Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 20. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) in 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) sta Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 30. 9. 1999 in Občinski svet občine Šentjernej na seji dne 28. 10. 1999 sprejela

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d.o.o., pod številko LN -1/99. Sestavljajo ga tekstualni del in grafične priloge.

V območje urejanja so vključeni območje obstoječe komunalne deponije Leskovec in površine, ki so potrebne za ureditev Centra za ravnanje z odpadki – površine za razširitev obstoječe deponije, ureditev pripadajoče komunalne in cestne infrastrukture in površine za sprotno ter dokončno sanacijo območja ter površine v najožjem vplivnem območju.
Meja lokacijskega načrta tako poteka po robu naslednjih parcel, začenši na skrajni južni strani in naprej v smeri urnega kazalca: 2296/2, 2296/5, 2296/8, 2296/11, 2296/14, 2296/22, 2297, nato seka parcelo 2530/2, in po zunanjem robu parcel 2530/1, 2560, 2553/2, 2560, 2547, 2545, 2623, 2622, 2621, 2618, 2616, 2615, nato po zunanjem robu parcele št. 3755/2 (cesta), nato seka parcelo št. 2598 in gozdno pot ter parcele 2597, 2593/2, 2591/3, do vogala parcele 2590/1, čez parcelo 2591/1, 2573/1, nato po robu parcele 2573/2, 2591/2, nato seka parceli 2587/2 in 2587/1, po robu parcele 2572/1, nato pa seka parcele: 2574/1, 2571, 2570, 2569, 2568/1, 2568/3, 2568/2, 2292/2, 2294/2, 2294/1 in cesto 3759/1, kjer se spet priključuje na rob parcele 2296/2. Vse parcele spadajo v k.o. Brusnice.

Določila lokacijskega načrta postavljajo pogoje urejanja za:
– zapiranje in sanacijo obstoječe deponije,
– ureditev novih površin za odlaganje odpadkov,
– izgradnjo nove in preureditev obstoječe prometne infrastrukture,
– izgradnjo drugih infrastrukturnih naprav in objektov na območju lokacijskega načrta,
– sanacijo celotnega območja deponije.

a) Namembnost površin in razporeditev dejavnosti
Območje lokacijskega načrta se nameni obdelavi, predelavi in odlaganju komunalnih odpadkov in njim podobnim, navedenih v Prilogi 1 pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), razen nevarnih odpadkov iz Priloge 2 istega pravilnika, ki so ravno tako opredeljeni kot komunalni odpadki in njim podobni.
Novi objekt za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov bo postavljen na južnem, vstopnem delu območja, ročno-strojna sortirnica in plinska črpalna postaja z baklo pa bosta postavljeni na vzhodni strani osrednjega dela območja.
Na severnem delu bo zgrajen sistem za zbiranje izcednih vod z zbirnim bazenom dimenzij 23 x 30 m.
Bodoča ureditev območja predvideva sanacijo in zapiranje obstoječega južnega dela deponije ter razširitev odlagalnih površin severno od obstoječe deponije. Južni del območja Centra za ravnanje z odpadki je namenjen zapiranju in deloma dokončni, deloma pa začasni sanaciji obstoječe deponije. Na tem območju se ohranja in obnovi obstoječa komunalna infrastruktura.
Severni del območja je namenjen ureditvi novih površin za odlaganje odpadkov in pripadajočih cest (dostopne poti...) in komunalne infrastrukture (bazeni, bakla, odplinjevanje....). Večino območja bo zavzemalo deponijsko telo, ki ga bodo obdajale transportne in vzdrževalne poti. Osnovna transportna pot bo urejena na vzhodni strani odlagališča, vzdrževalna pot pa bo potekala znotraj samega odlagališča po vodoravnih površinah delovnih berm.
Deponija se bo zapolnjevala v smeri od severa proti jugu, s čimer se bo nadaljevalo že začeto zapolnjevanje doline. V končni fazi bo prekrit tudi del območja obstoječe deponije, ki bo sicer začasno sanirana že v prvi fazi. Nasipavanje odpadkov bo potekalo z oblikovanjem delovnih etaž oziroma berm, končna sanacija posameznih delov območja pa vključuje oblikovanje zaobljenega reliefa z naravnim iztekom v raščeni teren in zatravitve ter zasaditve z gozdno vegetacijo. Končna višina preoblikovanega terena ne bo presegala kote 290 m nv.
Območje lokacijskega načrta obsega 24 ha in se deli na območje izključne rabe (površine znotraj ograje), kjer so predvideni vsi posegi, za katere ta lokacijski načrt določa pogoje, in območje omejene rabe (med ograjo deponije in mejo območja lokacijskega načrta), kjer se zaradi ožjega vplivnega območja deponije in vidnega stika ohranja primarna raba prostora in ni dovoljeno krčenje gozdnih površin. Območja izključne in omejene rabe so prikazana v grafični prilogi.

b) Tehnologija odlaganja odpadkov in ureditev med obratovanjem
Tehnologija odlaganja odpadkov in ureditev med obratovanjem se izvajata skladno z določili projektov Sanacija in zapiranje javnega odlagališča komunalnih odpadkov Leskovec, 1998, IEI, d.o.o., Maribor in Razširitev odlagališča komunalnih odpadkov Leskovec (IBE Ljubljana, št. projekta D 131/3, april 1997).
Sanacija obstoječe deponije bo potekala z ureditvijo odvajanja izcednih in meteornih vod, tehnoloških vod in sanitarnih vod ter z ureditvijo sistema za aktivno razplinjevanje ter z dokončnim preoblikovanjem reliefa in zasaditvijo na najjužnejšem delu obstoječih odlagalnih površin.
Širitev obstoječe 7 ha velike deponije bo zavzemala 4,088 ha, tako da bo skupni obseg deponije znašal okoli 11 ha. Skupni volumen povečanega dela deponije bo obsegal 1,944.290 m3, maximalna višina pa največ 56,5 m nad sedanjimi kotami terena.
Na območju lokacijskega načrta bodo za normalno funkcioniranje Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske in za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje potrebne rekonstrukcije obstoječih objektov oziroma gradnje novih spremljajočih objektov ter ureditev:
– objekti kontrole vstopa in tretman bioloških odpadkov,
– objekti servisa tehnološke opreme in laboratoriji za kontrolo,
– kompostarna (ureditve za kompostiranje v gredicah),
– nov objekt za sortiranje odpadkov (10 x 30 m, višina 7 m),
– nov objekt za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov (20 x 8 m, višine 7 m),
– garažno-skladiščni objekt,
– laboratorij,
– plinska črpalna postaja z baklo (8 m x 12 m , višina objekta 2 m in višina bakle 7 m),
– zaščitna ograja in vhod na deponijo,
– končna ureditev in zasaditev odlagalnih površin zapolnjenih delov deponije.
Objekt vhodno-izhodne kontrole z mostno tehtnico je že obstoječ objekt in ni predmet tega projekta. V končni fazi bo v njem tudi center monitoringa, zato bodo verjetno potrebne rekonstrukcije za instalacijske koridorje.
Objekt za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov je namenjen začasnemu skladiščenju odpadkov, ki ne sodijo na deponijo komunalnih odpadkov. Odpadki se bodo zbirali ob vstopu odpadkov na deponijo ali kot ločeno zbran odpadek. V objektu se bodo ti odpadki zbirali do končne količine enega transporta za odvoz odpadkov v končno dispozicijo ali reciklažo oziroma sežig.
Obstoječi garažno-skladiščni objekt je namenjen garažiranju in servisiranju deponijskih kompaktorjev in ostale deponijske mehanizacije.
Laboratorij, ki bo urejen v sklopu sedanje vratarnice, bo opremljen z osnovno opremo za analiziranje pripeljanih odpadkov.
Objekt za sortiranje odpadkov bo namenjen ročnemu in strojnemu sortiranju odpadkov.
Poleg teh objektov bodo urejeni oziroma zgrajeni še infrastrukturni objekti:
– rekonstrukcija – novogradnja servisne ceste ob vzhodnem boku deponije,
– sistem zajema izcednih vod z bazenom za dezinfekcijo vozil,
– sistem zajema zalednih vod,
– objekti zajema in sežiga deponijskega plina,
– objekti zaščite pred požarom,
– objekti energetske preskrbe,
– objekti in naprave za hidrometeorološki in ostali monitoring emisij in imisij,
– in interne komunikacije.

Ureditve v okviru zapiranja in sanacije obstoječe deponije
V okviru ureditve sistema odvodnje izcednih vod se na pobočju odlagališča, ki je namočeno z izcednimi in meteornimi vodami odlagališča in zaledja, uredijo prečne in vzdolžne drenaže izcednih vod. Ravno tako se uredi sistem odvodnje izcednih vod na območju nadvišanja odlagališča. Izcedne vode iz obstoječih odsedalnih bazenov 2 in 3 se bodo odvažale na komunalno čistilno napravo. Peti odsedalni bazen, ki v obstoječem sistemu delovanja odlagališča služi za prevzem izcednih vod, bo po sanaciji odlagališča namenjen zbiranju meteornih vod.
Na zahodni strani odlagališča se uredi kanaleta za prevzem zalednih meteornih vod. Priključuje se na peti odsedalni bazen izcednih vod, ki bo po izvedbi sanacije in zapiranja odlagališča služil kot bazen meteornih vod. Prvi, drugi in tretji bazen meteornih vod so pretočni bazeni, voda iz petega meteornega bazena se preliva v teren na območju Bukovja. V okviru sanacije se na strmem pobočju obstoječega odlagališča na dnu etaž izvedejo betonske kanalete za prevzem meteornih vod odlagališča.
Odvodnja iz tehnoloških objektov (pralne ploščadi...) odlagališča odpadkov Leskovec se uredi tako, da se v lovilnem bazenu (gravitacijskem lovilcu olj) ob pralni ploščadi pralne (tehnološke) vode zberejo in tečejo naprej po pripravljeni cevi, ki se priključi na sistem izcednih vod nadvišanja obstoječega odlagališča.
Uredi se sistem aktivnega razplinjevanja, s čimer se pospešijo procesi razgradnje v deponijskem telesu. V okviru sanacije se priskrbijo merilci koncentracij CH(4), O(2), CO in CO(2). Obstoječi odzračevalni betonski jaški se nadvišajo; nadvišanja se izvajajo postopno – skladno z rastjo oziroma nadvišanjem kote odlagališča. Na površini se vsak plinjak veže v zbirni vod.
Za kompostiranje bioloških in njim podobnih odpadkov se uredi poseben prostor. Velikost tega prostora omogoča kompostiranje bioloških odpadkov s prostorsko najpotratnejšo tehnologijo (kompostiranje v gredicah).
Na odlagališču komunalnih odpadkov Leskovec se odpadki odlagajo v plasteh po 2,5 m do 3 m in takoj prekrijejo z glinenim ali peščenim materialom. Na vsaki etaži odloženih odpadkov bo v ta namen pripravljena začasna deponija prekrivnega materiala, ki bo lahko služil tudi za suho gašenje manjših požarov. Višina posameznih etaž odloženih odpadkov je omejena na maksimalno 3 m. Odpadki se kompaktirajo tudi čelno, zato bodo nagibi čela 1:2, kar zahteva uporabo kompaktorja.
Na deponiji se uredijo dostopne in vzdrževalne poti za izvedbo etaž. Osnovna transportna pot se uredi kot enosmerna makadamska cesta širine 3 m + 2 x 0,5 m bankine in se spelje po vzhodnem obodu deponije. Vzdrževalne se izvedejo znotraj samega odlagališča po bermah, tako da se omogočijo dostopi do bokov deponije. Urejanje in utrjevanje vzdrževalnih poti bo potekalo v skladu z gradnjo deponije.
Celotno območje Centra za ravnanje z odpadki se obda z 2 m visoko mrežasto ograjo.
V okviru sanacije je predvidena tudi postavitev premične montažne ograje v višini 4 m in dolžini okoli 60 m za preprečitev raznosa odpadkov proti vasi Leskovec v primeru vetrovnega vremena. Ograja se postavi na del odlagališča, kjer bo potekalo odlaganje.
Po končani sanaciji višina deponijskega telesa ne sme presegati nadmorske višine 290 m. Oblikovanje reliefa se prilagodi značilnostim obstoječega reliefa, terase in berme saniranega deponijskega telesa pa se izpeljejo v obstoječi teren na obrobju deponije.

Ureditve v okviru urejanja in zapolnjevanja novega dela deponije
Še pred začetkom odlaganja na severnem delu bo treba ob izvajanju sanacije obstoječega dela deponije na območju nove deponije izvesti vse potrebne ureditve. Temeljna tla – dno odlagalnih površin se izvede vodotesno in se zaščiti z neprepustno podlogo (nabita glina) – folijo, odporno in zaščiteno proti odloženim snovem. Kota dna raščenih tal bo 210,0 – 235,0, kota vrha pa 273,0 do 285,0 m. Povprečna višina I. etape bo 6,76 m, celotne deponije pa okoli 56 m. Minimalni padec dna (terena) bo znašal 2 %.
Pred pričetkom deponiranja bo potrebno urediti celotno hidrologijo odlagalnega področja. V času deponiranja bo potrebna sukcesivna ureditev bočne tesnitve in odvoda zalednih vod ter čelne zapore odlagalnega polja.
Po dnu deponije se zgradi kontrolni hodnik deponije, ki bo omogočal stalen vpogled.
Da se pospeši hitrejša umiritev deponije ter za intenzivnejšo in predvsem varnejšo uporabo deponijskega prostora, bo treba deponijo prisilno odplinjevati. Zato bo potrebno že takoj na začetku začeti z izgradnjo, kasneje pa sukcesivno graditi horizontalni in vertikani zbirni sistem odplinjevanja s potrebnim številom vertikalnih plinjakov, ki bo povezan s plinsko črpalno postajo z izgorevanjem plina na bakli, postavljeno na vzhodni rob osrednjega dela območja.
Na deponiji je predviden površinski način odlaganja odpadkov. Odpadki se bodo odlagali za zaščitnim nasipom in med boki doline. Odpadki se bodo sproti vgrajevali v slojih po 20–30 cm in komprimirali s kompaktorjem in dnevno prekrivali s slojem inertnega materiala kot sanitarno prekrivko. Dnevna celica ne bo smela presegati višine 3 m. Po zaključku posamezne etaže na višini 5 m bo potrebno deponijo prekriti s plastjo inertnega materiala debeline 20 do 30 cm.
Višina medetaž je 2–3 m, etaž pa 5 m.
Nasip deponije kot omejitev deponije proti preostalem delu doline na skrajni severni strani območja se izvede v naklonu 1:2. Naklon brežin je izbran v skladu z evropskimi navodili o naklonih brežin deponij, ki zagotavljajo varno stabilnost deponijskega telesa. V nadaljnjih fazah projekta bo treba stabilnostno potrditi ta naklon z analizo stabilnosti pobočij.
Na zaključenih delih odlagališča se brežine prekrijejo s 40 do 50 cm debelim slojem humusa in zatravijo. Relief deponije po končanem odlaganju in sanaciji se oblikje tako, da se bo kar najbolj prilagajal obstoječemu reliefu. Glede na veliko časovno odmaknjenost končne sanacije je predvidena pogozditev celotnega območja, čeprav bi bile možne tudi druge rabe. Glede na to, da drugačnih potreb ni, bo zasaditev izvedena z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo, tako da bodo ustvarjeni zametki za naraven razvoj gozdne vegetacije in oblikovanje čimbolj naravnega gozdnega območja.

Vsi objekti znotraj deponije so medsebojno povezani s sistemom internih cest in platojev. Do živega dela bo speljana dovozna cesta po trasi sedanje ceste za izvoz izcednih vod. z odcepi na živo polje. Dolžina dovozne ceste je 862,17m. Širine vozišča od km 0+0,0 do km 1+421,0 je 5,00 z obojestransko bankino širine 0,50, od km 0+421,00 do km 0+862,17 pa je vozišče širine 3 m z obojestranskimi bankinami širine 0,50m. Trasa je projektirana za računsko hitrost 40km/h. Maksimalni vzdolžni padec je 14,00%.

a) Sistem zajema izcednih vod z bazenom za dezinfekcijo vozil
Zaradi oblike deponijskega telesa je predvideno odvajanje izcednih vod po kanalu izcednih vod speljanem vzdolžno po najglobljem delu deponije, ki v sektorjih po 20-30 m prevaja izcedne vode (eluat) v kolektor, ki je položen v AB kontrolnem hodniku. AB kontrolni hodnik je predviden v vodonepropustni armirano-betonski izvedbi z vodotesnimi stiki. Svetli profil kontrolnega hodnika bo 1,6/1,9 m. V kanalu bo nameščena kanalska cev za izcedne vode PEHD rebrasta dvojnostenska cev Ø 315 mm. V ta kolekcijski kanal se priključujejo drenaže z ustreznimi kompenzatorji in vzorčevalniki. Tako zbrana izcedna voda se vodi v zbiralni – retenzijski bazen za izcedne vode, od koder se prevaža v komunalno čistilno napravo.
b) Sistem zajema zalednih vod
Zaledne površinske vode so padavinske vode okolišnih brežin reliefa deponije, ki so nagnjene proti deponijskem prostoru in ne predstavljajo bistvenejšega problema ter so obvladljive z obrobnimi jarki. Obrobni jarki so v drčah ob zaključkih brežin polno obloženi s kamnom, v ostalem delu pa zatravljeni. Obodni jarki so trikotne oblike z brežinami v naklonu 1:1,5 in globine 0,60 m.
Zaledne vode iz obodnih jarkov se združujejo v iztočnem objektu.
c) Objekti zajema in sežiga deponijskega plina
Zaradi biokemičnih reakcij in procesov znotraj deponijskega telesa je potrebno iz varnostnih razlogov izvesti odplinjanje deponijskega telesa. Odplinjujemo tako, da preko sistema za drenažo – zajem deponijskega plina – plin črpamo in sežigamo na bakli.
Za zajem deponijskega plina je predviden sistem vertikalnih in horizontalnih drenaž v rastru 50 m po tlorisu in 6–8 m po višini za horizontalne drenaže. Plinska črpalna postaja je locirana na jugovzhodnem robu deponije vzhodno od deponije in severno od tehnoloških objektov deponije. Črpalni agregat je montiran na AB plošči. AB plošča je temeljena na 50 cm tamponskem sloju. Izven območja betonske plošče je odvajalec kondenzata. Kondenzat se odvaja v izcedne vode deponije odnosno v deponijsko telo. Tlorisno je objekt velikosti 12 x 8 m, vertkalni gabarit postaje je 2 m, bakla pa je visoka 7 m.
d) Objekti energetske preskrbe
Deponija bo potrebovala električno energijo za razsvetljavo in moč.
Električna instalacija za razsvetljavo obravnava osvetlitev manipulacijskega prostora deponije in dovozne ceste. Zahtevana višina osvetljenosti je 15 lx.

a) Varovanje naravne in kulturne dediščine in krajinskih značilnostih
Prostorski obseg obstoječega območja odlagališča odpadkov Leskovec se bo z ureditvami, ki jih določa ta lokacijski načrt, precej povečal. Ker je dejavnost ravnanja z odpadki za prebivalce odbijajoča in nekompatibilna s poselitvijo in turizmom ter rekreacijo (Tolsti Vrh s Podgorsko vinsko cesto in razgledišče) ter z varstvom naravne in kulturne dediščine, bi lahko ob neustrezni ureditvi območja pomenila še večjo motnjo v prostorski sliki. Zato se za zavarovanje kakovosti območja vidnega stika cerkve sv. Roka na Tolstem Vrhu (evidenčna št. dediščine 2444) se na površinah med gozdom in obstoječo deponijo vzdolž vzhodne meje območja urejanja predvidi dodatna zasaditev avtohtone gozdne vegetacije, tako da tudi najvišji deli sanirane deponije ne bodo vidni z območja tega kulturnega spomenika in z drugih opazovalnih točk.
Na celotnem območju se z nasipavanjem materiala ustvari povsem nov relief. Končna sanacija vključuje oblikovanje zaobljenih, ne povsem poravnanih reliefnih oblik, ki se čim bolj naravno speljejo v raščeni teren na obrobju deponije. Na najvišji točki na južnem delu območja pa se ustvarita dva manjša grebena v smeri sever-jug in vzhod-zahod.
V prvi fazi bo potrebno ob obodu območja zasaditi tudi vegetacijo na mestih, kjer je danes možen vidni stik s Tolstim Vrhom in z območjem cerkve sv. Roka. To je predvsem na dveh mestih: ob ograji na vstopnem delu, ob objektih tehtnice in ob bivalnem objektu ter ob poti na območju, kjer je predvidena kompostarna.
Zasaditev se izvede z avtohtonimi grmovnicami in z drevjem z gostim koreninskim spletom. Po končani sanaciji bo dokončno oblikovan relief deponijskega telesa, brežine bodo zatravljene in zasajene z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo.
Za preprečitev vplivov na naravno dediščino bo zagotovljen kontroliran način odvajanja odpadnih in izcednih vod ter njihovo čiščenje, tako da ne bo prišlo do onesnaženja vode v Žerjavinskem potoku, ki ima v svojem spodnjem toku izpostavljen habitatski pomen (želva sklednica, redke vrste kačjih pastirjev itd.). Pri širitvi in sanaciji deponije je zato treba zagotavljati vse možne ukrepe za varstvo okolja ter zagotoviti stalno spremljanje emisij v okolje.

b) Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem tal in vode
Po dosedanjih izkušnjah in rezultatih nekaterih analiz se lahko pričakuje podoben sestav izcednih vod, kot je to že prisotno na obstoječem odlagališču odpadkov Leskovec. Kolikor bo izvedeno temeljitejše selekcioniranje odpadkov, bo sestava izcednih vod ugodnejša. Za zbiranje izcednih vod je predvidena izgradnja vodotesnega zbirnega bazena. Čiščenje le-teh se izvede na čistilni napravi. Ob obratovanju Centra za ravnanje z odpadki bodo možna prekoračenja izliva izcednih voda v odvodnik, kar se lahko zgodi predvsem ob nefunkcioniranju odvoza na čiščenje (dimenzioniranje črpališča in zadrževalnega bazena omogoča najmanj dvodnevni izpad transporta izcednih vod).
Poleg tovrstnih emisij lahko pride tudi do onesnaženja zaradi izlivov nafte in naftnih derivatov ter strojnih olj in podobnih škodljivih snovi iz gradbenih strojev in vozil med gradnjo in ob obratovanju.
Za zmanjšanje možnosti onesnaženja tal in vod bo treba zagotoviti in redno kontrolirati vodotesnost celotnega sistema za zbiranje izcednih vod in reden odvoz na komunalno čistilno napravo. Med izvedbo načrtovanih posegov je treba na gradbišču zagotoviti zaščitne ukrepe, kot so npr. urejena pretakališča olj in goriva ter lovilce olj in maščob.

c) Ukrepi za varstvo pred hrupom
Z novimi ureditvami na območju sedanjega odlagališča odpadkov Leskovec in v vplivnem območju (npr. naselje Leskovec, skozi katerega poteka cesta za prevoz odpadkov) ni predvideno povečanje hrupnih obremenitev. Vzrok za tako predvidevanje je pričakovano zmanjšanja števila voženj, do katerega bo prišlo zaradi tehnoloških sprememb na področju odlaganja odpadkov (poročilo o vplivih na okolje za javno odlagališče odpadkov Leskovec, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, januar 1999.) Nekoliko povečan hrup se pričakuje le v času gradnje, ko bodo skozi naselje vozila tovorna vozila in druga mehanizacija, ki bodo potrebni na gradbišču. Ob tem bo treba preprečiti povečanje hrupnih obremenitev nad zakonsko določene meje in zagotoviti, da se prevozi materiala ne bodo izvajali v nočnem času.

d) Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka
Zaradi občasno slabe mikroklime na sami lokaciji deponije, predvsem pa ob raznih vremenskih spremembah, se že na obstoječi deponiji in v njeni bližnji okolici pojavlja smrad. Kljub opravljenim meritvam in splošno poznani sestavi je za emisije in produkcijo deponijskega plina v okolje kvantitativno bistveno težje opredeliti njegove vplive. Vizualno se kaže vpliv na poškodbah najbližje vegetacije, predvsem smreke in bora.
Ustreznih ukrepov za zmanjšanje smradu na območju deponije ni mogoče predvideti. Za zmanjšanje možnosti emisij deponijskega plina je treba zagotoviti tehnološko ustrezne projektne rešitve in izvedbo sistema za odplinjevanje deponije.

e) Ukrepi za varstvo pred požarom
Zaradi tvorbe deponijskih plinov bo na območju lokacijskega načrta povečana nevarnost požarov. Za zmanjšanje te nevarnosti je treba zagotoviti 10 m širok pas brez gozdne vegetacije na obrobju deponijskega telesa.

f) Ukrepi za obrambo in zaščito
V območju urejanja lokacijskega načrta ni posebnih zahtev s strani ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). Pač pa bo treba glede na predhodno mnenje Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Novo mesto, natančno opredeliti vire za zadostno preskrbo z vodo za gašenje in zagotoviti prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
Pri odlaganju odpadkov prihaja do procesov razkrajanja, pri katerih nastaja plin. Zaradi velike nevarnosti eksplozije bo potrebno predvideti ustrezen sistem odplinjevanja, ki bo vodil do bakle. Lokacija bakle mora biti ustrezno odmaknjena od ostalih objektov in vegetacije.

Predvideno je fazno urejanje območja. Navedene podfaze so zgolj okvirne in bodo odvisne od načina zbiranja in sortiranja odpadkov ter od količine odpadkov. Glede na to lahko nadaljnje delovanje deponije ločimo na dve fazi:
1. faza vključuje prvi dve podfazi, ki obsegata odlaganje odpadkov na 0,96 ha in 0,80 ha ter zapiranje in sanacijo obstoječe deponije in ureditev površin za odlagališče na severnem, najnižjem delu območja. V 1. fazi se zgradita vsa komunalna infrastruktura ter dostopna cesta z vsemi spremljajočimi ureditvami in opremo, na vzhodnem robu območja pa se zasadi gozdna vegetacija, tako da se v pogledih s Tolstega Vrha območje deponije zakrije.
2. faza: vključuje preostale podfaze (III – VII), predvidene v idejnem projektu IBE, v okviru katerih sta predvideni polnjenje deponije in izgradnja potrebnih infrastrukturnih vodov, ki omogočajo varno delovanje deponije ter sočasno sanacijo površin, ki so že zapolnjene (podfaze od III – VII po), v zaključku te faze pa tudi končna sanacija zapolnjenih delov deponije in ureditev celotnega območja Centra za ravnanje z odpadki.

Pri izvajanju del, ki jih določa ta lokacijski načrt, so dovoljena odstopanja:
– pri načrtovanju objektov: ± 10% pri horizontalnemu gabaritu in ± 10% pri višini objektov,
– pri oblikovanju terena: dovoljena so odstopanja le v smeri zmanjšanja višine deponije, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno krajinsko rešitev (speljava nasutja v raščeni teren, zasaditev), ki bo ohranila načela krajinskega oblikovanja iz tega lokacijskega načrta. Povečanje višine deponije ni dovoljeno.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Za objekte in ureditve, za katere tehnologija še ni povsem določena in za to v tem LN še ni podrobnih določil za izvedbo posega v prostor, se pripravi izvleček iz tega LN, v katerem se določijo podrobni pogoji za prostorsko urejanje in se ob tem pridobijo ustrezna soglasja. Izvleček se lahko pripravi za posege, ki bodo posledica spremembe tehnologije in ne bodo poslabšali kvalitete bivanja zunaj območja LN in delovnih pogojev na območju deponije in hkrati ne bodo spreminjali krajinske slike širšega območja. Vsebino izvlečka in seznam soglasodajalcem v vsakem primeru posebej določi pristojni upravni organ.

Za izboljšanje prometne varnosti v KS Brusnice je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja za Center za ravnanje z odpadki Dolenjske razširiti obstoječo regionalno cesto na relaciji Ratež–Male Brusnice–Velike Brusnice–Leskovec skozi naselje Ratež in od Rateža do Vel. Brusnic ter v smeri Leskovec do vasi Leskovec izgraditi pločnik ustrezne širine z javno razsvetljavo vsepovsod tam, kjer je to z varnostnega vidika potrebno. Zgraditi je potrebno tudi avtobusna postajališča pokritega tipa v naselju Ratež, Male in Velike Brusnice, ki so načrtovana v idejnem projektu, št. proj. IP-30/98, maj 1999, Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja tega lokacijskega načrta veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 15/98 in popravek 18/98) na območju zemljišč s parc. št. 2545, 2623, 2617, 2615, 2616, 2618, 2621, 2622, vse k.o. Brusnice.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora – Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto in v prostorih Občine Šentjernej.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.