Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga), 73/95-odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96ugotovitev neskladnosti z ustavo, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popravek sklepa US št. U-I-4/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 7. seji dne 5. 7. 1999 sprejel
S T A T U T
Občine Ljutomer
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pojem in vsebina statuta)
Statut je temeljni splošni pravni akt občine.
Statut vsebuje pravna pravila, ki zavezujejo vse prebivalce občine.
Statut Občine Ljutomer (v nadaljevanju: statut) vsebuje načela o uresničevanju občinske samouprave, opredeljuje naselja, ki tvorijo območje občine, določa notranjo členitev občine, norme o nalogah in organih občine, občinski upravi in občinskih javnih službah, financiranju občine in njenem premoženju ter opredelitve splošnih in posamičnih aktov občine s postopkom za njihovo sprejemanje.
Statut razčleni razmerja občine do države, medobčinsko sodelovanje in povezovanje občine v pokrajino.
Statut vsebuje tudi določbe o pogojih in postopku za njegovo spremembo.
2. člen
(statusne določbe)
Občina Ljutomer je temeljna samoupravna lokalna skupnost (v nadaljevanju: občina).
Občina je pravna oseba javnega prava.
Sedež občine je v Ljutomeru, Vrazova 1.
3. člen
(simboli občine)
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Praznik občine je 9. avgust, obletnica prvega slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu napis: “Občina Ljutomer, v notranjem krogu pa naziv organa občine: “Občinski svet”; “Župan”; “Nadzorni odbor”; “Občinska uprava”; “Volilna komisija”. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. OBMOČJE IN DELI OBČINE
4. člen
(območje občine)
Območje občine določa zakon in obsega območje naslednjih naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev:
Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slovenskih goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Železne dveri.
5. člen
(ime in območje ožjega dela občine)
Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti.
Imena in območja krajevnih skupnosti:
– KS Cezanjevci, ki obsega naselja: Branoslavci, Cezanjevci, Vidanovci, Vogričevci in Zgornji Kamenščak;
– Krajevna skupnost Cven, ki obsega naselja: Cven, Krapje, Mota;
– Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava, ki obsega naselja: Grlava, Krištanci, Šalinci;
– Krajevna skupnost Ljutomer, ki obsega naselja: Babinci, Ljutomer, Noršinci in Spodnji Kamenščak;
– Krajevna skupnost Mala Nedelja, ki obsega naselja: Bodislavci, Bučkovci, Drakovci; Kuršinci, Mala Nedelja, Moravci v Slovenskih goricah;
– Krajevna skupnost Radoslavci, ki obsega naselja: Godemarci, Precetinci, Radoslavci, Sitarovci;
– Krajevna skupnost Stara cesta, ki obsega naselja: Desnjak, Mekotnjak, Stara cesta;
– Krajevna skupnost Stročja vas, ki obsega naselja: Globoka, Nunska graba, Podgradje, Presika, Pristava, Rinčetova graba, Stročja vas;
– Krajevna skupnost Železne dveri, ki obsega naselja: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak, Železne dveri.
III. NALOGE OBČINE
6. člen
(vsebina nalog občine)
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom.
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
7. člen
(izvirne naloge občine)
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte in v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– organizira občinsko upravo.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– v skladu z zakonom pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov in
– v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Gradi, vzdržuje in ureja:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu zmerili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
13. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi druge naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– opravlja statistične, evidenčne in analitične evidence na način določen v zakonu,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
8. člen
(prenesene naloge občine)
Po predhodnem soglasju občinskega sveta lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti na način in po postopku določenim v zakonu.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
9. člen
(vrste in mandat organov občine)
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.
10. člen
(odločanje organov občine)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov.
11. člen
(javnost dela organov občine)
Delo organov občine je javno.
Za javnost dela je odgovoren župan ali druga oseba, ki jo župan pooblasti.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občanke in občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
12. člen
(položaj in število članov občinskega sveta)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje enaindvajset članov.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
13. člen
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
14. člen
(naloge in pristojnosti občinskega sveta)
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
Pristojnosti občinskega sveta so naslednje:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– na predlog župana sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin na predlog županov ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
15. člen
(volitve in konstituiranje občinskega sveta)
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli v skladu z določili zakona.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
16. člen
(trajanje in predčasno prenehanje mandata članom občinskega sveta)
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
17. člen
(predstavljanje občinskega sveta, sklicevanje in vodenje sej)
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan, ki nima glasovalne pravice. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
18. člen
(način dela občinskega sveta)
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo z gradivom županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, političnim strankam z mandatom v občinskem svetu, krajevnim skupnostim in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
19. člen
(odločanje občinskega sveta)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon in statut določata drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
20. člen
(poslovnik občinskega sveta)
Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odbori in komisije občinskega sveta
21. člen
(število članov in naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
22. člen
(komisije in odbori kot stalna ali občasna delovna telesa občinskega sveta)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Odbori in komisije štejejo od pet do sedem članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta določi občinski svet ob imenovanju.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem,
– odbor za varstvo okolja in urejanje prostora,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za finance,
– statutarno-pravna komisija,
– komisija za vloge in pritožbe.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
23. člen
(članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta)
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
24. člen
(vodenje dela delovnega telesa občinskega sveta)
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega telesa.
25. člen
(pristojnosti komisij in odborov)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije, odbori in vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
26. člen
(razrešitev predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta)
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
27. člen
(izvolitev in trajanje mandata)
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
28. člen
(ne/poklicno opravljanje funkcije)
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
29. člen
(pristojnosti in naloge župana)
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
V okviru svojih nalog in pristojnosti:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga v sprejem prostorske akte,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine,
– župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti,
– če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine,
– župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in statut.
30. člen
(naloge in pristojnosti župana v primeru naravnih in drugih nesreč)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
31. člen
(zadržanje objave splošnega akta ali izvajanja odločitve)
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32. člen
(nezdružljivost funkcije župana)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
33. člen
(podžupan)
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima glasovalne pravice.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če pa ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
34. člen
(nezdružljivost funkcije podžupana)
Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
35. člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupana ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36. člen
(prenehanje mandata županu in podžupanu)
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi,
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
37. člen
(pojem in naloge nadzornega odbora)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
38. člen
(število, imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
Nadzorni odbor ima sedem članov.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člane nadzornega odbora in predsednika imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzora morajo imeti praviloma VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
39. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
40. člen
(predstavljanje in organizacija dela nadzornega odbora)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih subjektov, podpisuje za nadzorni odbor, organizira njegovo delo.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
41. člen
(način dela in postopki nadzornega odbora)
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila s priporočili in predlogi na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna in zaključnih računov krajevnih skupnosti in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Vsak član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
42. člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
43. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
44. člen
(poslovnik nadzornega odbora)
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, s katerim seznani občinski svet in župana.
Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik v skladu s statutom.
5. Občinska uprava
45. člen
(pojem in organiziranost občinske uprave)
Občina ima občinsko upravo, ki jo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občine.
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
46. člen
(pristojnosti občinske uprave)
V skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
47. člen
(skupni organ občinske uprave)
Občine se lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave se ustanovi na način in po postopku določenim v zakonu.
48. člen
(občinska inšpekcija)
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoj, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.
Več občin lahko zaradi urejanja zadev občinske inšpekcije ustanovijo medobčinski inšpektorat.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena občinski sveti zainteresiranih občin sprejmejo akt o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata, v katerem določijo njegove naloge, organe in financiranje.
6. Občinsko pravobranilstvo
49. člen
(zastopanje)
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in krajevne skupnosti.
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
7. Drugi organi občine
50. člen
(drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
51. člen
(organi civilne zaščite)
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
VI. KRAJEVNE SKUPNOSTI – OŽJI DELI OBČINE
52. člen
(pomen in status krajevnih skupnosti)
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti navedene v 5. členu tega statuta.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu z odlokom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki so določene z odlokom iz drugega odstavka 55. člena statuta.
53. člen
(ustanovitev, ukinitev in sprememba območja krajevne skupnosti)
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov krajevne skupnosti ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.
54. člen
(odgovornost krajevne skupnosti)
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
55. člen
(pristojnosti krajevne skupnosti)
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom za posamezne krajevne skupnosti.
56. člen
(javne zadeve, pri katerih sodelujejo krajevne skupnosti)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
57. člen
(organ krajevne skupnosti)
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
58. člen
(število in mandat članov sveta krajevne skupnosti)
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti po poprejšnjem soglasju sveta krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
59. člen
(sklic in konstituiranje sveta krajevne skupnosti)
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
60. člen
(odločanje in navzočnost na seji sveta krajevne skupnosti)
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan in člani občinskega sveta imajo pravico biti navzoči na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo glasovalne pravice.
Na sejo sveta krajevne skupnosti se vabilo z gradivom pošlje tudi županu in članom občinskega sveta iz volilne enote v kateri je krajevna skupnost.
Svetniki izvoljeni v volilni enoti v kateri je krajevna skupnost so edini pristojni prenašati mnenja in predloge sveta krajevne skupnosti do občinskega sveta.
Predsednik sveta je dolžan enkrat letno ob zaključnem računu dati poročilo o delu županu in občinskemu svetu.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
61. člen
(naloge sveta krajevnih skupnosti)
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti.
Odločitve sveta krajevne skupnosti o razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava, kolikor niso v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
62. člen
(zbor krajanov)
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj iz njene pristojnosti sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
63. člen
(sredstva za delovanje in premoženje krajevnih skupnosti)
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov podjetij, zavodov in drugih organizacij, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
Izvajanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavljajo zaposleni v občinski upravi.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
64. člen
(razpustitev sveta in ukinitev krajevne skupnosti)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANK IN OBČANOV PRI ODLOČANJU
65. člen
(oblike sodelovanja)
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občanke in občani občine.
Občanke in občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih, delovnih in posvetovalnih telesih, v skladu z zakonom in tem statutom.
Oblike neposrednega sodelovanja občank in občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
1. Zbor občanov
66. člen
(zadeve, ki jih zbor občanov obravnava)
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
67. člen
(območje sklica zbora občanov)
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
68. člen
(obvezen in neobvezen sklic zbora občanov)
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v tej skupnosti.
69. člen
(način vložitve zahteve in odločanje o sklicu na zahtevo volivcev)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
70. člen
(način sklica zbora občanov)
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
71. člen
(vodenje zbora, sklepčnost in odločanje na zboru občanov)
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
72. člen
(vsebina odločanja na referendumu)
Občanke in občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini, in če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
73. člen
(naknadni referendum)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
74. člen
(pobudnik za vložitev zahteve za izvedbo referenduma)
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
75. člen
(osebno podpisovanje)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
76. člen
(razpis referenduma)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
77. člen
(glasovalna pravica)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
78. člen
(uporaba zakonskih določb in poročilo o izidu glasovanja)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
79. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
80. člen
(referendum o samoprispevkih)
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5. Ljudska iniciativa
81. člen
(smiselna uporaba določb o referendumu)
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
82. člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
83. člen
(obvezne in izbirne javne službe)
Občina je dolžna zagotavljati obvezne gospodarske in druge javne službe v skladu z zakonom in izbirne javne službe, ki jih sama določi v odloku.
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
Občina z odlokom natančno določi način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb.
84. člen
(skupna javna služba)
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov.
85. člen
(organ skupne javne službe)
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
86. člen
(vrste premoženja in gospodarjenje)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi in pridobitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do vrednosti enega milijona tolarjev je pristojen župan.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
87. člen
(prihodki občine)
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
88. člen
(proračun)
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
89. člen
(bilanca prihodkov in odhodkov)
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave in
– prihodki določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
90. člen
(namenska raba sredstev)
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
91. člen
(izvrševanje proračuna)
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
92. člen
(rebalans proračuna)
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
93. člen
(uporabniki proračuna)
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik).
94. člen
(prerazporeditev proračunskih sredstev)
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
95. člen
(nastanek novih obveznosti zaradi sprejetja zakona ali odloka)
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
96. člen
(odločanje o povečanju oziroma zmanjšanju sredstev uporabnika)
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
97. člen
(začasno kritje odhodkov)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
98. člen
(rezerve)
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kriterije proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
99. člen
(zaključni račun)
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
100. člen
(zadolževanje občine za investicije)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
101. člen
(zadolževanje in poroštva javnih podjetij in javnih zavodov)
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.
Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
102. člen
(finančno in knjigovodsko poslovanje)
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
103. člen
(javna naročila)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti
104. člen
(vrste splošnih aktov)
Splošni akti občine so: statut, poslovnik, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
105. člen
(postopek sprejemanja splošnih aktov)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
106. člen
(statut)
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
107. člen
(poslovnik)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
108. člen
(odlok)
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
109. člen
(odredba)
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali določa način ravnanja v takih razmerah.
110. člen
(pravilnik)
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
111. člen
(navodilo)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
112. člen
(predlagatelj odloka)
Predlagatelj odloka je lahko vsak član občinskega sveta, župan, odbor ali najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
113. člen
(sestavine predloga odloka)
Predlog odloka mora vsebovati uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod zajema opis razlogov za sprejem odloka, oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
Besedilo členov mora biti pripravljeno precizno in jasno, v skladu z zahtevami pravnega jezika.
V obrazložitvi se pojasni posamezne člene.
114. člen
(predstavnik predlagatelja odloka)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih.
Župan lahko sodeluje na vseh obravnavah predloga odloka, tudi kadar on ni predlagatelj.
115. člen
(pošiljanje predloga odloka)
Predlog odloka pošlje predlagatelj, razen ko je predlagatelj župan, županu.
Predlagatelj je dolžan poslati predlog odloka za prvo branje županu najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
116. člen
(razpravljanje o predlogu odloka)
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah (sejah).
V prvi obravnavi razpravljajo člani občinskega sveta o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka in o temeljnih rešitvah v predlogu odloka.
V drugi obravnavi razpravlja in glasuje občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o njegovem naslovu.
Na koncu člani občinskega sveta glasujejo o predlogu odloka v celoti.
117. člen
(amandmaji k predlogu odloka v drugi obravnavi)
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani OS, predlagatelj ali župan z amandmaji.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo predlagan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
118. člen
(sprejem amandmaja, člena odloka, naslova odloka in odloka)
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.
3. Hitri postopek
119. člen
(splošne določbe)
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
120. člen
(amandmaji pri hitrem postopku)
Predlagatelj amandmaja pri hitrem postopku je lahko vsak član občinskega sveta, župan oziroma predlagatelj odloka.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka oziroma posameznega člena.
4. Objava splošnih aktov
121. člen
(začetek veljavnosti splošnega akta)
Splošni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5. Posamični akti občine
122. člen
(vrste posamičnih aktov)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
123. člen
(reševanje pritožb zoper posamične akte)
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
124. člen
(odločanje o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti)
Občina se samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede referendum.
Glede načina in postopka povezovanje občine v pokrajino se uporabljajo določbe zakona.
Občina lahko po načelu prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje z lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami doma in v tujini.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev v skladu z zakonom in tem statutom.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
(presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov države)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
126. člen
(spor o pristojnosti)
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
127. člen
(upravni spor)
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
128. člen
(vstop župana v upravni ali sodni postopek)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
129. člen
(mnenja k pripravljajočim predpisom)
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
130. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131. člen
(volilne enote za volitve članov svetov krajevne skupnosti)
Volilne enote za volitve članov svetov krajevne skupnosti do uskladitve določb zakona o lokalnih volitvah z zakonom o lokalni samoupravi določi svet krajevne skupnosti občine s svojim aktom.
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša.
132. člen
(volitve v svete krajevne skupnosti)
Prve volitve v svete krajevne skupnosti se opravijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega statuta. Organi krajevnih skupnosti na območju Občine Ljutomer, nadaljujejo s svojim delom do izvolitve novih organov krajevnih skupnosti.
133. člen
(neposredna uporaba zakona)
Glede vseh drugih zadev, ki niso določene v tem statutu, se primerno oziroma smiselno uporabljajo ustrezni zakoni ali podzakonski predpisi neposredno.
134. člen
(delovna razmerja)
Zaposleni v strokovnih službah krajevnih skupnosti se z dnem 1. 1. 2000 razporedijo na delovna mesta v občinski upravi, ki ustrezajo njihovi izobrazbi.
Določbe enajstega odstavka 63. člena, četrtega odstavka 52. člena in določbe tretjega odstavka 61. člena se začnejo uporabljati z dnem 1. 1. 2000.
135. člen
(objava in veljavnost statuta)
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) ter statutarni sklep (Uradni list RS, št. 89/98).
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 015-02/99
Ljutomer, dne 5. julija 1999.
Župan
Občine Ljutomer
Jožef Špindler, inž. agr., l.r.
