Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka je Občinski svet občine Škofja Loka na 13. seji dne 16. 11. 2000 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 67/99), za območje Občine Škofja Loka, nastale zaradi uskladitve z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–1990, oboje za območje Občine Škofja Loka, dopolnjenega 1999 in 2000 in zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo.

Odlok vsebuje besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki jih je izdelal PA–ARHING Ljubljana pod št. projekta 21/92–A v januarju 1993 in dopolnil v juniju 1993 in spremembe in dopolnitve besedila odloka, ki jih je v januarju 2000 pod št. projekta 3/99 izdelal LOCUS d.o.o. Domžale in dopolnil v oktobru 2000 na podlagi pripomb iz javne razgrnitve.

Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;
– grafični prikaz, ki je sestavni del predpisa in določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000;
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor;
– soglasja pristojnih organov in organizacij k spremembam in dopolnitvam prostorskih ureditvenih pogojev.

Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev obsegajo:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. SPLOŠNI IN PODROBNEJŠI POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
III. MEJO, OBSEG IN FUKCIJO OBMOČJA OZIROMA NASELJA TER VRSTO POSEGOV
IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR:
1. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor
2. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
3. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč.
4. Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
5. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
6. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
7. Merila in pogoji glede varovanja okolja
8. Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
9. Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
V. KONČNE DOLOČBE

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za upravno odločanje za posege v prostor po 51. členu zakona o urejanju naselij.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj ožjega območja v skladu z določili PUP.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora na območju občine mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog rešitev odvisno od lokacije posameznega posega.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja. Vpliv novih dejavnosti na okolje ne sme presegati zakonsko dovoljenih meja.

Pri vseh posegih v okolje, s katerimi ustvarjamo nov odnos v prostoru, ki ima pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, lahko občinski organ pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora v postopku v katerem se ugotavlja skladnost lokacijske dokumentacije z prostorskimi ureditvenimi pogoji izda podrobnejše smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ lahko v teh primerih zahteva od investitorja posebne strokovne presoje, še posebno kadar gre za pomembne, oblikovalsko in tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin.
V primeru pomembnih, oblikovalsko in tehnično zahtevnih objektov se predlog pozidave novih površin razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno obravnava.
Če vseh pogojev, ki izhajajo iz podanih smernic in upravičenih zahtev iz faze razgrnitve in javne obravnave ni moč izpolniti, takšna dejavnost na lokaciji ni možna.

Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba. Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.

V obravnavanih območjih in naseljih so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni določeno drugače:
1. redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav
2. adaptacija
3. rekonstrukcije
4. prizidave
5. nadzidave
6. rušitve
7. gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in energetike
8. urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve
9. postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, stojnic in spominskih obeležij
10. gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi.

Poleg navedenih posegov so v posameznih tipih območij oziroma naselij dovoljeni še:
A) Območja in strnjena naselja s pretežno stanovanjsko zazidavo:
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju.
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd.
4. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov prvotnega objekta.
5. urejanje odprtih površin kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, peš poti, ploščadi, parkirišča, postavitev mikrourbane opreme.
B) Območja in strnjena naselja z mešano stanovanjsko-kmečko zazidavo:
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju.
3. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta.
4. postavitev pomožnih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje, drvarnice ipd.
5. postavitev pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij
6. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme.
C) Območja in naselja s pretežno kmečko zazidavo
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju.
3. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta.
4. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov
5. pomožni objekti za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij
6. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme.
D) Območja s pretežno počitniško zazidavo
1. novogradnje kot zaključitev obstoječih območij
2. sprememba namembnosti pod posebnimi pogoji za:
– stanovanja
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju.
3. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta.
4. postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih počitniških objektov.
E) Območja in naselja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
1. novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov tako, da ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta.
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja in potrebe terciarne in kvartarne dejavnosti
3. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta, če ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta
4. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij.
F) Območja naselij, ki po pretežni namenski rabi prostora niso namenjena poselitvi
1. na površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo
– agrooperacije in pogozditve
2. postavitev pomožnih objektov za potrebe primarne kmetijske in gozdarske funkcije, ki ne potrebujejo komunalne opreme
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij
4. novogradnje posameznih objektov na stavbnih zemljiščih, za dejavnosti ki služijo kmetijskim in dopolnilnim in dodatnim dejavnostim na kmetijah, ob upoštevanju krajinske tipike (samotne kmetije, zaselki, razloženo naselje, ob upoštevanju oblikovalskih značilnosti ostalih objektov na območju) in ostalih pogojev tega odloka,
5. nadomestna gradnja na stavbnih zemljiščih ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih ne odstopajo več kot 10% od prvotnih gabaritov.
6. dozidave in nadzidave za objekte, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča in so zgrajeni pred letom 1967
7. sprememba namembnosti obstoječih objektov, razen pomožnih objektov, za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– sekundarna bivališča
– potrebe podjetništva, terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju.
8. gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma na stavbnih zemljiščih, če ti ne bodo povzročali prekomernih motenj v okolju.
9. določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim objektom
10. postavitev začasnih objektov za potrebe monitoringa, za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve in zbiranje podatkov)
11. vodnogospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov
12. postavitev turističnih oznak in usmerjevalnih tabel
13. objekti in naprave za potrebe komunale, prometa, zvez in energetike, ki ne spreminjajo namembnosti in prejšnje rabe zemljišč
14. rekonstrukcije javnih cest in javnih poti z njihovimi sestavnimi deli v okviru njihovih obstoječih tras
15. postavitev nadstreškov in kioskov ter postajališč v območju varovalnega pasu javnih cest in poti.

1. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev – stalni PUP (S)
2. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava izvedbenih načrtov – začasni PUP (Z)

ŠKOFJA LOKA
A/ STANOVANJSKA OBMOČJA
S1/1 – ureditveno območje (Kamnitnik) (S)
Obsega obstoječo strnjeno stanovanjsko gradnjo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje, objekte centralnih dejavnosti in skladišč s pripadajočimi funkcionalnimi površinami.
– V območju obstoječe strnjene pozidave so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
– V območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje so dovoljeni posegi skladno z 9.F členom.
– Za obstoječe objekte, ki služijo centralnim dejavnostim oziroma skladiščem, je dovoljeno le redno vzdrževanje oziroma manjši posegi, ki so nujni za normalno funkcioniranje dejavnosti v obstoječem obsegu na tem prostoru, dovoljena je sprememba namembnosti teh površin za potrebe stanovanjske gradnje skladno s 6. členom tega odloka.
– Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
S1/1 a – ureditveno območje (Kamnitnik) (Z)
Območje, ki je z DP in z SP namenjeno za organizirano stanovanjsko gradnjo vključno s pripadajočo družbeno infrastrukturo.
V območju stanovanjske gradnje, kjer bo izdelan izvedbeni načrt, so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.E členom.
Sl/2 – ureditveno območje (Frankovo naselje) (S)
– Obsega obstoječo v individualno stanovanjsko gradnjo, nekaj kmetij, obstoječo blokovno gradnjo, objekte centralnih dejavnosti (šola, trgovina, športne površine, vrtec, ATC, RTP, parkirne površine, park).
– Frankovo naselje je opredeljeno kot sekundarni mestni center v okviru stanovanjskega območja in ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. A, B členom, postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
– Na območju RTP so dovoljeni vsi posegi za normalno obratovanje.
S1/3 – ureditveno območje (Podlubnik) (S)
– Obsega skoraj v celoti realizirano stanovanjsko sosesko, ki obsega:
a) cono obstoječe individualne stanovanjske gradnje
b) cono obstoječe starejše stanovanjske gradnje in kmetije ob severnem delu ureditvenega območja
c) cono stanovanjskih stolpnic (blokovna gradnja)
d) cono javnih objektov s centralnimi funkcijami soseske
e) cono javnih zelenic oziroma zelenih površin ob individualni stanovanjski gradnji
f) cono javnih zelenic, otroških igrišč in večnamenske ploščadi ob blokovni gradnji.
– Območje ima mešano funkcijo.
a) V coni obstoječe novejše individualne stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom. Vsi novi posegi v ureditvenem območju Podlubnika se morajo prilagoditi obstoječim oblikovnim merilom naselja glede višine, gradbene črte, naklona streh in smeri slemena, razmerju fasad, orientaciji, merilih in razporeditvi fasadnih elementov, barvi, teksturi streh in fasad, načinu ureditve funkcionalnega zemljišča. Pri lociranju novih prizidkov je obvezno upoštevati gradbeno linijo in odmike od komunalnih naprav in na podlagi analize poiskati ustrezno rešitev za celoten niz ter ugotoviti tudi vplive novih posegov na najbližjo okolico in njeno zazidavo. Gabariti novih prizidav se morajo obvezno prilagoditi obstoječim gabaritom. Površina prizidkov k obstoječim stanovanjskim hišam, ki predstavljajo izboljšanje bivalnih pogojev, praviloma ne sme presegati 50 % zazidane površine obstoječega objekta in ne sme presegati višinski gabarit obstoječega objekta. Objekt mora skupaj s prizidkom predstavljati arhitektonsko celoto.
b) V coni obstoječe starejše stanovanjske gradnje ob severnem delu ureditvenega območja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom na še prostih površinah v kombinaciji za uslužnostne dejavnosti.
c) V coni obstoječe blokovne gradnje so dovoljeni posegi za redno vzdrževanje objektov in manjši posegi v okviru pripadajočega funkcionalnega zemljišča za dopolnitev tistih funkcij, ki so za življenje in delo nujno potrebna (parkirna mesta, ureditev funkcionalnega zelenja, peš poti, otroška igrišča, športne naprave, ipd.).
d) V coni javnih objektov, kjer leži obstoječi trgovski center, je dovoljena izgradnja garažne hiše in eventualna gradnja za razširitev ponudbe, ki jo stanovanjsko naselje potrebuje, postavitve kioskov so dopustne skladno s 6. členom tega odloka.
e,f) V coni javnih zelenih površin so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni za zagotovitev osnovne rabe.
V območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno z 9.F členom.
S1/5 – ureditveno območje (Vešter) (S)
Vešter je gručasto naselje v stiku s pobočjem, proti bregu ima izrazit rob, dominant ni.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
V ureditvenem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
V območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno z 9.F členom.
S1/6 – ureditveno območje (Trnje) (S)
S1/7 – ureditveno območje (Trnje) (S)
Trnje je zloženo naselje v stiku s pobočjem, pretežno z neizrazitim robom in brez dominante.
– Obsega kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in območja razpršene poselitve.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
V ureditvenih območjih naselij S1/7 in S1/6 so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8 in 9.C členom.
V območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno z 9.F členom.
S1/8 – ureditveno območje (Virlog) (S)
Virlog je gručasto naselje v pobočju, z izrazitim robom proti Virloškemu potoku, dominant ni.
Ureditveno območje Virlog obsega ureditveno območje naselja Virlog in območje razpršene poselitve.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
V ureditvenem območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.B členom.
V območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno z 9.F členom.
S1/9 – ureditveno območje – (Binkelj) (S)
Binkelj je gručasto, sestavljeno naselje v ravnini ob robu agrarnih površin, rob naselja je pretežno neizrazit, dominante so vključene v naselje.
Ureditveno območje Binkelj obsega ureditveno območje naselja Binkelj in območje razpršene poselitve.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
V ureditvenem območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.B členom.
V območjih stavbnih zemljišč razpršene gradnje pa so dovoljeni posegi skladno z 9.F členom.
S1/10 – ureditveno območje (Center slepih in slabovidnih) (S)
Obsega obstoječe objekte Centra slepih in slabovidnih, doma upokojencev, Starološkega gradu in obstoječo stanovanjsko gradnjo na zahodnem delu.
Območje ohranja mešano funkcijo.
V območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
V zaščitenem območju Starološkega gradu so dovoljeni posegi skladno z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik.
S1/11 – ureditveno območje (Stara Loka – zahod) (S)
– Obsega v celoti realizirano manjšo novejšo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom, v območju novejše stanovanjske gradnje je gradnja pomožnih objektov dovoljena le na podlagi enotnih oblikovalskih pogojev.
S1/12 – ureditveno območje (Stara Loka – vzhod) (S)
– Obsega kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe pokopališče, objekte centralnih dejavnosti, cerkev Sv. Jurija in razpršeno gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom vključno s posegi za ureditev pokopališča.
V območjih razpršene gradnje so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
Za objekte pomembnejše stavbne dediščine je potrebno upoštevati likovno-prostorsko študijo, ki jo je izdelala FAGG.
S1/13a – ureditveno območje (Groharjevo naselje – blokovna gradnja)
Obsega obstoječo blokovno in individualno gradnjo večje gostote, objekte centralnih dejavnosti, zelene površine, večnamensko ploščad, parkirišča in garaže.
V območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. členom tega odloka.
S1/13b – ureditveno območje (Groharjevo naselje – individualna gradnja z razpršeno poselitvijo)
V območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.A členom tega odloka.
S1/15 – ureditveno območje (zdravstveni dom) (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti, parkirne površine in mestne zelene površine.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
Na območju objektov centralnih dejavnosti in parkirnih površin so dovoljene spremembe namenske rabe znotraj posameznih funkcionalnih območij posameznih obstoječih dejavnosti za potrebe stanovanjskih in centralnih dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
Na območju mestnih zelenih površin posegi niso dovoljeni, razen za potrebe komunalne in prometne infrastrukture.
V območju obstoječe stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
– Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
S1/16 – ureditveno območje (Pod plevno) (S)
– Obsega območje realizirane novejše organizirane stanovanjske gradnje, za katerega je sprejet zazidalni načrt (Ur. vestnik Gorenjske, št. 32/8l, 21/86), obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– V območju obstoječe stanovanjske gradnje in kmetij so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.B členom.
– Na obstoječi lokaciji gostilne Plevna so znotraj določenega funkcionalnega zemljišča dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.A členom.
– Na zaščitenem območju Španove kmetije so dovoljeni posegi skladno z odlokom o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
S1/17 – ureditveno območje (Suha) (S)
Suha je gručasto, zloženo naselje na terasi, rob naselja ni izrazit, poudarjena dominanta je odmaknjena od naselja (cerkev), dominante so tudi v jedru in ob robu naselja.
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
– Na zaščitenem območju kmetije pri “Miklavžku” in pri cerkvi na Suhi so dovoljeni posegi v skladu z odloki o razglasitvi za kulturni spomenik.
S1/18 – ureditveno območje (Hafnerjevo naselje) (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
Pri lociranju novih prizidkov je obvezno upoštevati gradbeno linijo in odmike od komunalnih naprav in na podlagi analize poiskati ustrezno rešitev za celoten niz ter ugotoviti tudi vplive novih posegov na najbližjo okolico in njeno zazidavo.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
S1/19 – ureditveno območje (Trata) (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
S1/20 – ureditveno območje (Lipica) (S)
Lipica je gručasto naselje na ravnini ob agrarnih površinah, brez izrazitega roba, z dominantami znotraj naselja.
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja kmetijsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.C členom.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
PUŠTAL
S1/21 – ureditveno območje (Puštal) (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo obstoječe kmetije, Puštalski grad, cerkev Sv. Križa na Hribcu, mestne zelene površine, površine za šport in rekreacijo z obstoječimi objekti kopališča in parkirne površine.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– V območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom razen na zelenih površinah, kjer so dovoljeni posegi za komunalno in prometno infrastrukturo.
– Na površinah za šport in rekreacijo z obstoječimi objekti kopališča in parkirnimi površinami so dovoljene spremembe namembnosti v skladu z 6. členom tega odloka. Predvideni posegi se obvezno razgrnejo za 14 dni in v tem času javno obravnavajo.
– V zaščitenem območju pa je pri posegih potrebno upoštevati določbe odloka o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
S1/22 – ureditveno območje (Puštal–Žolšče) (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo ter obstoječo počitniško gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A, D členom.
S1/23 – ureditveno območje (Puštal) (S)
– Obsega območje novejše stanovanjske gradnje.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
S1/24 – ureditveno območje (Puštal) (S)
– Obsega območje novejše stanovanjske gradnje in novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
S1/25 – ureditveno območje (Zabrajda) (S)
– Obsega območje obstoječe stanovanjske gradnje.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A členom.
S1/26 – ureditveno območje (Karlovec, Trata) (S)
– Obsega obstoječo strnjeno stanovanjsko gradnjo, kmetije in objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi funkcionalnimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
– V zaščitenem območju je pri posegih potrebno upoštevati določbe odloka o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
S1/27 – ureditveno območje (Vincarje) (S)
Vincarje so gručasto, zloženo naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti grajskemu hribu in potoku, drugje je rob neizrazit, dominant ni.
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
V zaščitenem območju pa je potrebno pri posegih upoštevati določbe odloka o razglasitvi podzemeljske geomorfološke dediščine Škofje Loke za naravni in kulturnozgodovinski spomenik.

ŠKOFJA LOKA
B/ PROIZVODNO-POSLOVNA OBMOČJA
P1/1 – ureditveno območje – (Z)
Dovoljeni so posegi ter gradnja objektov in naprav v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo obstoječih dejavnosti, manjši posegi na obstoječih objektih in napravah ter manjše zaokrožitve obstoječih objektov, gradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture kot logična prostorska funkcionalna zaokrožitev obstoječih obratov, predvsem s ciljem zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak.
Na novih površinah je možna gradnja objektov proizvodno-poslovnih dejavnosti ob predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje, ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja. Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti obstoječih dejavnosti je možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje z posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
Na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
Na območjih razpršene poselitve so možni posegi v skladu z 8. in 9.A členom.
– Rob industrijskega območja je potrebno obvezno zazeleniti.
P1/2 – ureditveno območje
1. Ureditveno območje P1/2a
Obsega območje obstoječih objektov, kjer so dovoljene: adaptacije, nadzidave obstoječih objektov do višine najvišjega objekta na ureditvenem območju ter posegi in gradnja objektov v zvezi z ekološko tehnološko sanacijo obstoječih dejavnosti, gradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture. Dovoljena je sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe poslovno proizvodne dejavnosti ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja.
Na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
Sprememba namembnosti za trgovske dejavnosti so možne samo v okviru in za potrebe proizvodnih in komunalnih dejavnosti, ki se nahajajo oziroma se bodo nahajale na območju.
2. Ureditveno območje P1/2b
Obsega območje za katerega je izdelan zazidalni načrt (Uradni list RS, št. 44/98).
3. Ureditveno območje P1/2c
Lociranje novih dejavnosti in gradnja objektov je možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje z posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
Območje je prometno dostopno preko območja P1/2b, kjer je predvidena gradnja prometnice, ki omogoča dostop do območja P1/2c.
Predlog pozidave novih površin se razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno obravnava.
Na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
P1/3 – ureditveno območje (Z)
– Dovoljeni so posegi na obstoječih objektih (adaptacije, nadzidave do višine najvišjega objekta na obravnavanem območju manjše prizidave do 50% tlorisne velikosti obstoječega objekta ter do višine obstoječega objekta ter posegi in gradnja objektov v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo s ciljem zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture znotraj funkcionalno zaokroženih površin skladno s sanacijskim programom.
– Pas ob Kidričevi cesti je potrebno zazeleniti z drevesno vegetacijo.
Na novih površinah je možna gradnja objektov proizvodno-poslovnih dejavnosti ob predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje, zazelenitvi z drevesno vegetacijo na celotnem južnem in zahodnem robu, ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja.
Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti obstoječih dejavnosti je možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje s posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96)
Na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
V zelenem pasu so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom znotraj funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov s poudarkom na obrtni dejavnosti.
P1/4 – ureditveno območje (Z)
Pri obstoječih objektih je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije, manjše prizidave do 50% tlorisne velikosti osnovnega objekta ter do višine osnovnega objekta, nadzidave do višine najvišjega objekta na obravnavanem območju za funkcionalno zaokrožitev objektov, posegi za ekološko sanacijo ter izgradnja potrebne prometne in komunalne infrastrukture.
Na novih površinah je možna gradnja objektov proizvodno-poslovnih dejavnosti ob predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja. Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti obstoječih dejavnosti je možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje z posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka, vode in tal. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
Na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce in potrebne manipulacijske površine.
Smotrni so predvsem programi trgovsko-servisne ponudbe. Južni rob območja je potrebno zazeleniti z drevesno vegetacijo.
V opredeljenem zelenem pasu so dovoljeni vsi posegi skladno z 8.in 9.A členom znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih stanovanjskih objektov s poudarkom na obrtni dejavnosti.
P1/5 – ureditveno območje (Z)
V območjih obstoječih dejavnosti so dovoljeni posegi ter gradnja objektov in naprav v zvezi ekološko-tehnološko sanacijo obstoječih dejavnosti, gradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture. Dovoljena je sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe poslovnih dejavnosti ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja.
Na funkcionalnem zemljišču posameznih objektov in dejavnosti je potrebno zagotoviti dovolj parkirišč za zaposlene in obiskovalce.
Na novih površinah je možna gradnja objektov poslovnih dejavnosti ob zagotovitvi ukrepov za varstvo okolja, ob predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje ter ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
Predlog pozidave novih površin se razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno obravnava.
P1/7 – ureditveno območje (Z)
Ureditveno območje se ureja z ureditvenim načrtom (Uradni list RS, št. 4/99).
P2 – ureditveno območje (Z)
Posegi v območju obstoječe pozidave so dovoljeni le na podlagi predhodno izdelanega celovitega sanacijskega programa (usedalniki, hrup, zrak). Dovoljena je izgradnja prometne in komunalne infrastrukture.
Širitev na nove površine za to dejavnost ni dovoljena, za druge dejavnosti pa skladno s 6. členom tega odloka. Vedutno izpostavljene objekte je potrebno zazeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo.
P3/1 – ureditveno območje (Z)
Na območju TERMA so do izdelave ureditvenega načrta dovoljeni vsi posegi potrebni za funkcionalno zaokrožitev proizvodnje in skladno s sprejetim programom ekološko-tehnološke sanacije.
Dovoljena je tudi izgradnja potrebne prometne in komunalne infrastrukture.
P3/2 – ureditveno območje (Z)
V območju so dovoljeni posegi na obstoječih objektih, oziroma izgradnja objektov na podlagi že izdanih dovoljenj ter gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture oziroma posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo.
P3/3 – ureditveno območje (Z)
V ureditvenem območju so dovoljeni vsi posegi v skladu z 8. členom tega odloka.
P5 – ureditveno območje (Z)
Območje je namenjeno za potrebe industrije in proizvodne obrti. Dovoljeni so posegi in gradnja objektov, kolikor to omogoča predhodno opravljena strokovna preverba ekološke ranljivosti prostora.
– Na obstoječih objektih je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije ter manjše zaokrožitve obstoječih objektov do 50% tlorisnega in višinskega gabarita osnovnega objekta, gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture skladno z izdelanim razvojnim in sanacijskim programom s ciljem zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak.
– Pri obstoječih stanovanjskih objektih v opredeljeni coni, je dovoljeno le redno vzdrževanje ter gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča.
– Posegi na nove površine niso dovoljeni.
P6 – ureditveno območje (Z)
– Dovoljeno je redno vzdrževanje objektov in posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo obstoječe dejavnosti.
Lociranje novih dejavnosti in sprememba namembnosti obstoječih dejavnosti je možna ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje z posebnim poudarkom na varovanju in izboljšanju kvalitete zraka, vode in tal. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
V delu območja, kjer se nahajajo objekti obstoječe kmetije se dovolijo posegi v skladu z 8. členom tega odloka.

ŠKOFJA LOKA
C) OBMOČJA STANOVANJ IN CENTRALNIH DEJAVNOSTI OBMOČJA STANOVANJ IN OBRTNIH DEJAVNOSTI
SC1 – ureditveno območje (Kapucinsko predmestje) (Z)
Ureditveno območje SC1 obsega ureditvena območja SC1/a, SC1/b, SC1/c, SC1/d
Ureditveno območje leži med Selško Soro, Partizansko cesto in hribom Kamnitnik ter obsega stanovanjsko gradnjo (blokovno in individualno), kompleks bivše vojašnice ter centralne dejavnosti (avtobusna postaja, Pošta, NAMA, hotel, poslovna hiša, tržnica, šola, zelene površine, pokopališče).
Ureditvena območja SC1/a, SC1/b (Z)
V ureditvenem območju so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.E členom.
Postavitve kioskov so dovoljene le skladno s 6. členom tega odloka.
SC1/c (Z)
Na območju bivše vojašnice so v ureditvenem območju do izdelave ureditvenega načrta dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.E členom tega odloka.
SC1/d (S)
V območju so dovoljeni posegi na podlagi 9.A člena.
SO1 – ureditveno območje (Obrt Virmaše) (Z)
– Do sprejetja ZN so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.E členom.
SO – ureditveno območje (Obrt Hrastnica) (Z)
– Do sprejetja ZN so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.E členom.

ŠKOFJA LOKA
D) OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI OBMOČJA OSTALIH CENTRALNIH DEJAVNOSTI
C1/1 – ureditveno območje (Športne površine Trata) (S)
– Območje obsega površine, namenjene športu in rekreaciji z delno že realiziranim programom.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno s 6. členom tega odloka.
Na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov so dovoljeni vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječih dejavnosti.
Cl/2 – ureditveno območje (šola, vrtec, srednje šole Poden) (S)
– Dovoljeni so vsi posegi v skladu z 8. členom odloka ter na prostih površinah izgradnja športnih igrišč in športnih objektov za potrebe šol in športne hale v skladu z 6. členom tega odloka, izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture ter izgradnja objektov za oskrbne dejavnosti.
C1/3 – ureditveno območje (športne površine Puštal) (S)
– Obstoječe objekte in naprave na telovadišču v Puštalu je dovoljeno redno vzdrževati oziroma adaptirati, ter dograjevati potrebno komunalno in prometno infrastrukturo, dovoljena je gradnja rekreacijskih objektov in začasnih objektov.
C2 – ureditveno območje (športne površine Kamnitnik) (Z)
– Posegi na to območje do sprejetja izvedbenega načrta niso dovoljeni.
V1 – ureditveno območje (vrtičkarstvo – Podlubnik) (S)
Dovoljeni so posegi v skladu z 29. in 30. členom tega odloka.
V2 – ureditveno območje (vrtičkarstvo – Sorška cesta) (S)
Dovoljeni so posegi v skladu z 29. in 30. členom tega odloka.
ŠR – ureditveno območje (šport in rekreacija GORAJTE) (Z)
– Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega stanja igrišč in spremljajočih objektov ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
ŠR/I- ureditvena območja (šport in rekreacija) (S)
Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega stanja igrišč in spremljajočih objektov ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
CP – ureditveno območje (centralno pokopališče Lipica) (Z)
Znotraj obstoječega območja pokopališča je dovoljeno redno vzdrževanje ter posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječih objektov ter izgradnja potrebne komunalne in ostale infrastrukture v skladu z določbami 6. člena tega odloka.
CČN – ureditveno območje centralna čistilna naprava Suha (Z)
Dovoljeni so vsi posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje in ekološko-tehnološko sanacijo centralne čistilne naprave.
Obstoječo čistilno napravo je treba opremiti z rezervoarjem za zbiranje vsebine iz greznic, ki mora biti z regulacijskim zasunom povezan s čistilno napravo.
CČNP – ureditveno območje (Z)
– Obsega ureditveno območje predvideno za selitev centralne čistilne naprave za ureditveno območje Škofje Loke.
– Do izdelave lokacijskega načrta na območju ni dovoljeno izvajati nobenih posegov.
Ureditveno območje ČNB
Območje predvidene naprave za naselje Bukovica. V območju gradnje je možna gradnja čistilne naprave ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93‚ 1/96).
Ureditveno območje ČNR
Območje predvidene naprave za naselje Reteče. V območju gradnje je možna gradnja čistilne naprave ob upoštevanju 6. člena tega odloka. Predhodno mora biti izdelano delno poročilo o vplivih na okolje. Poročilo mora vsebovati vse elemente opredeljene v zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96).
MV – ureditveno območje (mestna vrtnarija) (S)
K – ureditveno območje (konfiskati) (Z)
– Posegi na navedena ureditvena območja so dovoljeni skladno s 6. členom tega odloka.
ŽP – ureditveno območje (Z)
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z določbami 6. člena tega odloka.

KS STARA LOKA – PODLUBNIK
Crngrob (S)
– posamični zaselki, pogojeni s terenskimi razmerami in z dominanto (cerkev) na izpostavljenem delu, v stiku z agrarnimi površinami rob neizrazit, dominanta ob zaključku naselja
Križna gora (S)
– gručasto naselje na grebenu, pretežno z izrazitim robom, dominanto na izpostavljenem delu, (cerkev) in dominantami vključenimi v naselje
Moškrin (S)
– gručasto naselje v ravnini s pretežno neizrazitim robom, brez dominante
Pevno (S)
– gručasto naselje v stiku s pobočjem, s pretežno neizrazitim robom in dominanto kot delom naselbinskega telesa
– Ohranjajo prevladujočo kmečko funkcijo.
– V območjih naselij so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.C členom.
– V območjih razpršene poselitve v skladu z 9.F členom.
– Za naselje Crngrob veljajo pogoji II. varstvenega režima za varovanje urbanistične dediščine.
– Za vse posege v vplivnem območju cerkve Sv. Križa na Križni gori in cerkve Sv. Uršule v Pevnu je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško-varstvene službe.
– Posegi v zaščitenem območju cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu so dovoljeni skladno z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik.
S8 – Papirnica (S)
– Razloženi posamični zaselki, prilagojeni terenskim danostim, pretežno z neizrazitim robom, brez dominante
– Ohranja mešano funkcijo.
V območjih naselij so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.C členom.
V območjih razpršene poselitve v skladu z 9.F členom in v skladu z določbami 6. člena tega odloka.
Forme, Dorfarje, Sv. Duh in Virmaše
Območja razpršene poselitve Forme, Dorfarje, Sv. Duh in Virmaše se ureja v skladu z 9.F členom.
Ureditvena območja naselij se urejajo z PUP za mikrocelote Forme, Dorfarje, Sv. Duh in Virmaše.

KS ŠKOFJA LOKA – mesto
Sv. Andrej nad Zmincem (S) – posamični zaselki razpršena poselitev kot tipična poselitev
Ožbolt nad Zmincem (S) – posamični zaselki razpršena poselitev kot tipična poselitev
Sv. Barbara (S) – posamični zaselki razpršena poselitev kot tipična poselitev
– Ohranjajo prevladujočo kmečko funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. C.,F členom.
– Za vse posege v vplivnem območju cerkve Sv. Andreja v naselju Sv. Andrej nad Zmincem je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško-varstvene službe.
S7 – Podpulferca (S) – razloženo naselje
Obsega ureditveno območje naselja in razpršeno poselitev.
Ohranja mešano funkcijo.
V ureditvenem območju naselja S7 so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.B členom.
V območjih razpršene poselitve pa v skladu z 9.F členom.

KS TRATA
Draga (S)
– Gručasto naselje v stiku s pobočjem, ob gozdu, z neizrazitim robom proti ravnini in dominanto ob robu naselja.
Gosteče (S)
– Gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti gozdu in dominantama na robu naselja.
Pungert (S)
– Gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti gozdu, brez dominante.
– Naselja ohranjajo pretežno kmečko funkcijo.
– V ureditvenih območjih naselij so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. C. členom. V območjih razpršene poselitve so dovoljeni posegi v skladu z 8. in 9.F členom.
– Vsi posegi v zaščitenem območju cerkve Sv. Andreja v Gostečah so dovoljeni skladno z določili odloka o razglasitvi za kulturni spomenik.
S9 – Hosta (S)
– Posamični zaselki na terasi med vodo in gozdom, brez dominante, z izrazitim robom na robu terase.
– Ohranja mešano funkcijo.
– V ureditvenem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.B členom.
V območju razpršene poselitve naselja Hosta so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9.F členom.
Na stavbnih zemljiščih je možna gradnja stanovanjskih objektov z namenom sanacije in zgostitve razpršene poselitve.

KS RETEČE – GORENJA VAS
Ureditveno območje S2/1 a
– Obsega pretežno obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8.in 9. A členom.
Ureditveno območje S2/1b(Z)
Obsega območje predvidene kompleksne stanovanjske enodružinske gradnje.
Do sprejetja zazidalnega načrta so dovoljeni posegi v skladu z 8. členom razen točk 2., 3., 4. in 5.
S2/2 – ureditveno območje Reteče – med regionalno cesto in železnico (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S2/3 – ureditveno območje Reteče – ob šoli (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
Ureditveno območje S2/4a
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in cerkve Sv. Janeza Evangelista ter obstoječe pokopališče.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, za posege v vplivnem območju cerkve je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško-varstvene službe.
Ureditveno območje S2/4b
V ureditvenem območju so dovoljeni posegi v skladu z 9.A in 6. členom.
Pred pričetkom gradnje na tem območju je potrebno izdelati predlog pozidave območja, ki se za 14 dni razgrne in se v tem času opravi javna obravnava.
Ta predlog je potrebno upoštevati pri vsaki gradnji na obravnavanem območju.
Ureditveno območje S2/4c
V območju je dovoljena gradnja ribogojnice ob upoštevanju vseh predpisov s področja varstva narave in okolja.
S2/5 – ureditveno območje Gorenja vas – Reteče (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
W – ureditveno območje Reteče – počitniški objekti (S)
– Obsega obstoječo počitniško gradnjo in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8., 9.A in 9.D členom.
V ostalem območju naselij Reteče in Gorenja vas–Reteče so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.F členom razen 4. točke 9.F člena.

KS GODEŠIČ
S3/l – ureditveno območje Godešič – sever (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S3/2 – ureditveno območje Godešič – vaško jedro (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo ter cerkev Sv. Miklavža.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom, v vplivnem območju cerkve je potrebno pridobiti soglasje spomeniško-varstvene službe.
S3/3 – ureditveno območje Godešič – Na Ježi (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9.F členom razen 4. točke 9.F člena.
Ureditveno območje G1
Območje gostinsko-servisnega objekta. V območju stavbnih zemljišč so dovoljene novogradnje za potrebe gostinskih, servisnih dejavnosti s funkcijo obcestnega postajališča ob državni cesti Ljubljana–Kranj.
Posegi so možni v skladu z 6. členom odloka. Rešitev ureditve mora biti javno razgrnjena za obdobje 14 dni z javno obravnavo posega.
Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bodo vplivali na podtalnico in v soglasju z pristojno gozdarsko službo.

KS BUKOVICA – BUKOVŠČICA
Bukovica (S)
– gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, rob naselja je izrazit, dominanta (cerkev) je vgrajena v silhueto naselja
Bukovščica (S)
– gručasto naselje v stiku s pobočjem, pretežno izrazit rob naselja, dominanta je vgrajena v silhueto naselja, posamični zaselki
Knape (S)
– gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti agrarnim površinam, brez dominante, posamični zaselki
Pozirno (S)
– gručasto naselje v pobočju, delno z izrazitim robom, brez dominante
Praprotno (S)
– gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazito omejenim robom proti agrarnim površinam, brez dominante
Stirpnik (S)
– samotne kmetije, posamični zaselki vezani na konfiguracijo terena, brez izrazitih omejitev in dominant
Strmica (S)
– gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, pretežno izrazit rob naselja, brez dominante
Tomaž nad Praprotnim (S)
– gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, z izrazitim robom, dominanta nad naseljem (cerkev)
Vsa naselja, razen Bukovice, ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov s področja naravne in kulturne dediščine in varovanju značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.
Za posege v vplivnem območju cerkve Sv. Klemena v Bukovščici je potrebno mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
Naselje Bukovica je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino, naselje ohranja mešano funkcijo, dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B, F členom.
ŠEVLJE
S4/2 – ureditveno območje Ševlje–sever (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
S4/3 – ureditveno območje Ševlje–jug (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9.F členom.

KS LENART NAD LUŠO
Golica (S)
– gručasti zaselki v pobočju, brez izrazitih robov, jedra in dominant
Lenart nad Lušo (S)
– posamični zaselki v pobočju, brez izrazitega roba, dominanta (cerkev) na izpostavljenem delu naselja
Rovte v Selški dolini (S)
– razloženo naselje v pobočju, brez izrazitega roba in dominante
Spodnja Luša (S)
– razloženo naselje v pobočju, pretežno z izrazitim robom, brez dominante
Zgornja Luša (S)
– razloženo naselje v pobočju, pretežno brez izrazitega roba in brez dominante
Naselja ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob varovanju kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.
V območju počitniških objektov v naselju Zg. Luša in Lenartom so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.

KS LOG
Brode (S)
– gručasto, sestavljeno naselje v ravnini, z izrazitim robom ob agrarnih površinah, dominanta v jedru in nad naseljem (cerkev)
Bukov vrh (S)
– samotne kmetije
Gabrk (S)
– gručasto naselje v pobočju, proti ravnini izrazit rob, dominant ni
Gabrška gora (S)
– posamični zaselki, samotne kmetije
Kovski vrh (S)
– samotne kmetije
Log nad Škofjo Loko (S)
– gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, ob komunikaciji in vodi, rob naselja pretežno izrazit, dominante znotraj naselja
Na Logu (S)
– razloženo naselje, samotne kmetije v pobočju, dominanta na izpostavljeni lokaciji (cerkev) in znotraj posameznih gruč
Smoldno (S)
– samotne kmetije
Valterski vrh (S)
– samotne kmetije
Visoko pri Poljanah (S)
– zaselek
Vsa naselja razen Brodov in Na Logu ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom .
– V obstoječem območju počitniških hiš Na Logu in Logu nad Škofjo Loko ter Gabrški gori so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
– V vplivnem območju cerkve Sv. Sobote v Bukovem vrhu, cerkve Sv. Filipa in Jakoba v Valterskem vrhu, Sv. Volbenka Na Logu, znamenja Na Logu in Sv. Tomaža v Brodeh je za posege potrebno mnenje pristojne spomeniško-varstvene službe.
– Naselje Brode je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistični spomenik.
– Naselji Brode in Na Logu ohranjata mešano stanovanjsko-kmetijsko funkcijo, dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9.B, F členom.
– Za območje obstoječih počitniških objektov v Brodeh so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom razen 1. točke 9.D člena.
– V zavarovanem območju “Vrbanove” hiše v Brodeh so posegi dovoljeni skladno z veljavnim odlokom o razglasitvi za etnološko arhitekturni spomenik.
– V zavarovanem območju Tavčarjevega dvorca na Visokem so dovoljeni posegi in spremembe namembnosti za terciarne in kvartarne dejavnosti, stanovanja, turizem in potrebe kmetijstva, skladni z veljavnim odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik in skladno s 6. členom tega odloka, skladno s smernicami LRZVNKD in odbora za prenovo je možna gradnja stanovanjskega objekta na parceli 336 k.o. Visoko.

KS ZMINEC
Bodovlje (S)
– gručasto, sestavljeno naselje s pretežno izrazitim robom, dominanta (cerkev) na robu naselja
Breznica pod Lubnikom (S)
– gručasto naselje, samotne kmetije
Florjan nad Zmincem (S)
– samotne kmetije
Gabrovo (S)
– gručasto naselje
Hrib pri Zmincu (S)
– samotne kmetije
Sopotnica (S)
– posamični zaselki, samotne kmetije
Staniše (S)
– samotne kmetije
Zminec (S)
– gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, z izrazito omejenim jedrom, rob naselja v celoti neizrazit, dominante vključene v naselje, posamični zaselki
Vsa naselja ohranjajo pretežno kmečko funkcijo, razen naselij Bodovlje in Zminec, ki ohranjata mešano funkcijo.
V ostalih naseljih so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
V ureditvenem območju naselja Bodovlje so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9.B členom.
V območju razpršene poselitve so dovoljeni posegi v skladu z 9.F členom.
V območju planskega rezervata obvozne ceste Škofje Loke so posegi možni v skladu z pogoji Ministrstva za promet in zveze in v skladu z 6. členom tega odloka.
V vplivnem območju cerkve Sv. Petra v Bodovljah so posegi dovoljeni z mnenjem pristojne spomeniško-varstvene službe.
V območju obstoječih počitniških objektov v Sopotnici so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
ZMINEC
S 5/1 ureditveno območje Zminec–sever
– Obsega obstoječe stanovanjske in počitniške objekte.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo .
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.A, pri počitniških objektih pa so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9.D členom, razen 1. točke 9.D člena.
S 5/2 ureditveno območje Zminec–jug
– Obsega stanovanjske objekte, kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9.B členom.
Naselje Zminec obsega poleg dveh opredeljenih ureditvenih območij tudi obstoječa stavbna zemljišča, ki obsegajo:
1. Severni del nad cesto
– obstoječo razpršeno zazidavo severno od ceste do Sopotniške grape
– obstoječo zazidavo pod Muretovim gričem
2. Južni del pod cesto
– obstoječo zazidavo zahodno od ureditvenega območja S5/2
– razpršeno zazidavo južno od ceste
– zaselek “Šefert”
– zaselek “pod Primožičem”
– razpršena stanovanjska gradnja
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov so možni posegi v skladu z 8. in 9.B členom.
V območjih razpršene gradnje pa v skladu z 8. in 9.F členom
V obstoječih gručah je na stavbnih zemljiščih možna zapolnitev.
Ohranja se zazidalna linija v strnjenem jedru starega dela naselja, kjer se nahajajo objekti pomembnejše stavbne dediščine Zminec 7, Zminec 10 in Zminec 13, ki imajo ohranjene likovne elemente.
Za posege na navedenih objektih in v neposredni bližini mora investitor predhodno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
Ohranjajo se obstoječe zelene površine med cesto in obstoječo pozidavo.
Cerkev Sv. Lovrenca nad naseljem Zminec je izrazita krajinska dominanta in nekatere topografske značilnosti dajo slutiti pomembno arheološko dediščino še iz prazgodovinskega časa. Teren je varovan s 1., 2. in 3. stopnjo varstvenega režima za arheološko dediščino.
V območjih razpršene poselitve so dovoljeni posegi v skladu z 9.F členom.
V območju planskega rezervata obvozne ceste Škofje Loke so posegi možni v skladu z pogoji Ministrstva za promet in zveze in v skladu z 6. členom tega odloka.

1. G – ureditveno območje Gramoznica Reteče (Z)
Izkoriščanje in sanacija na območju obstoječega stavbnega zemljišča je možna v skladu z izdanim lokacijskim dovoljenjem in dovoljenji za izkoriščanje.
Č1 – ureditveno območje kamnolom Visoko Z
Izkoriščanje in sanacija na območju obstoječega stavbnega zemljišč v skladu z izdanim lokacijskim dovoljenjem in dovoljenjem za izkoriščanje.
Č2 – ureditveno območje kamnoloma Praprotno
Do izdelave ureditvenega načrta, ki bo definiral rudarska dela na tem območju, na tem območju niso dovoljeni posegi razen ukrepi zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi ali živali ter možne škode na objektih ali okolju.
3. CO – ureditveno območje odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov v Dragi (S).
Dovoljeni so vsi posegi z namenom sanacije, zaokrožitve in postopnega zapiranja odlagališča ob upoštevanju vseh sektorskih predpisov in zakona o varstvu okolja. Na območju odlagališča je možna ureditev posameznih območij, za zbiranje posameznih vrst odpadkov in kompostiranje odpadkov. Pri posameznih posegih je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje.

Ureditvena območja pokopališč
Poleg že opredeljenih pokopališč so predvidene površine za razširitev še na pokopališču Bukovščica. Na obstoječem pokopališču so dovoljeni vsi posegi, ki zagotavljajo njegovo nemoteno funkcijo.

1.1. LEGA OBJEKTOV
– Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih se morajo prilagoditi merilom, ki izhajajo iz tipa kulturne krajine in se ustrezno prilagoditi kompozicijski celoti naselja, zato je potrebno pred vsakim posegom za konkretno naselje upoštevati prostorski vzorec naselja oziroma območja.
– Na celotnem obravnavanem območju je potrebno pri vseh posegih dosledno spoštovati naravno in kulturno dediščino ter primarne ekološke omejitve.

1.2. ODMIKI OD OBJEKTOV IN PARCELNE MEJE
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi.
– Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini oziroma na rabo sosednjih parcel.
– Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje min. 2,5 m, ker je s tem še omogočena zasaditev dreves in prehod vozil oziroma vzdrževanje in uporaba objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča.
Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnovarstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
– S soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 2,5 m.
– Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin, urediti snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša.
– Kolikor je meja med dvema parcelama različnih lastnikov ali uporabnikov (posestna meja) sporna, se le-ta mora predhodno ugotoviti oziroma določiti v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku.
– Praviloma mora biti odmik med objekti najmanj za 1,5 x višino novega objekta na južni ali jugovzhodni strani oziroma 1 x višino objekta na jugozahodni strani oziroma prilagojen študiji osvetlitve.
– Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
Odmiki od kategoriziranih državnih in občinskih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) in občinski odlok o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 78/98).
Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 4–5 m; manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi soglasje upravljalca glede na krajevne in terenske razmere, ali je manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.
– Odmiki objektov centralnih dejavnosti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5 m.
– Odmiki industrijskih objektov in objektov proizvodne obrti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5–10 m, odvisno od ranga ceste
– Odmiki objektov od vrhnjega roba struge vodotokov Sora, Selška Sora in Poljanska Sora morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila. Izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na podlagi pogojev soglasjedajalcev.
– Posegi ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove ekološke funkcije. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnosti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne višine.

1.3. GABARITI OBJEKTOV
– Praviloma se morajo vse novogradnje objektov kot tudi adaptacije, prizidave in nadzidave obstoječih objektov prilagoditi obstoječim gabaritom kvalitetnih gradenj v naselju, da bo s tem vzpostavljena nadaljna oblikovna identiteta naselja oziroma območja ter prilagojena obstoječim objektom in ureditvam.
– Zasnove objektov morajo biti v skladu s tlorisnim in višinskim razmerjem tipologije zazidave posameznih naselij, seveda z možnostjo prilagoditve novim tehničnim pogojem funkcioniranja posameznih skupin objektov.
– Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se tudi prilagajati tipologiji gradenj v naseljih.

1.4. OBLIKOVANJE OBJEKTOV
Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo kvalitetne arhitekture in se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
1.4.1. STANOVANJSKI OBJEKTI
Pri oblikovanju novih stanovanjskih objektov je potrebno praviloma upoštevati naslednje pogoje ob upoštevanju tipologije vsakega posameznega naselja:
– Tloris objekta mora biti podolgovat, razmerje med stranicami 1:1,3 do 1:1,5.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica naklona najmanj 38°–45°, napušč ne sme biti manjši od 60 cm.
Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objektih kulturne dediščine.
– V naseljih, kjer so svetlobne odprtine na strehah značilne za obstoječo zazidavo, so le-te dovoljene tudi pri novogradnjah. Svetlobne odprtine v strehah morajo slediti vertikalnim linijam spodnje etaže.
– Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram in klimatskim pogojem. Barva kritine mora biti usklajena z najbližjimi okoliškimi objekti. Plastična kritina in svetla valovita salonitna kritina nista dovoljeni.
– Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se mora prilagoditi kvalitetno oblikovanim obstoječim objektom v naselju, praviloma naj bo fasada v beli barvi, v zaglajenem ometu, leseni deli stavbnega pohištva, ograj in opažev pa temno rjave barve. Bavarski omet in fasadna opeka nista dovoljena.
Višina objektov mora biti prilagojena objektom v neposredni bližini, praviloma pa naj bodo:
– pritlični objekti s koto pritličja maks. 1,00 m nad obstoječim terenom, kolenčni zid višine maks. 1,20 m
– enonadstropni objekti s koto pritličja maks. 0,30 m nad raščenim terenom s kolenčnim zidom maks. 0,60 m.
Pri rednem vzdrževanju objektov, adaptacijah, prenovitvah in dograjevanju veljajo enaki pogoji kot za novogradnje, potrebno je ohranjati kvalitetne elemente na objektu.
Prizidki in nadzidave se morajo prilagoditi oblikovanju in obdelavi obstoječega objekta.
1.4.2. PROIZVODNO-POSLOVNI OBJEKTI
– Pri oblikovanju objektov za obrtno dejavnost se morajo upoštevati pogoji kot za stanovanjsko gradnjo, s tem, da se vsi elementi, ki jih zahteva določena dejavnost prilagodi merskim razmerjem, materialom in obdelavi ipd. (tipologiji), ki je značilna za konkretno naselje.
1.4.3. KMETIJE
– V primerih mešanih naselij je potrebno zagotoviti nemoteno življenje kmetijam in ustrezno ločiti kmetijsko-proizvodne površine od ostale rabe prostora.
– Pri obnovitvah samotnih kmetij je potrebno iskati rešitve za nove lokacije znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja je potrebno umikati iz zornega kota dominantnih pogledov.
– Pri razvojnih programih kmetij je treba upoštevati prostorske omejitve, ki izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne kmetije ločeno gručo novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj ranljiva.
– Pri kmetijah morajo biti gnojišča locirana v neposredni bližini gospodarskega poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih stanovanjskih objektov. Gnojne jame morajo biti zgrajene vodotesno brez odtoka.
– Za oblikovanje stanovanjskih objektov pri kmetijah veljajo enaki pogoji kot pri čisti stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij je potrebno upoštevati tipologijo obstoječih kvalitetnih objektov in se jim po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagoditi, seveda ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.
1.4.4. POMOŽNI OBJEKTI
– Za pomožne objekte veljajo enaka merila in pogoji glede oblikovanja kot je za stanovanjske in gospodarske objekte. Usklajeni morajo biti z obstoječimi objekti na funkcionalnem zemljišču oziroma z gospodarskimi objekti na konkretnem odprtem območju. Tlorisna in višinska razmerja, materiali ter nakloni streh in kritine morajo biti usklajeni s tipologijo naselja oziroma območja.
1.4.5. KIOSKI
– Kioski lahko služijo storitvenim, trgovskim, gostinskim, uslužnostnim in informativnim dejavnostim.
Lokacije kioskov so lahko le začasne, in sicer na površinah, ki so predvidene za centralne dejavnosti:
– Izvedeni morajo biti tako, da jih je mogoče odstraniti in brez večjih posegov zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
– Tlorisna dimenzija mora biti prilagojena namembnosti kioska.
– Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, materiali morajo biti izbrani glede na prostorske značilnosti lokacije.
– Začasni kioski predvsem za dejavnosti v času sezone so mobilni.
– Začasni objekti in naprave so prvenstveno namenjene sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam ipd.
– Z njihovo namestitvijo ne smejo biti ovirane druge dejavnosti v prostoru, z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem se ne spreminja namenska raba zemljišča.
– Po prenehanju dovoljenega roka postavitve se zemljišče po odstranitvi objekta vzpostavi v prvotno stanje.

V območju z DP in SP opredeljenega prostora za kmetijstvo in gozdarstvo je vse posege v prostor potrebno prvenstveno podrejati opredeljeni kmetijski in gozdno gospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena.
Na površinah 1. območja kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji in 2. območju kmetijskih zemljišč, so dovoljeni posegi za zagotovitev osnovne rabe prostora v skladu z družbenim planom (hidromelioracija, komasacija).
Za vse hidromelioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, ohranitve in izboljšanja vegetacije, ureditvijo odvodnjavanja in oznako kmetijske kulture.
V teh območjih je potrebno ohraniti najznačilnejšo vegetacijo in po možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.
Za spremembo namembnosti kmetijskega objekta je potrebno pridobiti mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe.

Na trajno zaščitenih in drugih kmetijskih zemljiščih je možno:
– postavljati začasne objekte, ki služijo izključno za potrebe kmetijske proizvodnje in trajno ne spreminjajo namenske rabe tal;
– postavitev začasnih objektov za potrebe monitoringa, za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve in zbiranje podatkov);
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov;
– postavitev turističnih oznak in usmerjevalnih tabel;
– objekti in naprave za potrebe komunale, prometa, zvez in energetike, ki ne spreminjajo namembnosti in prejšnje rabe zemljišč;
– rekonstrukcije javnih cest, javnih poti in ostalih poti z njihovimi sestavnimi deli v okviru njihovih obstoječih tras;
– postavitev nadstreškov in kioskov ter postajališč v območju varovalnega pasu javnih cest in poti.

– V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležne varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
– Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki jih izda na podlagi valorizacije gozdnega prostora.
– V varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim pomenom, ki so določeni z družbenim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij gozdov. Posege v te gozdove je možno izvajati na podlagi predhodno izdelanega detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
– Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
– Posege v gozdnati prostor (gozdni prostor, funkcionalno vezan na gozd) morajo usklajeno načrtovati vse pristojne strokovne službe, ki zastopajo zainteresirane uporabnike.
– Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves in posamična drevesa, izredna drevesa, obrežna vegetacija, omejki.
– V z odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh odlokov.

– Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– V novopredvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
– Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski vodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE, ipd.) morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasjedajalcev.
– Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav. Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na javno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinovod) kjer je to mogoče. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
– Pri vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode.
– V naseljih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
– Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji sanitarnega soglasja.
– V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
– Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Škofja Loka se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu virov pitne vode. Z navedenimi odloki so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi.
– Fekalne vode iz stanovanjskih objektov je potrebno speljati v javno kanalizacijo s čistilno napravo.
– Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in drugih delih na objektih obrti je treba odpadne vode, ki ne smejo biti neposredno speljane v javno kanalizacijo, speljati v čistilne naprave za predčiščenje odpadnih voda pred izpusti v javno kanalizacijo ali v čistilne naprave za dokončno čiščenje odpadnih voda.
– V območjih, kjer ni in ne bo urejene javne kanalizacije s čistilno napravo, je treba fekalne vode speljati v vodoneprepustne graznice brez pretoka. Odvoz vsebine iz greznic mora opravljati pooblaščena, strokovno usposobljena oseba, ki mora vsebino iz greznic prazniti v rezervoar urejene čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode.
– Za posamezna naselja je potrebno predvideti gradnjo kanalizacijskega sistema s priključkom na biološko čistilno napravo.
– Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, morajo obvezno speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v triprekatno greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek.
– Odvod odpadne vode za večstanovanjskih objektov se praviloma rešuje s kanalizacijskim omrežjem, s skupinskimi greznicami brez pretoka oziroma mini čistilnimi napravami ob upoštevanju predpisov za to področje. Ob rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje.
– V naseljih je potrebno načrtovati sistem kanalizacije tako, da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode.
– Kjer to ni mogoče se meteorne vode speljejo preko lovilca olj v ponikovalnico.
– Na območju, kjer bo zgrajeno plinovodno omrežje, je obvezna priključitev v skladu s pogoji pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje.
– Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 200m zaščitenem pasu visokotlačnega plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovodnega omrežja.
– V 2 x 30 m pasu po zgraditvi visokotlačnega plinovoda je prepovedano graditi poslopja za stanovanje in bivanje ljudi. Za tangiranje tega pasu je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
– V območjih naselij je območje nezazidljivosti 2 x 5m od osi plinovoda. Za tangiranje tega pasu je potrebno pridobiti soglasje upravljalca k lokaciji in gradnji.
– Na območjih, kjer je organizirana služba za odstranjevanje odpadkov, je potrebno upoštevati pogoje pristojne službe in sprejetega občinskega odloka.
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove elektro omrežja v skladu z družbenim planom.
– Na področju zagotavljanja PTT uslug je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove PTT omrežja v skladu s planskimi akti.
– Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na stavbnih zemljiščih namenjenih gradnji malih hidroelektrarn ali pa v sklopu obtoječih ali nekdanjih mlinov ali žag.
– Gradnja malih hidroelektrarn je možna ob upoštevanju naravovarstvenih smernic in predpisov s področja varstva okolja.
– Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 67/99).

– Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim občanom.
– Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi.
– Objekti naj se na kategorizirane ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov.
– Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne smejo ovirati rabe javnih cest.
– Za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma rekonstrukcijo obstoječih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
– Cestni priključki morajo biti pravokotni na os ceste in pregledni in zgrajeni v niveleti z javno cesto (izračunan mora biti preglednostni trikotnik).
– Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako, da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov.
– Pri urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa.
– Pri ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, npr. vaška drevesa, korita, znamenja itd.
– Ob glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko urediti površine za pešce, predvsem na območjih strnjenih jeder.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja s strnjeno zazidavo je potrebno urediti hodnike za pešce, parkirne površine in avtobusna postajališča ter zagotoviti varen kolesarski promet.
– Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni.
– V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim urejanjem, praviloma ni dovoljena. Dovoljeno je le redno vzdrževanje obstoječih objektov in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
– V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa.
– V koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav .
– Odmiki vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost).
– Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest.
– Za vse posege v 2 x 200 metrskem varovalnem progovnem pasu železniške proge Ljubljana–Jesenice (merjeno od osi tira na vsako stran žel. proge) je potrebno upoštevati zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87) glede min. odmikov od osi skrajnega obstoječega tira, oziroma predvidenega 2. tira železniške proge, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge.
– Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno-zaščitnim zahtevam.
– Pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega državnega organa.
– Pri posegih, ki tangirajo občinsko prometno omrežje je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.
– Pri načrtovanju posegov, ki tangirajo državno cestno omrežje je potrebno upoštevati uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 49/97), pri posegih, ki tangirajo občinsko cestno omrežje pa odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 77/98).
– Število parkirnih mest ob poslovnih objektih mora biti v skladu z temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
– Priključevanje objektov na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategoriziranih cest je možno pod pogoji pristojnih organov.
– Meteorne vode in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na cesto in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.

– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo zemljišča, konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih dostopov, parkirnih mest, utrjenih površin ob objektih. Poleg navedenih zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno-tehnične zahteve in požarnovarnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine, intervencijske poti, ipd.
– Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem objektu. Razmerje med zazidanim in nezazidanim delom parcele praviloma ne sme biti manjše kot 30:70, ob upoštevanju potreb posameznega investitorja.
– V izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidijo tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta).
– Gradbena parcela za stanovanjski oziroma poslovni objekt mora vsebovati zemljišče za lego objekta in pomožnih objektov (garaže, drvarnice, vrtne ute, skladišča ipd.), zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, natovarjanje, iztovarjanje, dovoz kuriva, odvoz smeti, pranje vozil, prostor za sušenje perila), zemljišče za ureditev zelenic, pešpoti, igrišč, funkcionalnega zelenja in zelenjavnega vrta. Širina dvorišča naj bo praviloma vsaj 4–5 m, funkcionalnega zelenja oziroma vrta pa min. 5 m.
– Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč samostojnih stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 600 m2, v naselju Škofja Loka pa praviloma ne sme presegati 500 m2 in ne biti manjša od 250 m2. Velikost je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen, oziroma manjša, če je že obstoječa parcela manjša.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je praviloma velikost celotne parcele ca. 250–400 m2.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben manipulativni prostor okrog objekta za potrebe dovoza in odvoza vozil, ki oskrbujejo dejavnost oziroma proizvodnjo.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je treba upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za eventualno širjenje, manipulativne površine, prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije, prostor za objekte za shranjevanje kmetijskih pridelkov in ostale objekte in pomožne objekte, ki služijo dejavnosti posamezne kmetije.
– Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne, prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za gradnjo navedenih objektov.
– V primerih, da ležijo objekti ob varovalnih pasovih komunalne, prometne ali energetske infrastrukture in ob vodotokih in posegajo funkcionalna zemljišča na zemljišča varovalnih pasov, morajo k predlogu funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel podati predhodna soglasja upravljalci navedenih naprav oziroma zemljišč.
– V primerih, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, je potrebno predhodno pridobiti mnenja oziroma soglasja pristojnih organov in organizacij (npr. kmetijska svetovalna služba, vodna služba, cestna služba, spomeniška služba, ipd.).
– Funkcionalno zemljišče k novopredvidenemu objektu se določi z načrtom gradbene parcele, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.
– Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o lastništvu.
– Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora zahtevku predložiti zemljiškoknjižni izpisek.
– Pri določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč.
Pri urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji:
– Višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Posestne meje v strnjenih zazidanih območjih je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,50 m oziroma s primerno oblikovanimi protihrupnimi ograjami.
– Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območij je dovoljeno le z avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel.
– Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljalcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost).
– Nove dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
– Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali in zasajena s plezalkami.
– Pri objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za potrebe športno-rekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma v neposredni bližini.
– Pri razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanju njihove velikosti je potrebno upoštevati značaj in funkcijo območja ter število obiskovalcev in delovnih mest.
– Parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne vplivajo na naravno in kulturno dediščino in da ne motijo delovnega in bivalnega okolja, parkirišča pa morajo biti urejena tako, da ne prepuščajo škodljivih snovi in morajo imeti urejene lovilce olj.
Vsa navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno-tehničnimi, vodnogospodarskimi in požarnovarnostnimi zahtevami oziroma predpisi.

– Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
– Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili razglasitvenega dokumenta.
– Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika in načina varovanja (pripravljena kot kratki povzetki) so sestavni del tega odloka in jih je upravna organizacija oziroma upravni organ dolžan upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije oziroma pri izdaji lokacijskega dovoljenja.
Na območju Občine Škofja Loka so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine, ki zavzemajo posebno mesto:
Pomembnejša območja in lokalitete:
Kevderc–Lubniška jama (2)
Selška Sora (18)
divja kostanja in bodika v Breznici (16)
Krancelj z Marijinim breznom in sosednjimi jamami (1)
Zejčerjev kostanj (4)
Za naslednje dendrološke spomenike:
– 2 domača kostanja v Breznici
– 2 domača kostanja pri Zaječarju
so sprejeti odloki o razglasitvi in za posege v prostor v območju spomenika veljajo določila teh odlokov.
Na ostalih območjih naravne dediščine je pri vseh nameravanih posegih v prostor potrebno sodelovanje pristojne naravovarstvene službe.
V okviru kulturne dediščine zavzemajo posebno mesto republiško pomembni spomeniki, ki so obvezno republiško izhodišče:
– Visoko (3820)
– staro mestno jedro Škofje Loke (3360) s pomembnejšimi posamičnimi spomeniki
Za obe območji so sprejeti odloki o razglasitvi spomenika, za posege v območjih in za posege na posameznih objektih veljajo določila, ki so podana z odloki.
– Urbanistična dediščina varovana z II. varstvenim režimom:
Bukovica, Crngrob, Brode,
Posegi znotraj urbanistične dediščine, varovane z drugo stopnjo varovanja morajo biti podrejeni varovanju značilnih pogledov in dominant, tlorisne zasnove oziroma uličnih zazidalnih linij, notranjih prostorov (trgi, razpotja), značilnih stavbnih gmot in strešnih naklonov, posamično razvojno in likovno pomembnih objektov ter posamičnih arhitektonskih detajlov, strukturi fasadnih ometov in strukturi ter barvi strešne kritine.
– Urbanistična dediščina varovana s III. varstvenim režimom:
Bukovščica, Križna gora, Na Luši, Praprotno, Tomaž nad Praprotnim, Stara Loka, Suha, Lipica, Hosta, Pungert, Gosteče, Zminec, Bodovlje, Draga, Log.
V navedenih naseljih so posegi dovoljeni skladno z izdelanimi spomeniškovarstvenimi osnovami (LRZVNKD 1982, LRZVNKD 1997).
– Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
Brode 2 (4140), Sv. Barbara 10 (3200), Hosta 1 (842), Puštal 80, Stara Loka 150 (10), in ostali objekti
Za objekte:
Brode 2 – „Vrbanova hiša“
Suška 52 – „pri Španu“
Suha 20 – „pri Miklavžku“
so sprejeti odloki o razglasitvi, vsi posegi na teh objektih se izvajajo skladno s pogoji teh odlokov.
Za vse posege na ostalih navedenih objektih je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
– Zgodovinski spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
Vešter – spomenik NOB (9), Kamnitnik – spomenik NOB (11), grobišča iz vojnih in povojnih časov ter pomembni objekti iz kulturne zgodovine.
Vsi navedeni spomeniki so varovani v izvirni obliki.
– Umetnostni in arhitekturni spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
– cerkev na Suhi (3180), cerkev, znamenje Crngrob (330), znamenje na Logu (2060)
in ostale cerkve:
– Godešič (1), Gosteče (2), Reteče (3), na Hribcu (5), Sv. Duh (12), Bodovlje (15), Andrej nad Zmincem (16), Brode (17), Križna Gora (20), Bukovščica (21), Valterski vrh (53), Ajmanov grad Sv. Duh (13) Bukovica, Lenart nad Lušo, Tomaž nad Praprotnim, Pevno, Sopotnica, Stara Loka, Puštal, Gabrška gora, Log nad Škofjo Loko, Sv. Barbara, Ožbolt nad Zmincem, Lovrenc gora nad Zmincem.
Pri vsakem navedenem spomeniku je zaščiten objekt sam, kakor tudi neposredno in vplivno območje spomenika. V obeh velja načelo nezazidljivosti prostora. Za posege v objekte, ki že stojijo v zaščitenem območju, je obvezno pridobiti soglasje pristojne spomeniško varstvene službe.
Za cerkev na Suhi, v Crngrobu, v Gostečah in za Starološki grad so sprejeti odloki o razglasitvi in za posege veljajo določila teh odlokov.

– arheološki spomeniki:     varstveni režim
Trnje – hrib Puštal,        prvi in drugi
Žabnica                     drugi in tretji
Godešič-Reteče              prvi in tretji
Zabrekve,                   prvi in tretji

Prvi varstveni režim izvajamo tako, da ohranjamo prostor v izročeni obliki z vsemi morfološkimi in estetskimi značilnostmi,drugi varstveni režim zahteva pred posegom predhodna zavarovalna izkopavanja, pri tretjem varstvenem pasu pa je potreben nadzor nad posegi v zemeljski plasti. Škofja Loka in Krancelj sta razglašena za arheološki spomenik v okviru odloka o zaščiti starega mestnega jedra, Kevderc in Lubniška jama pa hkrati z odlokom o podzemni geomorfološki naravni dediščini. Na navedenih območjih za posege veljajo pogoji, ki so podani v sprejetih odlokih.
* Številka v oklepaju pomeni zaporedno številko spomenika v republiškem planu.

Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96).
Ekološko-tehnološka sanacija so tisti posegi v prostor, ki omogočajo izvedbo potrebnih investicij za sanacijo virov onesnaževanja okolja vključno s prilagoditvijo proizvodnih prostorov in opreme.
Za ekološko-tehnološko sanacijo se štejejo tudi posegi v zvezi z zagotovitvijo sanitarnih in drugih pogojev po določbah pristojnih inšpekcijskih služb.

Za varstvo zraka je potrebno:
– za obstoječe objekte predložiti meritve emisij posameznega vira onesnaženja in predlog sanacije,
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije,
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
– obvezno priključevanje vseh porabnikov na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.

Za varstvo pred hrupom je potrebno:
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni;
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru in izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);
– upoštevati predpise za varstvo pred hrupom. Vsa bivalna območja oziroma območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, morajo biti zaščitena pred hrupom oziroma se morajo predvideti protihrupne bariere.
– Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Investitorji obrtnih gradenj morajo za izdelavo lokacijske dokumentacije predložiti strokovno mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom.

– Na območjih, kjer so izdelane inženirsko geološke raziskave terena in poročila o stabilnostnih razmerah, je potrebno za vsak poseg pridobiti predhodno strokovno mnenje za konkretno lokacijo. Investitor je dolžan obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji.
– Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

Za varstvo voda je potrebno:
– sanirati obstoječe vire onesnaženja,
– upoštevati predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda,
– zagotoviti merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda,
– zagotoviti združevanje iztokov odpadnih voda,
– zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
– Pri vodotokih: Sora, Selška Sora in Poljanska Sora je potrebno upoštevati varstveni pas v širini 10 m od zgornjega roba brežine.
– Pri potokih, hudournikih, suhih hudourniških strugah, drenažnih jarkih… je potrebno upoštevati varstveni pas v širini 5 m od zgornjega roba brežine.
– Gradnja objektov v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih območjih, na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna.
– Gradnja ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta brez ustreznih dovoljenj.
– Ob predlagani gradnji na to območje je potrebno izdelati vodnogospodarske rešitve in pridobiti ustrezno dovoljenje.
– Za posege v varstvenih območjih je potrebno upoštevati določila sprejetih odlokov o varstvu virov pitne vode.
– Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijske procese je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca, vodnogospodarsko mnenje in vodnogospodarsko soglasje.
– Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju ali vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vodnih teles, izvirov, talne vode, labilnih ali erozijsko občutljivih terenov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca, vodnogospodarsko mnenje in vodnogospodarsko soglasje.
– Obstoječe gramoznice, ki nimajo dovoljenje pristojnih organov za obratovanje se sanirajo v stanje, ki odgovarja planski namenski rabi.
– Na bregovih in strugah potokov je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje in druge objekte, če ovirajo normalen pretok vode, obstoječo visokodebelno vegetacijo ob vodotokih pa je potrebno v čim večji meri ohranjati.
– Vsi bregovi vodotokov so načeloma nezazidljivi, razen za objekte za izkoriščanje vodne energije oziroma, če so bili že predhodno izvedeni protipoplavni ukrepi, dopustne pa so tudi ureditve za potrebe rekreacije.
– Preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami, prekoračitvijo biološkega minimuma pretoka vode.
– Pri vsakem posegu v vodni svet je potrebno očuvati značilno krajinsko-ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke. Obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov, s čimer se bo ohranjala ekološka pestrost in rekreacijski potencial.
– Vsi posegi v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
– Regulacije oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.

– Pri hidromelioracijah kmetijskih zemljiščin regulacijah vodotokov je potrebno ohranjanje značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega potenciala vodotokov oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječih strug (meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge.
– Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.
– V primeru posega v gozd ali bližino gozda je potrebno predhodno zagotoviti pogoje za nego in izkoriščanje gozda in določiti obseg tistega dela, ki daje prvobitno podobo krajini.
– Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi biološkega ravnotežja v prostoru, ohranitvi zaščitne funkcije gozda (veter, erozija), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na mikroklimo ipd. in zagotoviti dostop, ki omogoča nego gozdnega zaledja.
– Na območjih ohranjanja značilne kulturne krajine ni dovoljeno razgoljevanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.).
– V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

– Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev mora biti prilagojena potrebam gasilske intervencije, zagotovljene morajo biti zadostne proste površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma zagotovljeni dostopi za odvzem požarne vode iz vodotokov.

V naseljih je potrebno urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako:
– da se zavarujejo stanovanjska naselja pred prekomernim hrupom, pred onesnaževanjem zraka in pred škodljivimi vplivi prometa in industrije;
– da se zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi;
– da se zagotovi estetski videz naselij in ohranijo pokrajinske kvalitete.

Za zelene površine se štejejo:
– javni parki in nasadi, drevodredi in zelenice,
– skupine gozdnega drevja na površini do 500 m2,
– posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
– zelene površine v stanovanjskih naseljih,
– zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu kopališč, športnih in otroških igrišč, šolskih vrtov in pokopališč.

Investitorji objektov morajo urejati zelene površine v skladu z lokacijsko dokumentacijo in pogoji lokacijskega dovoljenja.
– Izvajalec gradbenih del je dolžan med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju gradnje.
– V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in količini.
– Po končani gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.

Lastniki so dolžni zelene površine redno vzdrževati. Vzdrževanje zelenih površin obsega zlasti:
– negovanje in obnavljanje gozdnega, parkovnega in sadnega drevja, grmičevja in travnih površin,
– vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, inštalacij in opreme,
– zalivanje zelenih površin,
– košnjo travnih površin,
– odstranjevanje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– vzdrževanje živih mej ob prometnicah, tako da ne ovirajo preglednosti na cestišču in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov.
Če lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi Komunalno podjetje na njihove stroške.

Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen če je to predvideno v prostorskih izvedbenih aktih in lokacijskem dovoljenju ali če je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov.
Prepovedano je tudi:
– lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice ter poškodovati žive meje, posode s cvetjem in drugo zelenje,
– hoditi, voziti ali parkirati na zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih poti,
– samovoljno saditi drevje in drugo zelenje,
– z odlaganjem in skladiščenjem raznih materialov in predmetov uničevati zelene površine,
– postavljati ute, lope in druge objekte,
– zažigati travnate površine, suhljad, odpadke, grmičevje in podobno.

Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju in tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati in izvajati na podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč predpisani prostorski, urbanistični, gradbenotehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem, organizacijam in organom stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora Občine Škofja Loka.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija ter druge pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94) za območje Občine Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.