Na podlagi 3., 4. in 5. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 14. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 17. seji dne 15. 9. 2000 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada občine Ljutomer
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ustanovi Javni stanovanjski sklad občine Ljutomer (v nadaljevanju: sklad), in sicer tako, da se v sklad preoblikuje Stanovanjski sklad občine Ljutomer, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 20/93, 72/95 in 17/00).
2. člen
Sklad upravlja in razpolaga s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim premoženjem, v lasti Občine Ljutomer in sklada, z namenom zagotavljanja javnega interesa, zlasti zaradi:
– gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in funkcionalnimi zemljišči,
– financiranja gradnje, nakupa in prenove stanovanj,
– nudenja stanovanjskih posojil z ugodno obrestno mero za nakup, izgradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš,
– zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja socialnih, neprofitnih, službenih in profitnih stanovanj,
– zagotavljanja ugodnosti neprofitnim stanovanjskim organizacijam,
– opravljanja drugih nalog določenih v občinskih stanovanjskih programih ter s tem povezane razvojne, finančne, organizacijske in druge aktivnosti s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s stanovanjskim zakonom, statutom Občine Ljutomer ter odlokom in drugimi predpisi.
3. člen
Dejavnosti sklada iz prejšnjega odstavka tega člena so po standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene v naslednje postavke:
J/67.130 Pomožne dejavnosti, povezane
s finančnim posredništvom
K/70.110 Organizacija izvedbe nepremičninskih
projektov za trg
K/70.120 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo
ali po pogodbi
L/75.110 Dejavnost uprave
L/75.120 Dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo
storitve na področju zdravstva,
izobraževanja, kulture in druge socialne
storitve, razen obveznega socialnega
zavarovanja
4. člen
Sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti:
– če so obveznosti nastale v zvezi z namenom, zaradi katerega je bil sklad ustanovljen, z namenskim premoženjem,
– za druge obveznosti s premoženjem, ki ga kot sredstva za delo sklada zagotovi ustanovitelj.
Ustanovitelj za obveznosti sklada ne odgovarja.
5. člen
Sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon o javnih skladih, statut Občine Ljutomer, ta odlok in drugi predpisi.
Ustanovitev sklada se vpiše v sodni register.
6. člen
Sklad se ustanovi kot:
– javni nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in funkcionalnimi zemljišči v lasti Občine Ljutomer in sklada, katera so namenjena za zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe,
– javni finančni sklad z namenom vzpodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš z dajanjem kreditov z ugodno obrestno mero (in drugih oblik poroštva) na podlagi javnih razpisov.
7. člen
Ime sklada je: Javni stanovanjski sklad občine Ljutomer.
Sedež sklada: Vrazova 1, Ljutomer.
Ustanovitelj sklada je: Občina Ljutomer, Vrazova 1.
Kratka označba imena: Stanovanjski sklad občine Ljutomer.
II. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA
8. člen
Občinski svet občine Ljutomer ima naslednje pristojnosti:
– imenuje in razrešuje člane uprave in nadzorni svet sklada,
– odloča o povečanju oziroma zmanjšanju namenskega premoženja sklada,
– daje soglasje k poslovnemu načrtu in finančnemu načrtu ter poslovnemu poročilu sklada,
– odloča o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja,
– odloča o drugih zadevah, določenih z zakonom.
Občinski svet lahko s sklepom odpravi vsako razpolagalno dejanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil sklad ustanovljen.
III. PREMOŽENJE SKLADA
9. člen
Premoženje sklada so stanovanja in stanovanjske hiše ter funkcionalna zemljišča v lasti sklada.
Sklad upravlja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in funkcionalnimi zemljišči, ki so v lasti Občine Ljutomer.
Vrednost namenskega premoženja, ki jo je ocenil pooblaščeni ocenjevalec premoženja, znaša na dan ustanovitve sklada 140,163.716 SIT. Gre za vrednost nepremičnin v lasti sklada.
Namensko premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena sklada. Sklad upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem v skladu z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen.
10. člen
Na nepremičninah iz prvega odstavka 9. člena se vpiše lastninska pravica v korist sklada, pred vpisom sklada v sodni register.
IV. ORGANI SKLADA
11. člen
Organa sklada sta nadzorni svet in uprava.
12. člen
Nadzorni svet ima predsednika in šest članov.
Člane nadzornega sveta imenuje občinski svet za dobo 5 let na predlog župana. Člani nadzornega sveta so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Predsednik nadzornega sveta je župan.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v skladu ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
Člani nadzornega sveta so lahko tudi funkcionarji in višji upravni delavci.
13. člen
Nazorni svet ima naslednje pristojnosti:
– skrbi za zagotavljanje delovanja sklada v javnem interesu,
– sprejema poslovni in finančni načrt in poslovno poročilo sklada ter jih predloži v soglasje ustanovitelju,
– daje ustanovitelju predloge za povečanje oziroma zmanjšanje namenskega premoženja sklada,
– daje ustanovitelju predloge o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja sklada,
– lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi članov uprave,
– daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja,
– daje ustanovitelju in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih s področja dela sklada,
– zahtevati od uprave poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja in drugih zadevah, povezanih s poslovanjem sklada,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali tem odlokom.
14. člen
Dolžnosti in odgovornosti članov nadzornega sveta:
– člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost sklada,
– člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov,
– člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
15. člen
Nadzorni svet o zadevah odloča z večino glasov vseh članov.
Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.
16. člen
Uprava ima enega člana, kateri je po svoji funkciji direktor sklada.
17. člen
Člana uprave imenuje in razrešuje Občinski svet na podlagi javnega razpisa.
Član uprave je imenovan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima visokošolsko izobrazbo (ekonomske, tehnične ali pravne smeri),
– da ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj,
– da ima sposobnost vodenja in komuniciranja,
– ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če še ni izbrisana.
Za člana uprave se lahko imenuje tudi višji upravni delavec.
18. člen
Član uprave zastopa in predstavlja sklad.
Uprava organizira in vodi delo in poslovanje sklada. Pri svojem delu je član uprave dolžan varovati poslovno tajnost sklada.
Član uprave mora zagotoviti, da sklad posluje v skladu z zakonom in tem odlokom. Član uprave odgovarja skladu za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali protipravnega ravnanja.
19. člen
Uprava izdaja posamične pravne akte (odločbe, sklepe, soglasja...) iz pristojnosti sklada.
Pri odločanju o javnopravnih stvareh se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99).
Zoper odločbo uprave ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan.
20. člen
Predčasna razrešitev članov uprave in nadzornega sveta:
Član uprave je lahko predčasno razrešen na njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma ustanovitvenem aktu javnega sklada ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 17. člena tega odloka.
Če član uprave umre, postane poslovno nesposoben, je razrešen ali mu je potekel mandat in zaradi tega uprava ne more zastopati in predstavljati javnega sklada, opravlja funkcijo uprave predsednik nadzornega sveta, vendar najdlje eno leto.
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen na njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma ustanovitvenem aktu javnega sklada ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 13. člena tega odloka.
V. SPREMEMBA VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN IZPLAČILA USTANOVITELJU
21. člen
O povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja odloča občinski svet na predlog nadzornega sveta.
O spremembi vrednosti namenskega premoženja sprejme ustanovitelj sklep s katerim določi:
– vrednost dodatnega namenskega premoženja oziroma vrednost, za katero se namensko premoženje zmanjša,
– vrsto premoženja, ki se zagotovi kot dodatno namensko premoženje oziroma, ki se izplača ustanovitelju.
22. člen
Vrednost namenskega premoženja se poveča:
– s prenosom novih stanovanjskih enot v sklad (nakup, izgradnja, obnova stanovanj),
– z zagotovitvijo drugih vrst premoženja (denar, vrednostni papirji, terjatve, drugo finančno premoženje),
– z razporeditvijo pozitivnega rezultata poslovanja (razporeditev dobička).
Vrednost namenskega premoženja se zmanjša:
– z odtujitvijo nepremičnin (stanovanj in stanovanjskih hiš), ki so bila del namenskega premoženja,
– z izplačilom ustanovitelju,
– zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja z namenskim premoženjem.
Vrednost namenskega premoženja sklada se ne sme zmanjšati pod 15,000.000 SIT.
23. člen
Zmanjšanje oziroma povečanje namenskega premoženja se vpiše v sodni register.
Hkrati se vpiše tudi vrednost za katero se je namensko premoženje povečalo oziroma zmanjšalo in vrsta namenskega premoženja.
VI. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA
24. člen
Sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstvo za delo zagotovi ustanovitelj.
Na namensko premoženje je možna izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve, ki je nastala v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja.
Sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za namensko premoženje odpreti poseben denarni račun, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja.
25. člen
Za ločitev naložb v vrednostne papirje, naložbe v bančne denarne depozite oziroma posojila, ohranjanje vrednosti namenskega premoženja, prosto namensko premoženje, vrste dovoljenih naložb in omejitev posameznih naložb, omejitev zadolževanja, finančno poslovanje sklada, obvladovanje kreditnih tveganj, obvladovanje kreditnih tveganj posameznega dolžnika, spremljanje in ocenjevanje skupnih kreditnih tveganj ter rezervacije za kreditna tveganja, se neposredno uporabljajo določbe zakona o javnih skladih.
VII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO SKLADA
26. člen
Ustanovitelj mora zagotoviti opremo in poslovne prostore, potrebne za delo sklada in tekoče zagotavljati denarna sredstva za:
– izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih in za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta,
– za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja.
Sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo sklada.
VIII. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN REVIDIRANJE
27. člen
Sklad mora voditi poslovne knjige in poslovna poročila, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati računovodska poročila v skladu z zakonom o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Poslovne knjige in poslovna poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja z namenskim premoženjem.
Ne glede na določbo drugega odstavka 53. člena zakona o računovodstvu mora javni finančni sklad organizirati notranje revidiranje.
Letno poročilo sklada mora pregledati pooblaščeni revizor.
Revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila sklada mora v posebnem dodatku obsegati tudi mnenje o:
– skladnosti naložb prostega namenskega premoženja s 35. in 36. členom zakona o javnih skladih,
– skladnosti obveznosti s 37. členom ZJS,
– v primeru javnega finančnega sklada o izpolnjevanju pravil o obvladovanju kreditnih tveganj.
IX. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA SKLADA
28. člen
Sklad sprejme splošne pogoje poslovanja, kateri morajo določati:
– merila za določitev upravičenosti do kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 5. člena tega odloka,
– merila za določitev namenske rabe kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 5. člena tega odloka,
– vsebino pravic in obveznosti sklada in upravičencev na podlagi danih kreditov oziroma poroštev in drugih ugodnosti iz 5. člena tega odloka,
– merila za določitev načina zagotavljanja smotrne rabe nepremičnin (npr. oddajanje v najem oziroma zakup, dodeljevanje pravic gradnje na nepremičninah),
– merila za določitev upravičencev,
– vsebino pravic in obveznosti sklada in upravičencev na podlagi najemne oziroma zakupne pogodbe oziroma drugih pogodb, ki jih sklepa sklad zaradi zagotavljanja smotrne rabe nepremičnin.
29. člen
Računovodska, knjigovodska in druga strokovno-tehnična opravila za sklad opravlja Občinska uprava občine Ljutomer.
X. NADZOR NAD DELOM SKLADA
30. člen
Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravlja Nadzorni svet občine Ljutomer oziroma občinski svet, v skladu z zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99).
Nadzor nad smotrnim upravljanjem z namenskim premoženjem sklada opravlja ustanovitelj (Občinski svet občine Ljutomer).
XI. PRENEHANJE SKLADA
31. člen
Sklad preneha:
– če tako odloči ustanovitelj,
– s stečajem.
32. člen
V prvem primeru se izvede likvidacija sklada, za katero se smiselno uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 20/98, 84/98 in 6/99) o likvidaciji delniške družbe.
V primeru stečaja se uporabljajo določbe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96 – odl. US, 39/97 in 52/99).
V primeru prenehanja sklada ustanovitelj prevzame vse premoženje in obveznosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Do preteka mandata poslovodnega organa Stanovanjskega sklada občine Ljutomer, ki nadaljuje delo kot javni sklad po ZJS, opravlja ta poslovodni organ naloge uprave po določbah tega odloka.
34. člen
Do sprejema zakona, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za zaposlene v skladu uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj zaposlenih v javnih zavodih in določbe ter količniki zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih.
35. člen
Sklad pridobi pravno sposobnost z dnem vpisa v sodni register.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 20/93, 72/95 in 17/00).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 360-01-5/00
Ljutomer, dne 18. septembra 2000.
Župan
Občine Ljutomer
Jožef Špindler, inž. kmet. l. r.
