Na podlagi 25., 39. ter 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popr.) je Občinski svet občine Kočevje na 22. redni seji dne 28. 5. 2001 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje KS Kočevska Reka (PUP 3) v Občini Kočevje, ki jih je izdelal Populus Podjetje za prostorski inženiring, d.o.o, iz Ljubljane, v maju 1996 – dopolnitev februar 2001, pod št. projekta 73/06/95.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje 1986–2000 in urejajo:
– območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih ureditvenih načrtov (PIN),
– območja, za katera so prostorski izvedbeni načrti že realizirani,
– območja za katera se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.

Meje območja urejanja, ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega topografskega in katastrskega načrta v M 1:5000.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se določajo merila in pogoji za naslednje planske celote: del P7 (KS Kočevska Reka).

Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje,
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem občinskem upravnem organu.

Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno.
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUNDPP potrebno dobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav, je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.

Upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za specifičen poseg v prostor, zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo (sprememba namembnosti),
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje (novogradnje, sprememba namembnosti morfološke enote),
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora (novogradnje),
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja (skupinska lokacijska dokumentacija).
Ti posegi so možni le v okviru plansko določenih rab prostora.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot lokacijska presoja za izdelavo lokacijske dokumentacije.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
I. Uvodne določbe
II. Splošne določbe
III. Funkcije ureditvenih območij
IV. Splošna merila in pogoji glede vrste posegov
V. Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor
VI. Merila in pogoji za urejanje prometa in zvez
VII. Merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje
VIII. Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spremenijo prostor
IX. Merila in pogoje za ohranjanje narave, varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena
X. Merila za varovanje in izboljšanje okolja
XI. Merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito
XII. Prehodne in končne določbe

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
Posebne strokovne podlage
1. Tekstualni del obsega:
– splošne priloge,
– posebne strokovne podlage za celotno območje,
– posebne strokovne podlage za naselja,
– naravovarstvene smernice za naravno dediščino,
– seznam naravne in kulturne dediščine.
2. Grafični del obsega:
– prikaz posebnih strokovnih podlag v merilu 1:5000.
Prostorski ureditveni pogoji
1. Tekstualni del:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– priložena soglasja pristojnih organov in organizacij,
– katalog prostorskih ureditvenih pogojev z obrazložitvijo.
2. Grafični del:
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem topografskem načrtu v merilu 1:5000,
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000,
– prikaz razmejitev morfoloških enot za posege v prostor na katastrskih načrtih za ureditvena območja naselij v merilu 1:1000.

Na obravnavanem območju Občine Kočevje se pojavljajo različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora se morajo varovati obstoječe zelene površine v kmetijski rabi in gozd. V že sedaj intenzivno pozidanih območjih so možne le dopolnilne gradnje. Za zadovoljevanje potreb po novogradnjah bomo usmerjali pretežni del na nepozidana stavbna zemljišča. Posegi v ta prostor so možni le z merili in pogoji o vrsti dopustnih posegov in drugimi pogoji, določenimi za posamezno morfološko enoto.
Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot:
Z – Ureditvena območja namenjena pozidavi
Kategorizacija morfoloških enot je narejena po naslednjem nomenklaturnem ključu:
1. stanovanjska območja – pozidava z večstanovanjskimi hišami (bloki),
2. stanovanjska območja – pozidava z enodružinskimi individualnimi hišami,
3. območje družbenih dejavnosti – šolstvo, inštituti, zdravstvo, otroško varstvo, kultura, cerkve itd.,
4. območje s poslovno namembnostjo – storitvene (gostinstvo, trgovina), servisne in turistične dejavnosti,
5. območje proizvodne dejavnosti – industrija, drobno gospodarstvo, obrt,
6. območje komunalnih dejavnosti – pokopališča, čistilne naprave itd.,
7. javne površine – parki, športna igrišča itd.,
8. pretežno kmetijske površine v naselju – njive, sadovnjaki, travniki, pašniki, vrtovi,
9. pretežno gozdne površine v naselju,
10. ostalo – ruševine, vodne površine, itd.
Glede na tip pozidave ločimo naslednje morfološke enote:
A zazidava s prosto stoječimi objekti,
B strnjena zazidava,
C razpršena gradnja,
E zazidava z enoetažnimi ali večetažnimi stavbami, v katerih se vrši proizvodnja,
F zazidava s tehnološkimi objekti in napravami za procesno proizvodnjo,
G odprte površine ali površine delno pokrite s pomožnimi ali začasnimi objekti,
K – Območja urejanja namenjena kmetijstvu.
Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
N – njive,
T – travniki,
S – sadovnjaki,
P – pašniki,
M – mokrišča,
V – vodotok,
G – gozd,
Z – pozidano,
O – ostalo (razgaljene površine, opuščeni kamnolomi in druge degradirane površine, pokopališča).
G – Ureditvena območja namenjena gozdovom
Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
1. – večnamenski gozd,
2. – gozd s poudarjeno varovalno funkcijo,
3. – gozd s poudarjeno hidrološo funkcijo,
4. – gozd s poudarjeno biotopsko funkcijo,
5. – gozd s poudarjeno zaščitno funkcijo,
6. – gozd s poudarjeno turistično in rekreacijsko funkcijo,
7. – gozd s poudarjeno poučno in raziskovalno funkcijo,
8. – gozd s poudarjeno funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja,
9. – gozd s poudarjeno estetsko funkcijo,
Z – pozidano
O – ostalo (razgaljene površine, opuščeni kamnolomi in druge degradirane površine, ruševine).
I – Ureditvena območja izključne rabe

Na celotnem območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela in odstranitve objektov. Odstranitev objektov ali kakršnokoli poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto naravne dediščine je nedopustno. Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso dopustne,
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve,
– dopustne ureditve javnih in drugih zelenih površin,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– možne legalizacije objektov ali drugih posegov v prostor izvedenih brez v postopku pridobljenih dovoljenj, le na osnovi lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– za obstoječe posege v prostor so dopustne manjše spremembe lokacije z namenom prilagoditve sanacije okoliškemu terenu in druge manjše spremembe normativov, pod pogojem, da se vplivi na okolje zmanjšajo.

V območju kmetijskih površin so možni:
– kmetijski prostorski ureditveni posegi,
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti,
– ureditev športno-rekreacijskih območij in poljskih poti, pod pogojem, da se zagotovi sočasnost rekreacijske in kmetijske rabe prostora, kolikor upoštevajo splošna merila in pogoje tega odloka.

V območju gozdnih površin so možni:
– gozdnogospodarski ureditveni posegi,
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti,
– ureditev športno-rekreacijskih območij, pod pogojem, da se zagotovi sočasnost rekreacijske in gozdne rabe prostora ter gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti, kolikor upoštevajo splošna merila in pogoje tega odloka.

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov označenih z (Z), ki so grafično prikazani, so možni naslednji posegi:
– novogradnja stanovanjskih objektov: na vseh območjih, kjer je dovoljena novogradnja stanovanjskih objektov, je dovoljena tudi novogradnja stanovanjskih objektov s prostori za opravljanje mirne poslovne dejavnosti, ki ne povzroča hrupa in ni moteča v stanovanjskjem okolju, kot npr.: pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd.,
– novogradnja stanovanjsko poslovnih objektov s servisno, storitveno, turistično, obrtno in proizvodno dejavnostjo,
– novogradnja gospodarskih objektov,
– novogradnja objektov za poslovne dejavnosti (servisne, storitvene, turizem) in proizvodne dejavnosti (proizvodnja, drobno gospodarstvo, obrt),
– novogradnja objektov za družbene dejavnosti (šole, vrtci, cerkve...),
– spreminjanje namembnosti objektov: objektom se lahko v posamezni morfološki enoti spreminja namembnost v tisto namembnost, ki je predpisana za novogradnje na tem območju. V vseh pretežno stanovanjskih območjih je dovoljeno spreminjanje namembnosti v prostore za opravljanje mirne poslovne dejavnosti, ki ne povzroča hrupa in ni moteča v stanovanjskjem okolju, kot npr.: pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd. Za spreminjanje namembnosti je potrebno na fukcionalnem zemljišču objekta zagotoviti potrebno število parkirnih mest,
– dozidave, nadzidave,
– vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
– postavitev pomožnih in začasnih objektov (postavitev pomožnih in začasnih objektov je možna le s priglasitvijo del in soglasjem občine),
– ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti, parki...
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so dovoljeni. Za posege, ki v katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za novogradnje stanovanjsko poslovnih objektov, poslovnih objektov in objektov namenjenih proizvodnji ter pri spreminjanju namembnosti objektov v poslovno ali in proizvodno namembnost je v pretežno stanovanjskih območjih za izdelavo lokacijske dokumentacije obvezno priložiti tudi soglasje sosedov.

V območjih urejanja, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, kjer so dela predvidena z družbenim planom oziroma v programih krajevnih skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev.

V območjih urejanja, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka.

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav:
1. velikost funkcionalnega zemljišča,
2. lego objektov,
3. oblikovanje objektov,
4. dozidave in nadzidave,
5. spreminjanje namembnosti objektov,
6. pomožni in začasni objekti,
7. vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije,
8. urejanje okolice,
9. urejanje kmetijskih zemljišč,
10. urejanje gozdnih površin,
11. vodnogospodarske ureditve,
12. urejanje prostora.

1. Velikost funkcionalnega zemljišča
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na podlagi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja.
Kolikor v katalogu pri posameznih morfoloških enotah ni drugače navedeno, veljajo naslednja merila za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča:
1.1. Za stanovanjske hiše:
– širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je najmanj 1 m – vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3–3,5 m,
– parcela, na kateri stoji individualna stanovanjska hiša, praviloma velika 600 m2 v območju gostejše pozidave v starih vaških jedrih in 1000 m2 na obrobju vasi,
– pozidanost parcele je lahko 30%, v vaških jedrih pa je lahko procent pozidanosti večji, vendar ne sme presegati 60% površine parcele,
– na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto in za vsako počitniško enoto predviden najmanj po en parkirni prostor,
– za opravljanje poslovne dejavnosti v delu stanovanjskega objekta morajo biti na funkcionalnem zemljišču objekta zagotovljena dodatna parkirna mesta.
1.2. Za gospodarske objekte:
– širina ob objektu min. 1 m,
– velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15 m),
– širina dovoza 3,5 m.
1.3. Za poslovne objekte in objekte namenjene proizvodnji:
– širina ob objektu min. 3 m,
– dovozna pot širine 3,5 m,
– izkoristek zemljišča do 50%,
– na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na vrsto dejavnosti, velikost objekta in število zaposlenih).
1.4. V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.

2. Lega objektov
Lega objekta in smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo oziroma ambientalno ureditvijo vasi ali zaselka.
Lega objektov se določi z lokacijsko dokumentacijo pri čemer se smiselno upošteva smernice v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev in v katalogu morfoloških enot. Za posamezna območja naselij, kjer se predvidevajo novogradnje, je shema pozidave prikazana v grafičnem delu.
2.1. Odmiki
Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti, morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj 4 m. Za razdaljo manjšo od 4 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 4 m, razen v starih vaških jedrih, kjer se ohranja prvotna gradbena linija objektov in je potrebno soglasje upravljalca cest.
Regulacijska črta v grafičnem delu določa minimalni odmik objektov od ceste.
Kolikor je v grafičnem delu v M 1:1000 zarisana gradbena linija, na tem območju za vse novogradnje in nadomestne gradnje velja, da je maksimalno odstopanje od gradbene linije 1 m.
2.2. Dostopi
Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem vkniženja služnostne pravice pri pristojnem sodišču.

3. Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva, oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Za oblikovanje objektov praviloma veljajo pogoji določeni s tem odlokom in podrobneje v tabeli morfoloških enot. Oblikovanje mora biti skladno z okolico.
Odstopanje od predpisanih pogojev za oblikovanje objektov je dovoljeno takrat, kadar to narekujejo tehnološki procesi v objektu ali kadar želimo z drugačno obliko doseči likovni ali vsebinski poudarek v prostoru. Taki posegi so izjemni in ne smejo imeti motečih vplivov na okolico.
Kolikor pri višinskem gabaritu objektov mansarda objektov ni predvidena, velja, da podstrešje lahko izkoristimo, vendar sme biti višina kolenčnega zidu maks. 0,40 m.
3.1. Novogradnje
3.1.1. Stanovanjski objekti:
– tloris: razmerje stranic se prilagaja obstoječim okoliškim objektom,
– po višini se objekti morajo prilagajati sosednjim objektom,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38–45 oziroma prilagojen okoliškim objektom,
– kritina sme biti opečna ali siva. Pod opečno kritino štejemo tudi kritino, ki je po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita salonitna kritina zaradi ekološke spornosti ni dovoljena.
3.1.2. Gospodarski objekti:
– tloris: pravokoten, dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 12 m,
– velikost objekta je odvisna od njegove funkcije,
– maksimalna višina P+M,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 35–45 oziroma usklajen z okoliškimi objekti,
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna siva ali lesena. Pod opečno kritino štejemo tudi kritino, ki je po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita salonitna kritina zaradi ekološke spornosti ni dovoljena,
– prosojna kritina je dopustna na južni strešini gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena, ter se mora po barvi čimbolj približati barvi osnovne kritine.
3.1.3. Počitniške hišice:
– vikendi se smejo graditi le na v ta namen predvidenih območjih,
– tloris: pravokoten, okvirna dimenzija 6 x 9 m,
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38–45, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina,
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, siva ali lesena. Pod opečno kritino štejemo tudi kritino, ki je po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita salonitna kritina zaradi ekološke spornosti ni dovoljena.
3.2. Nadomestne gradnje
Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za novi objekt, oziroma en mesec po selitvi v novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vključi v bremenskem listu zemljiško knjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina napisana.
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
– ko zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev,
– ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in naprav, oziroma objektov javnega pomena,
– če stoji objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso z enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ni dopustno.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.

4. Dozidave in nadzidave
Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Za dozidane in nadzidane dele stavb se smiselno uporabljajo ista oblikovalska določila kot za novogradnje. Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega dela objekta. Dozidave z ravno streho niso dopustne, razen v izjemnih primerih, ko to zahteva tehnologija namembnosti objekta.

5. Pomožni in začasni objekti
5.1. Pomožni objekti
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu:
– z 51. členom ZUNDPP (Uradni list SRS, št. 18/84) in dopolnitvami,
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih,
– s splošnimi merili in pogoji tega odloka.
5.2. Začasni objekti in naprave:
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko in turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor, na podlagi začasnega lokacijskega dovoljenja. Po odstranitvi začasnega objekta je na tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
Reklame, napisi in informativne table morajo biti oblikovani z značilnimi elementi, pregledni in nemoteči za voznike in za krajino.
Pogoje za postavitev večjih reklamnih znamenj in turističnih tabel bo urejal poseben občinski odlok.

6. Spreminjanje namembnosti objektov
Za objekte, ki se jim spreminja namembnost, veljajo glede oblikovanja ista merila in pogoji kot za novogradnje na tem območju.

7. Vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije
Kolikor objekti, na katerih potekajo vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije, niso skladni z okoliškimi objekti oziroma s smernicami predpisanimi za to območje, je potrebno z omenjenimi deli ta neskladja odpraviti (materiali, naklon strešine, kritina...).

8. Urejanje okolice objektov
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Ograje ob parcelni meji so dopustne lesene ali zasajene z živo mejo. Ograja ne sme presegati višine 1,2 m in mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob isti ulici ali cesti morajo biti oblikovane na enak način.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.

9. Urejanje kmetijskih površin
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca tako, da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.

10. Urejanje gozdnih površin
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru (goloseki niso dovoljeni),
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
Postavitev obor je možna le z priglasitvijo del in soglasjem občine. Območja jas se ohranjajo v celoti z redno kultivacijo travnikov in oblikovanim gozdnim robom. Na teh jasah je možna postavitev prež in krmišč.

11. Vodnogospodarske ureditve
V območju varstva vodotokov in podtalja se lahko spuščajo le čiste vode, ki ustrezajo določilom strokovnega navodila o nevarnih in škodljivih snoveh in dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma dovoljenje v skladu z zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81).

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja.

Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati predvidene rezervate za rekonstrukcijo.
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.
Trase prometnic ne smejo posegati v območja brezen, jam in izvirov ali sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Nove gozdne ceste in dostopne ceste preko zavarovanih ali vizualno izpostavljenih območij niso dopustne.
Tam, kjer ureditev prometnic prečkajo obstoječe poti, jih je potrebno na novo urediti.

Vozišča kmetijskih in gozdnih prometnic naj bodo praviloma široka 3–4 m, razen v ostrih zavojih, pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
Pri projektiranju, urejanju in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati veljavne smernice za projektiranje gozdnih cest in pravilnik o načrtovanju, gradnji in rabi gozdnih prometnic.

Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnostih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj.

Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v obravnavanem območju.

V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Vodovod
V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih vodov in ureditev.
Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno omrežje v soglasju z upravljalcem.
Plin
Postavitev plinskih cistern je dovoljena le v okviru pomožnega objekta ali pa morajo biti vkopane.
Kanalizacija
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so obvezne triprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
Elektrika
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektro-energetskem soglasju.
Javna razsvetljava
Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela enotni sistem.
PTT omrežje
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s telefonsko centralo v Kočevju.
Ob medkrajevnih kablih je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.
Za postavitev pretvornikov in anten je potrebno predhodno opraviti presojo vplivov na okolje (PVO).
Kabelsko razdelilni sistem KRS
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno obravnavano območje priključiti na predvideno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Vse druge rešitve niso dopustne.
Za gradnjo kabelskega sistema je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo z vsemi soglasji.

Pri melioracijah kmetijskih površin, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti, ostalih zemeljskih delih in pri urejanju brežin je potrebno poteg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine. Na območju evidentirane naravne dediščine (naravne vrednote) je potrebno pridobiti soglasje pristojne naravovarstvene službe.
Sanacija degradiranih površin, to je opuščenih ali nelegalnih kamnolomov ter drugih degradiranih površin z rudarskimi metodami dela se lahko izvede le na podlagi in v okviru odobrenega rudarskega projekta za izvajanje del, ki se ga izdela po določilih zakona o rudarstvu.

Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99) ter z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Kočevje pridobiti soglasje pristojne službe – Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Merila in pogoji za naravno dediščino oziroma ohranjanje narave
Odstranitev objektov ali kakršnokoli poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto naravne dediščine oziroma naravne vrednote ali zavarovano območje, ogrozilo biotsko raznovrstnost je nedopustno. Za vse posege, ki so v naravovarstvenih smernicah za prostorske ureditvene pogoje za KS Kočevska Reka (PUP3) v Občini Kočevje, maj 2001, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, v tekstualnem oziroma grafičnem delu opredeljeni kot naravna dediščina oziroma naravna vrednota je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma pogoje pristojne organizacije za ohranjanje narave. V primeru kjer je predpisan postopek presoje vplivov na okolje in se naravovarstveno soglasje nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem.
Vsi posegi v prostor na območju biotske raznovrstnosti, naravne dediščine oziroma naravne vrednote ali zavarovanega območja morajo biti načrtovani v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami, ki so določeni v naravovarstvenih smernicah za prostorske ureditvene pogoje za KS Kočevska Reka (PUP3) v Občini Kočevje, maj 2001, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Kulturna dediščina:
– pri izvajanju posegov v območje ali objekte evidentirane KD je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in pred izdajo dovoljenja za gradnjo ali za priglasitev del še kulturnovarstveno soglasje.
Ti posegi so:
– gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih objektov ter naprav in
– tista dela, ki lahko trajno, začasno ali občasno vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Pogoji za varovanje kulturne dediščine:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej ni možna,
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno upoštevati ulično linijo starih objektov,
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave,
– območja s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive,
– novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
Veljavno republiško obvezno izhodišče je: EŠD 469 Morava – Kmečka hiša Morava 28.

1. Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
– zaščita vodnih virov in vodotokov ter jezer pred onesnaženjem,
– odprava divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
– sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu,
– odprava dimnih emisij.
2. Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3. Varstvo voda in obvodnih površin
Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.
4. Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
5. Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
6. Zagotavljanje požarne varnosti
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Za požarno varnost je potrebno predvideti:
– zadostne odmike med posameznimi objekti oziroma druge tehnične ukrepe, s katerimi se preprečuje širitev ali prenos požara z objekta na objekt,
– dostope in prometne ureditve za intervencijska vozila,
– prostore za evakuacijo ljudi v primeru požara,
– preveriti vire zadostne količine vode za gašenje požarov,
– opredeliti požarno-varnostne cone.
7. Varovanje kmetijskih zemljišč
Najboljša kmetijska zemljišča so zavarovana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni posegi so določeni s tem odlokom oziroma z družbenim planom Občine Kočevje, in sicer v skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82).

Področje obrambe in zaščite je urejeno na podlagi podatkov ki jih je posredovalo Ministrstvo za obrambo.
Za potrebe zaščite in reševanja je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega področja.

Legalizacija objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnem listu RS zgrajeni najmanj do II. gradbene faze.

Prostorski ureditveni pogoji za KS Kočevska Reka so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri organu Občine Kočevje pristojnem za urejanje prostora.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščene inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.