Na podlagi 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Šentjernej je na 19. seji dne 14. 12. 2000 sprejel

Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Šentjernej (v nadaljevanju: občina), pristojnosti občine in njenih organov, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

Občina je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom.
Območje občine obsega naslednja naselja:
Apnenik
Brezje pri Šentjerneju
Breška vas
Cerov Log
Čadraže
Čisti Breg
Dobravica
Dolenja Brezovica
Dolenja Stara vas
Dolenje Gradišče pri Šentjerneju
Dolenje Mokro Polje
Dolenje Vrhpolje
Dolenji Maharovec
Drama
Drča
Gorenja Brezovica
Gorenja Gomila
Gorenja Stara vas
Gorenje Gradišče pri Šentjerneju
Gorenje Mokro Polje
Gorenje Vrhpolje
Gorenji Maharovec
Groblje pri Prekopi
Gruča
Hrastje
Hrvaški Brod
Imenje
Javorovica
Ledeča vas
Loka
Mali Ban
Mihovica
Mihovo
Mršeča vas
Orehovica
Ostrog
Polhovica
Praprače pri Šentjerneju
Pristava pri Šentjerneju
Pristavica
Rakovnik
Razdrto
Roje
Sela pri Šentjerneju
Šentjakob
Šentjernej
Šmalčja vas
Šmarje
Tolsti Vrh
Veliki Ban
Volčkova vas
Vratno
Vrbovce
Vrh pri Šentjerneju
Zameško
Zapuže
Žerjevin
Žvabovo.

Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadeva prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom.

Osebe, ki imajo na območju Občine Šentjernej stalno prebivališče, so občani Občine Šentjernej.
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave preko sveta občine, katerega člane volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno na zborih občanov, z referendumom in preko ljudske iniciative.

Občina po načelu prostovoljnosti sodeluje z drugimi lokalnimi skupnostmi zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena ter v ta namen z njimi združuje sredstva in v skladu z zakonom z njimi ustanavlja skupne organe, organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se z njimi povezuje v skupnosti, zveze in združenja.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.

Občina je oseba javnega prava, s pravico posredovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Ime občine je Občina Šentjernej. Sedež občine je v Šentjerneju.
O spremembi imena in sedeža občine se ugotavlja volja prebivalcev naselij, vključenih v občino, z referendumom.

Občina ima svoj grb, zastavo, pečat in praznik.

Grb občine je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike.
Na zelenem ščitu pojoči petelin, stoječ na ravnih tleh, predstavlja grb Občine Šentjernej. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.

Zastava Občine Šentjernej je rumena z zlatim petelinom na srednjem zelenem delu. Zastava Občine Šentjernej je pravokotne oblike, razmerje višine zastavine rute (V) proti dolžini (L), V:L =1:2,5, oziroma ena proti dve celi in pet desetin. Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na tri med seboj po višini in dolžini enaka polja, od katerih sta prvo in zadnje (tretje) polji rumeni, srednje (drugo) polje pa je zeleno s pokončno postavitvijo atributom občinskega grba.

Pečat je okrogle oblike, premera 33 mm z naslednjo vsebino: Občina Šentjernej.

Občinski praznik je 24. avgust – na Jernejevo.

Občina podeljuje občinska priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom, organizacijam, društvom in drugim, v skladu s posebnim odlokom.

Na območju občine niso ustanovljeni ožji deli občine.
Za zadovoljevanje posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij se na območju občine lahko ustanovijo krajevne, vaške ali četrtne skupnosti kot ožji deli občine, po postopku in na način kot ga določa zakon in ta statut.
Pobuda za ustanovitev ožjih delov občine, njihovo ukinitev ali spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ožjega dela občine ali 5% volivcev s tega področja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Ožje dele občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom in v skladu z zakonom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o imenu in območju ožjega dela občine, ki se ugotovi na referendumu ali zborih občanov, izvedenih na območjih, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine.
O načinu ugotovitve interesa občanov odloči občinski svet.
Kadar občinski svet odloči o ustanovitvi ožjih delov občine, s statutom odloči tudi o pravni osebnosti ožjega dela občine, o njegovem nastopanju v pravnem prometu, o organih ožjega dela občine, njihovi sestavi, pristojnostih in razmerjih do občinskega sveta, o financiranju ter o nalogah ožjega dela občine.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega prometa (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri izvrševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varnost občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področje,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem področju,
– zagotavlja splošno izobraževalno in knjižnično dejavnost,
– spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakoni, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varnost okolja v občini.
10. Uporablja, gradi in vzdržuje:
– lokalne ceste in druge poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, zaščito, reševanje in pomoč in reševanje za primer elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred nevarnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi kršijo predpise občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Organi občine lahko imenujejo komisije in odbore kot svoja delovna in posvetovalna telesa.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta in župan so občinski funkcionarji.

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine sprejemajo odločitve na seji, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov organa občine.

Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov preko občinskega glasila, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov ter z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razlage in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet ima sedemnajst članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu s posebnim zakonom.
Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.
Članom občinskega sveta predčasno preneha mandat v primerih, navedenih v zakonu.

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami in delom na delovnih mestih, za katere tako določa zakon.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema statut občine in poslovnik občinskega sveta;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom in tem statutom drugače določeno;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– razpisuje referendum;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut.
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državnih pristojnostih, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Z ustanovitvijo delovnih teles se določijo naloge, pristojnosti in roki realizacije.

Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako odločeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja v zvezi z delov občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Komisija v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom o svojem delu obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami, imuniteto in administrativnimi zadevami pripravlja predloge v zvezi s tem, ki jih sprejema svet ter opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni, statut in poslovnik.

Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– statutarna pravna komisija,
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za kmetijstvo,
– odbor za okolje in prostor,
– komisija za elementarne nesreče,
– komisija za šport,
– komisija za šolstvo,
– komisija za gospodarstvo.
Delovno področje posameznega delovnega telesa se določi v poslovniku o delu občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanja.

Stalna delovna telesa imajo po tri člane, ki se imenujejo izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja delovnih teles ter njihovo razmerje do občinskega sveta.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore. Volitve članov ter odlokov ter njihove pristojnosti se določijo z odlokom o ustanovitvi.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani sveta ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor ima pet članov, ki svoje delo opravljajo nepoklicno. Imenuje jih občinski svet na podlagi liste kandidatov izmed občanov. Listo kandidatov določi komisija za volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Članu nadzornega odbora preneha mandat, če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana nadzornega odbora.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem določi organizacijo in način svojega dela.

Občina ima župana in enega podžupana.

Župan predstavlja in zastopa občino.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.

Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitev občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali z drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v upravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da jo bo opravljal poklicno.

Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanja posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

Županu ali podžupanu predčasno preneha mandat v primerih, navedenih v zakonu.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so:
– zbor občanov,
– referendum in
– ljudska iniciativa.

Občani na zboru občanov obravnavajo in oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan, zlasti pa:
– razpravljajo o spremembah statuta občine;
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami;
– razpravljajo o lokalni problematiki;
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravljajo o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravljajo o spremembah območja občine;
– dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi;
– dajejo pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij;
– izrazijo interes prebivalcev posameznih območij občine za ustanovitev ali spremembo ožjih delov občine;
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanjem okolja;
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za del občine.
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu. Lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine.

Pobudo za sklic zbora občanov mora pobudnik podati pisno županu. V pobudi mora biti naveden pobudnik sklica zbora občanov, zadeve, ki naj bi jih občani obravnavali na zboru občanov ter ali se pobuda za sklic zbora občanov nanaša na vso občino ali njen posamezen del.
Kadar pobudo za sklic zbora občanov predloži najmanj 5% volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, mora pobuda vsebovati seznam osebno podpisanih volivcev, ki so zahtevo podprli, z njihovimi osebnimi podatki: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča.
Župan lahko zahtevo za sklic občanov s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.

Župan mora sklicati zbor občanov v roku 30 dni od pravilno podane pobude za sklic občanov. Najmanj 5 dni pred začetkom zbora občanov mora župan na krajevno običajen način javno objaviti datum in kraj zbora občanov ter zadeve, ki jih bodo obravnavali občani na zboru.

Pravico sodelovanja in glasovanja na zboru občanov imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10% volivcev z območja občine za katero je zbor sklican. Odločitev zbora je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščen podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsednika zbora, ki naj zbor vodi.

O zboru občanov se piše zapisnik, ki mora vsebovati datum in kraj sklica občanov, število prisotnih članov, zadeve, ki jih je obravnaval zbor, vsebino ter izide glasovanja za posamezne odločitve zbora.

Stališča, predloge, pobude ali mnenja, sprejeta na zboru občanov, mora obravnavati, in se o njih opredeliti, župan in občinski svet.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če so sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobuda mora biti podpisana s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda za zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pa pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.

Volivci dajejo podporo zahtevi referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dejanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem ali rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 47. člena zakona o lokalni samoupravi.
Organ, na katerem je naslovljena zadeva iz prvega odstavka, je dolžan v roku 45 dni, najkasneje pa v treh mesecih odločiti o zahtevi.

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na 1. stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Naloge občinske uprave opravljajo tajnik, upravni in strokovni tehnični delavci.
Sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti odloča tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku, za vodenje upravnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za upravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloči tajnik občine, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s podpisi.

Občinska uprava upravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija. Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

Občine se lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejemajo občinski sveti.

Občina lahko z odlokom ustanovi občinsko pravobranilstvo, lahko pa z eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva za zastopanje občine pred sodišči in drugimi državnimi organi.
Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

Organizacijo, delovno področje in sestavo organov, ki jih mora občinski svet imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

Občina organizira javne lokalne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči;
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo;
– plakatiranje in okraševanje naselij;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;
– urejanje lokalnih cest;
– deratizacijo in dezinfekcijo;
– varstvo pred požari;
– urejanje sejemske dejavnosti.

Občina lahko določi kot javno lokalno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih, ekoloških in drugih funkcij občine.
Občina ustanovi lokalne javne službe z odlokom o upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave;
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;
– s podelitvijo koncesij;
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega sektorja.

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen, če se del premoženja podari za humanitarne, znanstveno raziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
Odločitev o odsvojitvi delov premoženja občine sprejme občinski svet.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja odloča župan.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin ali premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev, drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem ter načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena le za posamezne namene.
Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, mora biti soglasje občinskega sveta.
Sredstva proračuna se lahko porabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
Župan je tudi odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ deset odstotkov od sprejetega proračuna, ki mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v kateri izloča del skupno doseženih prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se opravi vsak mesec, vendar najkasneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov iz rezerve se preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije, oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto na predlog župana.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

Občina se sme zadolževati le na način, za namene in pod pogoji, določenimi z zakonom.
O zadolžitvi odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta.
Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določi zakon.

Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri so:
– davki in druge dajatve;
– dohodki od njenega premoženja.
Država zagotavlja občini dodatna sredstva, če so za to izpolnjeni pogoji in na način, kot je to določeno v zakonu.

Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena ima občina naslednje prihodke:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– druge davke, določene z zakonom.
Občina predpiše davke iz prejšnjega odstavka pod pogoji, ki jih določa zakon.
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine.

Dohodki od premoženja občine so zlasti:
– dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska lastnina;
– dohodki od vlaganj kapitala;
– dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila;
– dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki jo do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnosti, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za mrliško ogledno službo.

Finančno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance.

Nabavo blaga ter naročilo storitev izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Z združitvijo občine v novo občino, postane z dnem ustanovitve nove občine, premoženje občine, v celoti premoženje nove občine.

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta po postopku, predpisanim za sprejem odloka.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, sprejema proračun in zaključni račun občine, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe ter ureja druge zadeve iz svoje pristojnosti.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako odločeno z zakonom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne odločbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu Občine Šentjernej in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače odločeno.
Uradno glasilo Občine Šentjernej je Uradni list Republike Slovenije, občinski svet pa lahko s posebnim odlokom ustanovi in uredi izdajanje občinskega uradnega glasila.

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Župan se je dolžan do predloga odloka pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu.

Predlagatelj odloka določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo.
Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odloka, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloča občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

V drugi obravnavi odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar sam ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

Odlok, amandma, posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje na sklepčni seji sveta najmanj večina navzočih članov.

O predlogih drugih splošnih aktov razen občinskega proračuna razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

Statut, odlok in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti.

Organi občine odločajo o upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnostih občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Državni zbor mora pred izdajo zakonov in drugih predpisov, ki so v skladu z ustavo korist občine, pridobiti njeno mnenje.
Če se predpis nanaša na občino in posega v njeno korist, mora izdajatelj predpisa pred njegovo izdajo seznaniti občino o namenu takega urejanja.

Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključevanju občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.

Predstavnike občine v pokrajinskem svetu izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj, ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe, ter organe in enote za opravljanje teh nalog.

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, z uveljavitvijo tega statuta pa preneha veljati statut Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95).