Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi določil zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97) je Občinski svet občine Škofja Loka na nadaljevanju 15. redne seje dne 5. 4. 2001 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99) in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89, Uradni list RS, št. 47/93, 13/99, 43/99) za območje novo nastale Občine Škofja Loka, s sestavinami navedenimi v členih tega odloka, ki se nanašajo na:
– spremembo namenske rabe prostora – širitev ureditvenih območij naselij in določitev posameznih stavbnih zemljišč,
– programske zasnove za ZN Kamnitnik I in UN Gramoznica Reteče.

Poglavju 7.2. ZASNOVA POSELITVE IN UREJANJE PROSTORA se točki 7.2.11. RABA PROSTORA, USKLADITEV doda sledeča vsebina:
Površina stavbnih zemljišč se poveča za 19,4834 ha.
Točki 7.3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se doda:
– zaradi opredeljenih površin za širitev stavbnih zemljišč se bodo kmetijska zemljišča dolgoročno zmanjšala za:
1. območje kmetijskih zemljišč 17,9834 ha
ostala kmetijska zemljišča 1,50 ha.

Poglavje 4.3.4.2. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA PROSTORSKO IZVEDBENE NAČRTE se doda: - programske zasnove za
– ZN Kamnitnik I in
– UN gramoznica Reteče.

Opredelitev območja urejanja
Območje urejanja leži v ureditvenem območju mesta Škofja Loka. Širše gledano je opredeljeno s strnjeno pozidavo na zahodni ter južni strani, s Kamnitnikom na severu ter potokom Sušica na vzhodu.
Površine in meja urejanja
Celotna površina urejanja meri 5,04 ha in vključuje:
– parcele s sledečimi parcelnimi številkami: *140, *160, *197, *198, *200, *247, *248, *297, *494, 1018/1, 1042/1, 1042/2, 1042/3, 1042/4, 1055, 1056/1, 1056/3, 1056/4, 1058/1, 1060/1, 1060/2, 1060/3, 1060/4, 1060/5, 1060/6, 1060/7, 1060/10, 1064/1, 1064/2, 1064/3, 1064/4, 1064/6, 1064/7, 1064/8, 1064/9, 1068 in 1074/1 (vse k.o. Suha).
– ter dele parcel s sledečimi parcelnimi številkami; 1019, 1038, 1039/1, 1054, 1187, 1189 (vse k.o. Suha).
Območje na zahodni strani meji neposredno na obstoječo pozidavo. Na jugu meji na Kidričevo cesto oziroma na stanovanjske hiše, ki so postavljene vzdolž nje. Jugo-vzhodno se prilega območju bencinskega servisa, jugo-zahodno mejo pa opredeljuje obstoječ stanovanjski objekt. Severna meja obravnavanega območja je opredeljena s Potočnikovo ulico, ki je tudi zajeta v območje.
Zasnova organizacije dejavnosti
Na območju Kamnitnika je predvidena individualna gradnja. Predvidena gostota poselitve je 60 preb./ha. Na obravnavanem območju se tako predvideva izgradnja ca. 80 hiš, s čimer bodo dani pogoji za bivanje med 300 in 350 prebivalcem.
Program predvidenih dejavnosti v območju obsega individualno stanovanjsko gradnjo. Organizacija dejavnosti v prostoru je delno pogojena tudi z obstoječimi individualnimi stanovanjskimi objekti gručaste razporeditve.
Tehnološki pogoji in omejitve
Spričo obstoječih komunikacij, stanovanjske pozidave na zahodu in bencinskega servisa na vzhodu je glavni uvoz na predmetno območje mogoč le s Kidričeve ceste. Njegova lokacija je pogojena z obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo vzdolž Kidričeve ceste. Sekundarni dovoz je mogoč po Potočnikovi ulici.
Organizacija dejavnosti – Kamnitnik I
V nadaljnih fazah je predvidena navezava dostopne ceste na prometno omrežje, ki se bo navezovalo na severno obvoznico.
Smer Kidričeve ceste in Potočnikove ulice pogojuje orientacijo vzhodnega dela pozidave, ki je usmerjena vzdolžno ali pravokotno na omenjeno smer. Pozidava zahodnega dela območja pa sledi smeri glavne prostorske osi in poteka pravokotno ali vzdolž nje.
Vertikalni gabariti individualnih stanovanjskih objektov so pogojeni z višino obstoječe stanovanjske pozidave.
Za komunalno ureditev območja je nujna posodobitev kanalizacijskega omrežja.
Zasnova namenske rabe prostora
Organizacija pozidave se opira na dve glavni osi v prostoru. Prvo smer nakazuje os, ki poteka pravokotno na Kidričevo cesto in je osnova ortogonalnemu sistemu pozidave vzhodnega dela območja. Prav tako ortogonalno zasnovan zahodni dela območja pa se opira na os opredeljeno z vrhom malega Kamnitnika in zahodnim robom gruče stanovanjskih objektov ter se konča na Partizanski cesti.
Dostop na območje se uredi preko nivojskega križišča s Kidričeve ceste. Glavna dostopna cesta sledi morfologiji terena, razvod ulic pa se navezuje na glavni osi prostora.
Oblikovne rešitve območja se uredijo na način, s katerim je možno obstoječe objekte smiselno vključiti v prostorsko urbanistično zasnovo.
Središče celotnega območja je opredeljeno s križiščem internih prometnic.
Zasnova infrastrukturnih omrežij
Zasnova prometnega omrežja
Navezava na primarno cestno omrežje se uredi preko nivojskega križišča s Kidričeve ceste. Glavna prometna žila območja (dovozna cesta) sledi morfologiji terena. Sekundarni dovoz na območje je po Potočnikovi ulici.
Interno napajanje se vrši preko dovozne ceste po ulicah, katerih potek sledi eni izmed glavnih osi, oziroma pravokotno nanje.
Mirujoč promet se vrši na dvoriščih stanovanjskih hiš.
Kolesarski promet se vrši po predvideni ulični mreži ter conah rezerviranih za kolesarski promet.
Peš promet se vrši po pločnikih urejenih vzdolž predvidene ulične mreže. Prometni povezavi rezervirani zgolj za peš in kolesarski promet potekata po nosilnih oseh zelenega sistema območja.
Interventni dovozi se izvajajo preko ulične mreže ter večjih utrjenih površin namenjenih pešcem in kolesarjem.
Zasnova komunalnega omrežja
Kanalizacija se izvede preko nove kanalizacijske mreže, katero se vodi v centralno čistilno napravo. Meteorne vode se spelje v potok Sušica.
Vodovod: Predvideva se dvojno napajanje območja; povezava Kamnitnik–Podplevna.
Zasnova energetskega omrežja
Elektrika: Nizko napetostni razvod se naveže na obstoječe električno omrežje.
Ogrevanje: Gretje objektov in sanitarne vode se zagotavlja individualno s plinskimi grelci.
Plin: Primarni vod plinovodnega omrežja je že na robu območja.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Zasnova ureditve območja se opira na glavni prostorski osi, ki sta opredeljeni z zelenim sistemom območja, oziroma peš povezavami in kolesarskimi stezami.
Gabariti individualnih stanovanjskih objektov predvidenih med Kidričevo cesto in Potočnikovo ulico sledijo smeri internega uličnega sistema in sicer potekajo vzdolžno ali prečno na njihov potek. Vertikalni gabariti individualnih stanovanjskih objektov so omejeni z višino obstoječe stanovanjske pozidave. Dostopi in uvozi do objektov se uredijo preko zasebnih dvorišč.
Usmeritve za krajinsko arhitekturno oblikovanje
Krajinsko arhitekturna zasnova območja je zasnovana na analizi možnega razvoja celotnega območja južno od Malega Kamnitnika.
Nosilna struktura zelenega sistema območja se opira na dve glavni prostorski osi vzdolž katerih so urejene peš in kolesarske poti.
Vzhodna os je na jugu opredeljena z glavnim dostopom na območje ter se severno navezuje na zahodno os na mestu možnega oskrbnega središča v primeru širitve pozidave v smeri proti severu.
Zahodna os se na južni strani začne na Partizanski cesti ter se premočrtno navezuje na vrh malega Kamnitnika.
Območje severno od Potočnikove ulice se parkovno uredi na način, ki eventualno omogoča in podpira možnost širitve pozidave v smeri proti severu. Dominanta parkovne ureditve je vrh malega Kamnitnika, ki je obenem tudi severno izhodišče zahodne osi.
Usmeritve za varovanje značilnih kakovostnih prvin krajine
Na obravnavanem območju ni evidentiranih kakovostnejših elementov kulturne krajine, ki bi terjali tankočutnejšo obravnavo. Glavna elementa naravne krajine sta mali Kamnitnik ter vzhodno tekoč potok Sušica, katerih varovanje je del zasnove območja.
Potok Sušica je od območja deljen predvsem s strmo brežino. Urbanistično oblikovanje je zasnovano na način čim manjšega negativnega vpliva na vodotok ter njegovo brežino. Negativni vplivi se omilijo predvsem z odmikom od struge potoka ter ustrezno urejenim odvodnjavanjem fekalnih voda.
S parkovno zasnovo severno od Potočnikove ulice se zavaruje prostorska dominanta mali Kamnitnik. Le-ta predstavlja severni pol zahodne prostorske osi, kateri je osnova zelenemu sistemu.
Posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč
Osrednji del obravnavanega območja je v planu opredeljen kot I. območje kmetijskih zemljišč. Gre za t.i. enklavo najboljših kmetijskih zemljišč sredi manj kvalitetnih kmetijskih površin v neposredni bližini naselja.
Skupna površina najboljših kmetijskih zemljišč je 3,54 ha, kar je 70,2 % celotne površine obravnavanega območja in vključuje:
– parcele s sledečimi parcelnimi številkami; 1018/1, 1042/1, 1042/3, 1055, 1056/4, 1060/1, 1060/2, 1060/3, 1060/5, 1060/6, 1060/7, 1060/10, 1064/1, 1064/9 in 1068 (vse k.o. Suha).
– ter dele parcel s sledečimi parcelnimi številkami: 1019, 1038, 1039/1, 1054, 1187 in 1189 (vse k.o. Suha).
Zaradi omejenosti območja s potokom Sušica na vzhodnem delu ter izrazito stanovanjsko pozidavo na južnem in zahodnem delu imajo kmetje otežen dostop na območje, zaradi česar se le-to intenzivno ne obdeluje, pač pa je raba travniška, mestoma pa se zarašča grmičevje.

Lega in velikost območja
Gramoznica Reteče leži zahodno od regionalne ceste Ljubljana–Kranj, vzhodni rob gramoznice je od ceste oddaljen ca. 100m, zahodni rob skupaj z razširitvijo pa ca. 700 m. Najbližji objekt je od gramoznice oddaljen ca. 300 m (severno, ob glavni cesti). Locirana je na Reteškem polju na območju nekdanje savske struge.
Celotno območje meri ca. 28,5 ha, leži pa na naslednjih parcelah: 428, 430, 431, 433/1, 433/2, 433/3, 435, 436, 438, 440, 441, 442, 445, 446, 448, 547, 548, 553/1, 553/2, 554/1, 554/2, 555, 562, 563/1, 563/2, 566/1, 566/2, 567, 573, 574, 577, 578, 580/2, del 583, 584, 585, 587, del 588, del 591, 592, 593, del 595/1, del 595/2, 595/3, 598/1, del 598/2, 599/1, 599/2, 600, del 601, del 604, 605, del 610/1, 610/2, del 610/3, 611, 613/3, 613/3, del 616, 617, 618, del 619/1, 619/2, del 622, 623, 625, del 626, del 776, del 779, 1062/1, 1065, 1067, vse v k.o. Reteče
Sedanje potrebe znašajo 60.000 m3 gramoza v razsutem stanju, v prihodnje pa je pričakovati povečanje potreb za ca. 15% (70.000 m3). Na delu, ki je predviden za širitev gramoznice je po izračunih še ca. 770.000 m3 zalog, kar bi zadoščalo za približno 11 let proizvodnje.
Organizacija dejavnosti v prostoru
Izkoriščanje v gramoznici poteka že več let in se je pričelo na severnem delu območja, ki pa ga je ob izgradnji HE Mavčiče zalila talna voda. Zaradi spremenjenega nivoja podtalnice (kota 332m) se je spremenila tudi kota odkopa (od predvidene 332m in 341m), izdelan pa je bil tudi dopolnilni rudarski projekt (Dopolnilni rudarski projekt pridobivanja gramoza in sanacije gramoznice Reteče, Geološki zavod Ljubljana, št. 70/87) Ljubljana, julij 1987), ki je te spremembe upošteval.
Obstoječa gramoznica, opredeljena v planskih dokumentih, zavzema površino ca. 14 ha, ostala raba so kmetijske površine (območje A), vendar je del območja že izkoriščenega (ca. 3 ha). S predlagano širitvijo se celotno območje nameni izkoriščanju gramoza.
Namenska raba površin
Namenska raba površin je podrejena funkciji dejavnosti, in sicer:

-------------------------------------------
pridobivalni prostor              284.300m2
obstoječa gramoznica              138.600m2
predvidena širitev                141.700m2
prometne površine                   3 873m2
objekti                               127m2
skupaj                           284.300 m2
-------------------------------------------

Zasnova infrastrukturnih omrežij in naprav
Organizacija prometa
Območje se navezuje na cesto Jeprca - Škofja Loka preko javne asfaltirane poti (p. št. 1067, k.o. Reteče) in obstoječi javni makadamski poti (p. št. 1061 in 1062/2, k.o. Reteče). Ko bo eksploatacija dosegla parcelo 1067 bo dostopna pot začasno prestavljena na parcele 762 in 1062/1, obe k.o. Reteče. Po končani eksploataciji je potrebno pot 1067 ponovno vzpostaviti.
Preko območja kompleksa gramoznice (na vzhodnem robu) poteka koridor načrtovane magistralne železniške proge Ljubljana - Jesenice. Širina koridorja hitre proge je cca 30 m.
Zasnova komunalnega omrežja
Območje je komunalno neurejeno, za odvajanje odpadnih in sanitarnih voda (za potrebe poslovnega objekta) je ob poslovnem objektu zgrajena greznica na Meteorne vode iz prometnih in manipulativnih površin je potrebno voditi preko lovilcev olj in maščob ter peskolovov. Meteorno vodo, ki površinsko odteka iz obravnavanega območja, je potrebno speljati preko ustreznih usedalnikov. V struge meteornih odvodnikov ali podtalje se lahko spušča le čista meteorna voda.
Zasnova energetskega omrežja
V bližini območja širitve poteka zračni VN elektrokabel, ki pa ne tangira predvidenih površin širitve gramoznice.
Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje izhajajo predvsem iz bodoče namembnosti območja, ki je ponovna vzpostavitev kmetijskih površin.
Površinsko pridobivanje gramoza se vrši s čelnim strojnim odkopom v dveh etažah (skupne višine ca. 6 m) in se vrši istočasno samo na eni etaži. Širina celotne delovne etaže bo ca. 25 m, nagib odkopa pa 45%. Maksimalna globina izkopavanja je na koti ca. 335 m, kota obstoječega terena pa je 350 m. Zaključne robove gramoznice je potrebno že takoj izdelati v predvidenem naklonu (1:3) tako, da je možno površine delno sproti sanirati.
Predlagana širitev gramoznice zajema zlasti kmetijska zemljšča. Pred pričetkom odkopavanja je potrebno odrivko s površine odstraniti in jo odložiti na zunanjem odlagališču tako, da bo lahko uporabljena za kasnejšo rekultivacijo oziroma sanacijo. Sanacija bo praviloma sledila pridobivanju z zamikom ca. 30 do 50 m, po končani eksploataciji v gramoznici pa je investitor dolžan zemljišče rekultivirati in omogočiti ponovno kmetijsko rabo zemljišč.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Gramoznica je locirana ca. 600 m od naselja Reteče, bližje pa se nahaja manjši objekt ob glavni cesti Ljubljana-Kranj, ki je od roba gramoznice oddaljen ca. 400 m. Proizvodnja v gramoznici na poselitev ne bo bistveno vplivala, saj gre zgolj za odkopavanje gramoza in so obremenitve okolja s hrupom znotraj zakonsko dovoljenih vrednosti.
Zaradi lokacije gramoznice (“relativno blizu, a vendar dovolj daleč”) se pojavlja nevarnost odlaganja odpadkov v “jami”. Odpadki in nevarne snovi lahko onesnažijo podtalnico, zato je potrebno preprečiti nelegalno odlaganje smeti in snovi.
Gramoznica leži v vplivnem varstvenem območju podtalnice (III. varstveno območje), predlagana širitev bo segla do roba zunanjega varstvenega območja podtalnice (II. varstveni pas). Del gramoznice je poplavljen, vendar voda v ojezerjenem delu kakovostno omogoča razvoj vodne flore in favne. PVO (Poročilo o vplivih na okolje za gramoznico Reteče, IRGO, Ljubljana in E-NET, Ljubljana, št. ip 541/97, Ljubljana, oktober 1997) ugotavlja, da voda ustreza kvaliteti običajnih stoječih voda. Iz tega je možno sklepati, da gramoznica podtalnice ne onesnažuje. Zaradi nevarnosti izlitja nevarnih snovi je potrebno urediti posebno mesto za manipuliranje z oljem in gorivom za gradbeno mehanizacijo z lovilci olj in maščob, kjer je onemogočeno iztekanje teh snovi v podtalje.
Objekti ali prostori, kjer so shranjene vnetljive snovi, morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati in opozorilnimi tablami. Z napravami za gašenje in varstvo pred požarom je potrebno opremiti tudi sedanji upravni objekt.
Pogoji in usmeritve glede zaporednosti gradnje
Realizacija posega se predvideva v dveh etapah. V etapi eksploatacije in sanacije se sme posegati v čimmanjšo tlorisno površino peskokopa in s tem čimbolj zmanjšati negativne vplive na okolje. Predvidi se odkopna metoda, ki omogoča postopno sanacijo in rekultivacijo zemljišča.
Po končani eksploataciji se predvideva zaprtje gramoznice, odstranitev proizvodnih objektov in ureditev zemljišč v smislu vzpostavitve stanja pred pričetkom izkoriščanja.
Sanacija
Predvidena širitev gramoznice posega v celoti na kmetijska zemljšča, ki so tudi v naravi namenjena kmetijski proizvodnji. Ranljivost prostora narekuje skrbno premišljen način ravnanja z zemljišči v času pridobivanja in sanacija površin po končani eksploataciji.
Zaradi kvalitete vrhnjega sloja prsti je potrebno pred pričetkom eksploatacije vrhnjo plast prsti (odrivko) odstraniti in jo odložiti na za to posebej predvidenem odlagališču. Odložena in vzdrževana mora biti tako, da bo po končani eksploataciji lahko uporabljena za rekultivacijo površin. Dinamika del pri odkopavanju mora biti usklajena z možnostjo odlaganja materiala in sicer tako, da je odkritih največ 2000 – 2500 m2, oziroma ca. 200 m pas v širini 10 do 12 m. Začasno odlagališče jalovine (zemlje in humusa) je ob robovih gramoznice. Ko je izkoriščena ca. 1/3 posamezne faze predvidenega odkopa se jalovina in humus prenesejo v izkoriščeno (odkopano) jamo in se takoj uporabijo za sanacijo in rekultivacijo.
Po končanem pridobivanju v gramoznici je potrebno omogočiti ponovno uporabo zemljišča v kmetijske namene. V ta namen je potrebno končne brežine gramoznice izdelati v naklonu, ki omogoča strojno obdelavo (1:3 oziroma približno 20°) ter na tako pripravljene brežine navoziti deponirano zemljo in humus v debelini ca. 1 m.
Zaradi pridobivanja po fazah je smiselno sanacijo izvajati sproti – ob zaključku pridobivanja v eni fazi se prične pridobivanje v drugi, sanacija pa naj sledi pridobivanju tako, da je ob zaključku pridobivanja sanacija sorazmerno hitro zaključena.
Podrobnejšo vsebino in način sanacije ter kasnejše rekultivacije je potrebno opredeliti v posebnem elaboratu, ki naj bo del rudarskega projekta in ureditvenega načrta (načrt sanacije).

V kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Škofja Loka se spremenijo in dopolnijo:
2. Rudnine (M 1 : 25000).
popravki meja obstoječih eksploatacijskih polj za potrebe njihovih širitev.
5. Namenska raba prostora (M 1 : 25000)
popravki meja ureditvenih območij za potrebe širitve naselij
6. Dopolnitev kartografske dokumemtacije k planu (M 1 : 5000)
Škofja Loka 7, 9, 10, 16, 17, Kranj 47, 48.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.