljšo oskrbo bo izvedena nova RTP postaja Šentjernej s priključnim daljnovodom 2 x 110 kV.
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem omrežju.
6.3.6.2. Oskrba s tekočim plinom
Za izboljšanje energetske bilance občine se bo postavila merilnoregulacijska postaja pri Strešniku v Dobruški vasi skupaj z Občino Škocjan z upoštevanjem razvoda tudi za Občino Šentjernej.
6.3.6.3. Oskrba z naftnimi derivati
Za izboljšanje oskrbe z naftnimi derivati bomo usposobili nove lokacije za izgradnjo bencinskih servisov in sicer na Dol. Mokrem Polju in Maharovcu.
6.3.7. Komunalni vodi in naprave
6.3.7.1. Vodovod
Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti:
1. Nadaljevali bomo s hidrogeološkimi raziskavami za odkrivanje novih vodnih virov pitne vode, ki jih bomo namenili:
– za količinsko in kakovostno dopolnitev obstoječih vodnih virov,
– za oskrbo področij, ki še nimajo javnega vodovoda oziroma se oskrbujejo z vodo iz oporečnih lokalnih virov,
– hidrogeološke raziskave bomo izvajali tudi za potrebe določevanja prispevnih območij in ukrepov za varovanje vodnih virov:
2. Obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo sanitarno in tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo;
3. Nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih in lokalnih vodovodih.
4. Skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda.
5. Obnavljali bomo lokalne vodovode in jih vključevali v sistem javne oskrbe s pitno vodo, skladno interesu sedanjih lastnikov.
6. Sprejeli bomo dopolnitve odloka o zaščiti vodnih virov ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem.
Obstoječi vodni viri so:
– izvir Bikovec, na zemljišču parc. št. 2386/7 k.o. Vrhpolje, zajet za vodovod Vrhpolje,
– izvir Drča, na zemljišču parc. št. 3314 in 3316 k.o. Vrhpolje, zajet za vodovod Šentjernej,
– izvir Mali Tisovec, na zemljišču parc. št. 3585/1 k.o. Vrhpolje, zajet za vodovod Javorovica,
– Markov izvir, na zemljišču parc. št. 3585/1 k.o. Vrhpolje, zajet za vodovod Javorovica,
– izvir Škrluje, na zemljišču parc. št. 3561/2 k.o. Vrhpolje, zajet za Kartuzijo Pleterje,
– izvir Zaribjek, na zemljišču parc. št. 3209 in 3212 k.o. Gor. Orehovica, zajet za vodovod Orehovica,
– vrtina Cerov Log CI-1/87, na zemljišču parc. št. 3281/2 k.o. Gor. Orehovica, zajeta za vodovod Vrhpolje-Šentjernej,
– vrtina Cerov Log CI-2/89, na zemljišču parc. št. 3281/3 k.o. Gor. Orehovica, zajeta za vodovod Vrhpolje-Šentjernej,
– vrtini Kamnišček K-1/86 in K-2/86, obe na zemljišču parc. št. 2512/26 k.o. Gor. Orehovica, zajeti za vodovod Hrastje;
Za dodatno oskrbo s pitno vodo bomo usposobili vodne vire:
– izvir Pendirjevka, na zemljišču parc. št. 3586/1 k.o. Vrhpolje, zajet za vodovod Šentjernej:
– izvir Peteršiljke, na zemljišču parc. št. 3586/1 k.o. Vrhpolje, zajet za vodovod Šentjernej;
– vrtina Kamnišček K-3/95, na zemljišču parc. št. 2567/2 k.o. Gor. Orehovica, zajeta za vodovod Hrastje in Tolsti vrh.
6.3.7.2. Kanalizacija
S področja odvajanja odpadnih voda je za naselje Šentjernej predvidena centralna čistilna naprava na zemljišču s parc. št. 1553 k.o. Gradišče. Čiščenje odpadnih voda v ostalih naseljih bomo reševali lokalno z malimi čistilnimi napravami.
6.3.7.3. Zveze
Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območjih, kjer so predvidene večje novogradnje, individualne stanovanjske pozidave in izgradnja proizvodno-servisne cone.
6.3.7.4. Pokopališča
Z razširitvijo pokopališča v Šentjerneju so zagotovljene potrebne pokopne površine za celotno gravitacijsko območje. Od ostalih pokopališč bomo razširili pokopališče v Orehovici in Gradišču ter uredili ustrezno površino za odlaganje komunalnih odpadkov in parkiranje ob pokopališču v Grobljah.
6.3.7.4. Odlagališča odpadkov
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo skupaj z Mestno občino Novo mesto v Leskovcu usposobili prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov.
Poglavje 6.4. Načini urejanja prostora se glasi:
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanje in izboljšanje okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela.
Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funkcionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na 1. območju kmetijskih zemljišč (najboljših kmetijskih zemljiščih). Neposredne posege bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali prostorske izvedbene akte:
1. prostorske ureditvene pogoje:
– za območje celotne občine, razen v delih, za katera so bili že sprejeti prostorski izvedbeni načrti in prostorski ureditveni pogoji za pomembnejša lokalna središča občine – za naselje Šentjernej,
– za naselje Šentjernej – spremembe in dopolnitve sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev;
2. zazidalne načrte:
– za območje za sejemsko dejavnost ob obvozni cesti Šentjerneja,
– stanovanjska cona Sejmišče III,
– terciarna cona s stanovanjsko gradnjo Kaluder,
– stanovanjsko-terciarna cona Dol. Mokro Polje.
3. ureditvene načrte:
– jedro Šentjerneja,
– hipodrom Šentjernej,
– športno-rekreacijsko območje Javorovica,
– peskokop Polhovica.
4. lokacijski načrt:
– obvozna cesta Šentjerneja.
V veljavi ostajajo naslednji prostorski izvedbeni načrti:
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto, Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91 – za naselje Šentjernej,
– odlok o ureditvenem načrtu Kamnolom Cerov Log, Skupščinski Dolenjski list, št. 7/91,
– odlok o ureditvenem načrtu Potok Kobila v Šentjerneju, Uradni list RS, št. 40/97.
– odlok o zazidalnem načrtu proizvodno-servisne cone Sejmišče Šentjernej, Uradni list RS, št. 62/96,
– odlok o zazidalnem načrtu Beta Šentjernej, Uradni list RS, št. 1./98.
6.5. Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč
Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč:

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naselje – lokacija        Poseg                                           Namen     Način     Površina    Kriterij
                                                                          posega    urejanja  v ha         upravi-
                                                                                                           čenosti
                                                                                                            posega
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Dol. Mokro Polje          stanovanjsko-terciarna cona Dol. Mokro Polje    s, tr     ZN        1,44               b
Šentjernej                Stanovanjska cona Sejmišče III                  s         ZN        1,45               b
                          terciarna cona s stanovanjsko gradnjo Kaluder   tr, s     ZN        1,97               b
                          športne površine ob osnovni šoli                š         UN        0,67               b
                          Prestavitev sejmišča                            k         ZN        1,8                b
Groblje                   Stanovanjska gradnja z oskrbnimi dejavnostmi    s,o       PUP       1,25               b
Pleterje                  muzej na prostem                                          PUP       0,92               d
Ostala naselja v občini   Zapolnitve, reambulacije                                  PUP       10,84              d
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj                                                                                        20,34
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Oznake namena posega pomenijo: s – stanovanjska gradnja, tr – terciarne dejavnosti
š – športne površine, k – kmetijska dejavnost
o – oskrbne dejavnosti
Kriterij upravičenosti pomeni: b – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89)
d – 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96)
6.6. Programske zasnove
Sprejete programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov ostanejo v veljavi in sicer:
– za ureditveni načrt Hidromelioracijsko območje Šentjernej – zahod (objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 15/90),
– za ureditveni načrt Potok Kobila v Šentjerneju (objavljena v Uradnem listu RS, št. 71/94),
– za zazidalni načrt proizvodno-servisne cone Sejmišče Šentjernej (objavljena v Uradnem listu RS, št. 62/96),
– za zazidalni načrt Beta Šentjernej (objavljena v Uradnem listu RS, št. 1/98).
Za območja predvidenih novih kompleksnih gradenj, prenov oziroma ureditev bomo pred izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov pripravili programske zasnove.
Točka 7. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se spremeni in glasi obramba in zaščita:
Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklajevali tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte, pridobivati in opremljati stavbna zemljišča.
Pripravili bomo prostorske elemente za delovanje zaščite in reševanja skladno z zakonskimi določili in navodili.

9. Grafične priloge
Poglavje 9. Kartografski del se preimenuje v Grafične priloge in glasi:
Kartografski del sestavljajo naslednje karte:
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1. Zasnova agrarnih operacij
II. Zasnova vodnega gospodarstva
III. Zasnova naravne in kulturne dediščine
III/1. Seznam spomenikov in varovanih območij
IV. Zasnova sanacij
V. Zasnova prometnega omrežja
VI. Zasnova omrežja zvez
VII. Zasnova energetskega omrežja
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev
VIII/1. Zasnova načinov urejanja
IX. Zasnova rekreacije v naravnem okolju
X. Zasnova območij za obrambo in zaščito
G. Urbanistična zasnova naselja Šentjernej – spremembe in dopolnitve
Kartografska dokumentacija:
Prikazuje naslednje vsebine na preglednih katastrskih načrtih M 1: 5000 za celotno območje občine na parcelno natančnost:
1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo
2. Vodno gospodarstvo
3. Naravna in kulturna dediščina
4. Rekreacija v naravnem okolju
5. Območja sanacij
6. Urbano omrežje
7. Prometno omrežje in omrežje zvez
8. Energetsko omrežje
9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč
10. Načini urejanja v območju razvojnih središč
11. Namenska raba prostora – stanje

Poglavje 13. Hramba grafičnih prilog se glasi:
Grafične priloge – kartografski del in kartografska dokumentacija so izdelane v 4 izvodih in se hrani: 2 izvoda v prostorih Občine Šentjernej, po en izvod pa na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uradu za prostorsko planiranje Ljubljana ter Upravni enoti Novo mesto.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.