Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97) ter na podlagi 18. in 98. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 23. seji dne 18. 4. 2002 sprejel

V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskimi sestavinami srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99 in Uradni v. Gor. št. 114/86, 11/87, 3/89) se sprejme lokacijski načrt za Poljansko obvoznico Škofje Loke, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d. pod št. proj. 4893 v juliju 2001.

Trasa Poljanske obvoznice (v nadaljevanju: obvoznica) se v višini Frankovega naselja odcepi od Ljubljanske ceste (R1-210, odsek 1078), poteka skozi vas Suha, severno od centralne čistilne naprave prečka Soro, preide v predoru vzpetino Sten, izstopi iz predora v naselju Na Dobravi, nadaljuje ob desnem bregu Sore, do vasi Bodovlje, ki jo obide severno, ponovno prečka Soro in se pred vasjo Zminec vključi v obstoječo cesto Škofja Loka – Poljane (R1-210, odsek 1110). Dolžina trase navedene obvozne ceste znaša 3932 m.

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Osnova lokacijskemu načrtu so:
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99 in Uradni v. Gor. št. 114/86, 11/87, 3/89)
– Idejni projekt – Poljanska obvoznica Škofje Loke – R1 210, odsek 1078, R1 210, odsek 1110, ki ga je izdelal LUZ, d.d., št. proj. 4984, februar 2000.
– Študija hrupne obremenjenosti in izdelava predloga protihrupnih ukrepov na območju obvoznice Škofje Loke, ki ga je izdelal PNZ, Oddelek za promet pod št. 12-793, februar 2000.
– Dopolnitev poročila o vplivih na okolje za Poljansko obvoznico Škofje Loke, ki ga je izdelal EPI SPEKTRUM, d.o.o., Pesnica 20 a pri Mariboru, pod št. PVO/102/99, april 2000.
– Sklepi Občine Škofja Loka, ki so sledili zaključkom javne razprave.

Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
– odlok o lokacijskem načrtu,
– obrazložitev lokacijskega načrta,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– določitev meje in funkcije območja,
– prometno tehnična rešitev,
– ureditev komunalno energetske infrastrukture,
– prostorske ureditve po posameznih področjih,
– ocena stroškov,
– etape izvajanja LN,
– seznam parcel v območju LN,
– soglasja k lokacijskemu načrtu,
– seznam parcel in njihovih lastnikov.
– Grafični del:

Prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Škofja Loka, zasnova prometnega
omrežja                                                M 1:25000
Prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Škofja Loka
kartografska dokumetnacija k planu                      M 1:5000
Prikaz širšega območja lokacijskega načrta             M 1:25000
Pregledna situacija                                     M 1:5000
Ureditvena situacija                                    M 1:1000
Zbirni načrt komunalnih vodov                           M 1:1000
Karakteristični prečni profili                            M 1:50
Vzdolžni profil                                     M 1:1000/100
Kopija katastrskega načrta                              M 1:2880
Načrt gradbenih parcel                                  M 1:2880
Zakoličbeni načrt cestnega sveta                        M 1:1000

Sestavni del lokacijskega načrta je tudi Poročila o vplivih na okolje.

Ureditveno območje lokacijskega načrta delimo v dva dela:
– Območje za izgradnjo odseka od Ljubljanske ceste skozi Suho do vhoda v predor Pod Stenom v dolžini 902 m.
– Območje za izgradnjo odseka od izstopa trase iz predora Pod Stenom (pri naselju na Dobravi) do priključka na obstoječo cesto (R1-210) v Poljansko dolino pri Zmincu, v dolžini 2370 m.
Preostali del trase poteka v predoru Pod Stenom v dolžini 660 m.

Znotraj meje območja urejanja lokacijskega načrta ležijo naslednje parcele oziroma deli parcel po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Stari dvor
5/1,29/1, 29/2, 96/1, 97/3, 98/1, 98/2
k.o. Suha
*67, 818/1, 841, 844, 850/2, 850/3, 852/2, 855, 857, 858, 859/1, 859/2, 859/3, 859/4, 859/5, 859/6, 859/7, 859/8, 860/1, 860/2, 862/1, 862/2, 862/3, 864, 865/1, 865/2, 865/3, 867, 868/3, 888, 893, 900, 901, 906/1, 906/2, 908/1, 909/3, 926/1, 926/2, 926/3, 926/4, 928, 930, 931, 934, 935, 941, 954/1, 954/2, 957/1, 1191/1, 1192, 1193, 1194, 1195/1, 1202/1, 1202/2, 1202/3, 1207/10,1207/11, 1207/12, 1219, 1220/3
k.o. Puštal
*132, *131, 29/8, 29/9, 29/10, 29/11, 29/13, 31/2, 32/1, 32/2, 36/3, 145, 153/1, 153/2, 153/4, 155/1, 157, 158, 163/1, 163/2, 165, 166/1, 169/54, 169/57, 169/58, 169/134, 169/140, 169/141, 169/142, 169/143, 169/155, 214, 217/1, 220, 221, 222, 226, 228, 229, 231, 232, 235, 241, 243, 244, 245, 246, 247, 730/1, 730/2, 739/1, 739/2, 741/2, 742/2, 754/1, 754/2, 754/3, 761, 805/1, 805/2, 806/1, 806/3, 809, 931/1, 940/2, 940/3, 942, 943/1, 943/2, 944, 947/2, 949/3, 955/2, 959/1, 959/3, 959/4
k.o. Škofja Loka
250, 252/4, 258, 261, 1068/2, 1068/3
k.o. Zminec
1/5, 120, 121, 122, 123, 125, 129, 130/1, 130/2, 141, 144, 147, 148, 156, 160, 164, 169/1, 172, 177/2, 180, 187, 190, 196, 199, 200, 205, 208, 212, 216, 437/2, 443/1, 443/10, 445/3, 464, 465, 466, 467, 468, 469, 474, 485, 1183/2, 1183/9, 1183/14, 1188, 1189/1, 1189/3, 1192/1, 1193, 1204

Območje urejanja iz 6. člena tega odloka je namenjeno izgradnji obvozne dvopasovne ceste in spremljajočim ureditvam in objektom, ki zagotavljajo njeno funkcioniranje.

Funkcija nove ceste kot del regionalne ceste R1-210 je obvozna cesta mimo mesta Škofja Loka v Poljansko dolino ter hkrati zbirna cesta v omrežju širšega (mestnega) prostora Škofje Loke.
Prvi odsek obvoznice poteka skozi pretežno urbanizirano območje, zato je na tem odseku potrebna ureditev posebnih pasov za peš in kolesarski promet zunaj vozišča.
Drugi odsek poteka skozi pretežno ruralno območje. Na odseku niso predvidene posebne komunikacije za peš in kolesarski promet.
Elementi vozišča, kot tudi posebna peš in kolesarska steza bodo asfaltirane.
Na obvoznico v funkciji zbirne ceste mestnega prometnega sistema bodo priključene vse obstoječe prometnice, ki jih trasa prečka.

Križišča
Na trasi bo urejeno 6 križišč z obstoječimi cestami:
1 – z Ljubljansko cesto,
2 – s Suško cesto,
3 – s cesto Puštal – Medvode,
4 – s cesto Puštal – Hrastniška grapa (Na Dobravi),
5 – s cesto v Bodovlje,
6 – s cesto Zminec – Podpulfrca.

Sistem in oblika v členu 10. navedenih priključkov (križišč):
KRIŽIŠČE 1 (na Ljubljanski cesti), km 0,000
Je klasično, štirikrako, semaforizirano križišče s posebej urejenimi prehodi za peš in kolesarski promet, posebnimi čakalnimi pasovi za zavijalce levo na obvoznici in Ljubljanski cesti ter posebnima pasovoma na Ljubljanski cesti za uvoz in izvoz na obvoznico pod utripajočo lučjo.
KRIŽIŠČE 2 (s Suško cesti), km 0,520
Križišče je krožno s petimi priključnimi kraki.
Peti krak je dovozna cesta do centralne čistilne naprave v Suhi.
Križišče je opremljeno z ureditvijo izvennivojskega prehoda za peš in kolesarski promet.
KRIŽIŠČE 3 (s cesto Puštal – Medvode), km 0,820
Obstoječa cesta Puštal – Medvode se priključuje na obvoznico posredno, to je po posebni povezalni cesti med njima.
Priključek na obvoznici je krožišče s tremi priključnimi kraki, na cesti Puštal – Medvode pa klasično, trikrako, nesemaforizirano križišče.
Križišči bosta opremljeni s posebej urejenimi in označenimi nivojskimi prehodi za peš in kolesarski promet preko vozišč.
Na cesti Puštal – Medvode bo interpoliran poseben dodatni zavijalni pas v levo.
Obvoznica prečka cesto Puštal – Medvode v podvozu (ki je istočasno vstop v predor).
KRIŽIŠČE 4 (s cesto Puštal – Hrastniška grapa), km 1,730
Navedena cesta bo na obvoznico priključena posredno to je po posebni povezovalni komunikaciji med njima.
Oba priključka posredne povezovalne ceste na obvoznico oziroma cesto v Hrastniško grapo bosta izvedena kot klasični, nivojski, trikraki, nesemaforizirani križišči.
V križiščih niso predvideni posebej urejeni prehodi za peš in kolesarski promet.
Poseben zavijalni pas v levo bo urejen le na vozišču obvoznice.
Obvoznica prečka cesto v Hrastniško grapo v podvozu (ki je istočasno vstop v predor).
KRIŽIŠČE 5 (s cesto v Bodovlje), km 3,420
Križišče bo urejeno kot klasično, štirikrako, nivojsko, nesemaforizirano križišče.
Pred križiščem bodo na obvoznici urejeni posebni čakalni pasovi za zavijalce levo.
Posebne ureditve prehodov za peš in kolesarski promet v križišču niso predvidene.
KRIŽIŠČE 6 (s cesto Zminec – Podpulfrca), km 3,660
Predvideno je klasično, štirikrako, nivojsko, nesemaforizirano križišče brez posebej urejenih prehodov za peš in kolesarski promet.
Posebni čakalni pasovi pred križiščem za zavijanje levo bodo urejeni le na trasi obvoznice.

Za ustrezno ureditev v členu 10. in 11. navedenih križišč so potrebne rekonstrukcije določenih odsekov na obstoječih prečnih komunikacijah:
– na Ljubljanski cesti v dolžini 343 m.
– na Suški cesti v dolžini 220 m.
– na cesti Puštal – Medvode v dolžini 355 m.
– na cesti v Hrastniško grapo v dolžini 355 m.
– na cesti v Bodovlje v dolžini 135 m.
– na cesti Zminec – Podpulfrca v dolžini 235 m.
Poleg navedenega so potrebne ureditve na prečnem cestnem omrežju:
– izvesti deviacijo stare Ljubljanske ceste na poljsko pot proti Suhi, s podvozom pod obvoznico
– zgraditi novo povezavo med naseljem Na Dobravi in cesto v Hrastniško grapo z mostom preko Hrastnice kot nadomestilo z obvoznico prekinjeno obstoječo komunikacijo med naseljema Na Dobravi in Puštal.

Poljske in gozdne poti
V okviru izgradnje bodo ustrezno nadomeščeni in povezani tudi odseki poljskih, gozdnih in dovoznih poti, ki jih obvoznica preseka in niso neposredno priključeni na obvoznico:
Dostopnost z obvoznico odrezanega severnega dela polja (med Ljubljansko c. in vasjo Suha) od matičnega območja bo omogočena s podvozom pod obvoznico predvidenim v trasi obstoječe poljske poti, ki vodi v naselje (parc. 1202/3 k.o. Suha).
Obstoječi poljski poti na obeh obrežnih terasah vzdolž reke Sore prečka obvoznica na mostnem objektu, tako da je svetla višina prehoda pod mostom 3,60 m brez poglabljanja steze.
Trasa obvoznice na več mestih prekinja obstoječi sistem poljskih in gozdnih poti na desnem obrežju Sore v območju med naseljema Bodovlje in Na Dobravi. Novi odseki bodo prekinjene dele povezali v kontinuirno poljsko pot na desnem obrežju Sore (severno vzdolž obvoznice), in bo na enem koncu priključena na Cesto v Hrastniško grapo na drugem pa na Cesto v Bodovlje.
Na to pot bo priključen tudi sistem gozdnih poti z vzpetine Dešna po podvozu pod obvoznico urejenem v hudourniški grapi »Spod Žovšče«. Gozdna pot bo iz podvoza podaljšana tudi v smeri planote Na Dobravi po mostnem objektu preko iste hudourniške grape.
Ob južni strani obvoznice se med profiloma P125 in P 144 izvede nadomestna gozdna pot.
Cestni odsek stare Ljubljanske ceste se bo od obstoječega podhoda pod Ljubljansko cesto nadaljeval po novi trasi v predvideni podvoz pod obvoznico (med P6 in P7) z navezavo na poljsko pot proti Suhi.
Obstoječo poljsko pot (parc. 844/1 k.o. Suha) se uredi od prehodov v križišču na Ljubljanski cesti do kulturnega spomenika – cerkve sv. Janeza Krstnika v peš komunikacijo.
Vzporedno z rekonstrukcijo komunikacije Zminec – Podpulfrca bo urejena tudi poljska pot s cestnega nasipa na nižjeležečo obrečno teraso na levem bregu Sore.
Navedene poti bodo zgrajene v makadamski izvedbi. Utrditev gozdne poti v podvozu bo izvedena po strokovnih smernicah pristojne vodnogospodarske službe z ozirom na dejstvo, da skozi podvoz poteka tudi hudourniški potok ”Spod Žovšče”.

Na obvoznici in ostalih sekundarnih komunikacijah bodo zgrajeni premostitveni objekti:
Na trasi obvoznice:
Nadvoz preko predvidene poti med odsekom stare Ljubljanske ceste s Plevne in naseljem Suha (glej člen 12) z razponom ca. 7 m (km 0,1 + 10 m).
Podhod za pešce in kolesarje severno od krožnega križišča Suha, razpona ca. 16 m, (km 0,4 +85 m)
Most preko potoka Sušica v naselju Suha v dolžini ca. 22 m.
Podhod za dvoživke v km 0,6+30m
Most preko Sore in obvodne terase med naseljem Suha in cesto Puštal – Medvode (pri Jelševi dolini) v dolžini ca. 115 m.
Most preko potoka Hrastnica v naselju na Dobravi v dolžini ca. 20 m.
Podhod za dvoživke v km 1,7+90m.
Ploščati propust v km 2,0+60 m.
Ploščati propust s podhodom za dvoživke v km 2,2+45 m.
Nadvoz preko deviacije gozdne poti speljane v hudourniški grapi »Spod Žovšče« (km 2,4 + 25 m) v območju med naseljema Na Dobravi in Bodovljami z razponom ca. 8 m, s podhodom za dvoživke.
Podhod za dvoživke v km 2,7+60 m
Most preko delno korigirane struge Bukovega potoka, preko reke Sore in dela njene obvodne terase na levem bregu (v območju med Bodovljami in Zmincem) z razponom ca. 173 m.
Na ostalih komunikacijah:
Razširiti (dograditi) obstoječi podhodni objekt na Ljubljansko cesto ustrezno predvideni razširitvi vozišča.
Most na deviaciji Suške ceste preko potoka Sušica v dolžini ca. 17,5 m.
Most na povezovalni cesti med obvoznico in cesto v Hrastniško grapo preko potoka Hrastnice v naselju na Dobravi v dolžini ca. 20 m.
Most na novem odseku povezovalne ceste med naseljem Na Dobravi in cesto v Hrastniško grapo preko potoka Hrastnica v dolžini ca. 32 m.
Most na deviirani gozdni poti preko hudourniške grape »Spod Žovšče« (med naseljema na Dobravi in Bodovlje) v dolžini ca. 37 m.

V cestnem svetu (7. člen) bosta urejena tudi oba portala v predor pod vzpetino Sten (pri km 0,9 oziroma pri km 1,5 + 70 m).

V območju koridorja obvoznice bodo urejeni tudi vsi potrebni nasipi in vkopi ter oporni zidovi.
Izvedba vkopov in nasipov je predvidena načelno v nagibu 1:2. Strmejši ali položnejši so nagibi tam, kjer to terjajo iz redne terenske situacije ali pa pogoji krajinskega oblikovanja.
Oporni zidovi so predvideni le tam, kjer prostorske danosti ne dopuščajo drugačne rešitve.
Oporni zidovi so predvideni:
– oporni zid med krožiščem v Suhi (križišče 2) na višjem nivoju (ca. 2,0 m) in dvoriščem na raščenem terenu parcele 928 k.o. Suha (ob stanovanjskem objektu Suha št. 9) dolžina opornega zidu je ca. 58 m. V zidu bodo urejene tudi stopnice z nivoja krožišča na raščen teren obstoječe Suške ceste.
– Na Ljubljanski cesti vzdolž kolesarske steze in stopnišča v (obstoječi oziroma razširjeni) podhod pod Ljubljansko cesto v dolžini ca. 2 x 50 m (ob kolesarski stezi) in 2 x 15 m (ob stopnicah).

Znotraj cestnega sveta (7. člen) bodo izvedene tudi določene regulacije, ureditve in prestavitve vodotokov:
– ublažitev (ukrivljenosti) okljuke na strugi reke Sore pod naseljem na Dobravi v dolžini ca. 260 m s ciljem pridobiti zadostni prostor za izvedbo ustreznih vkopnih brežin in nasipov na trasi obvoznice ter za speljavo poljske poti med obvoznico in strugo;
– regulacija (delna prestavitev izliva v Soro) Bukovega potoka pri Bodovljah v dolžini ca. 160 m. S tem je omogočena premostitev Bukovega potoka in Sore hkrati z enim mostnim objektom.
– ureditev hudourniške grape »Spod Žovšče« pred izlivom v Soro tako, da bo ustrezala tako za izliv hudournika kot tudi za speljavo gozdne poti v skupno grapo pod skupnim objektom na obvoznici (km 2,4 + 25 m).
– ureditve vodotokov v območju premostitvenih objektov.

Obvoznica je dvopasovna – dvosmerna cesta z dvema značilnima odsekoma (člen 6):
Odsek 1: od Ljubljanske ceste do vstopa v predor. Trasa poteka skozi pretežno urbanizirano območje. Računska hitrost na tem odseku je 60 km/h.
Odsek 2: od izstopa trase iz predora (na Dobravi) do priključka na obstoječo cesto v Poljansko dolino pri Zmincu. Na tem odseku trasa poteka skozi ruralno območje. Izbrana računska hitrost na odseku je 80 km/h.

Elementi prečnega prereza na posameznem odseku obvoznice:

Vozišče:
– asfaltiran vozni pas 2 x 3.25 m =      6.50 m
– asfaltiran robni pas 2 x 0.30 m =      0.60 m
                                         7,10 m
Ostali elementi prečnega prereza:
– čakalni pasovi za zavijalce
v levo pred križišči                     3.00 m
– bankine                                1.20 m
– dvignjeni varovalni pasovi
(na mostovih, v predoru itd.)            0.75 m
– hodnik za pešce                        1.60 m
– enosmerna kolesarska steza             1.75 m
– bankina                                0.50 m
– koritnica                              0.50 m
– predor, svetla višina vozišča          4.70 m
– svetla višina predorne cevi v temenu   6.50 m.
Bankine bodo v makadamski izvedbi.

Elementi prečnega prereza na ostalih (stranskih) komunikacijah:

Obstoječe ceste na območju deviacij:
– vozišče                                  6.0 m
– bankine                       2 x 0.50 m 1.0 m
                                           7.0 m.
Poljske in gozdne poti
– vozišče                                  3.0 m
– bankine 2 x 0.5 m                        1.0 m
                                           4.0 m

Posebni interpolirani pasovi v območju križišč:
Križišče 1 na Ljubljanski c.:
pas iz smeri Ljubljana levo na obvoznico, dolžine 50 m,
pas iz smeri Kranj na obvoznico desno, dolžine 30 m,
vključevalni pas z obvoznice desno, dolžine 35 m.
Križišče 3 na cesti Puštal – Medvode:
pas iz smeri Puštal levo na obvoznico, dolžine 20 m,
Križišče 4 na obvoznici v naselju Na Dobravi:
čakalni pas iz smeri Poljane levo na Cesto v Hrastniško grapo oziroma Puštal, dolžine 30 m
Križišče 5 s Cesto v Bodovlje:
čakalni pas na obvoznici obojestransko pred križiščem za zavijanje levo (v Bodovlje, v Podpulfrco), dolžina 30 m.
Križišče 6 s cesto v Zminec oziroma v Podpulfrco in Škofjo Loko:
čakalni pas na obvoznci objestransko pred križiščem za zavijanje levo, dolžine 30 m.

Ob višjih nasipih bo vozišče zavarovano z jekleno odbojno ograjo. Najmanjši dopustni odmik elementa ograje od robnega pasu je 0.50 m.
Kolesarske steze oziroma hodniki so ločeni od vozišča z betonskim robnikom dvignjenim 10 cm nad nivo vozišča.

Rušenja obstoječih objektov
Za izvedbo navedenega programa bo potrebno odstraniti (porušiti) naslednje obstoječe objekte:
– kozolec v območju križišča na Ljubljanski cesti (pred stanovanjsko hišo Ljubljanska c. 18, ki stoji na meji med parc. št. 844 in št. 841 k.o. Suha;
– del dveh kozolcev severno od vasi Suha na parc. št. 935, k.o. Suha,
– zidan gospodarski objekt v vasi Suha – Suha 10 na parc. št. 926/3, k.o. Suha,
– leseno lopo pod cesto Puštal – Medvode v območju krožišča (križišče 3) na parc. št. 132, k.o. Puštal,
– stanovanjsko hišo Puštal 116 ob vhodu v predor v Puštalu ob cesti v Hrastniško grapo na parc. št. 153/2, k.o. Puštal,
– v celoti ali del dveh kozolcev v Bodovljah na parc. št. 130/1, k.o. Zminec in 144, k.o. Zminec,
– transformator na parc. 147 k.o. Zminec in ga ustrezno nadomestiti.
Spremembe namembnosti
Zaradi gradnje obvoznice se za dosedanji namen ne morejo uporabljati objekti, ki se nahajajo neposredno ob območju izključne rabe državne ceste tako, da cestno telo posega v funkcionalno zemljišče objektov, oziroma je onemogočena raba objektov glede na sedanjo namembnost in jih je investitor dolžan odkupiti.
Za spremembo namembnosti je predvidenih 6 objektov:
– stanovanjski objekt Ljubljanska cesta 18 na parc. 859/2 k.o. Suha
– stanovanjski objekt Suha 9 na parc. 928 k.o. Suha
– stanovanjski objekt Puštal 50 na parc. št. 131 k.o. Puštal
– stanovanjski objekt Puštal 115 na parc. št. 153/4 k.o. Puštal
– stanovanjski objekt Ljubljanska 23 na parc. št. *132, k.o. Stari dvor
– stanovanjski in gospodarski objekt Puštal 83 na parc. št. *4, k.o. Puštal
Nadomestila ali nadomestne lokacije za porušene in prekomerno degradirane objekte se določijo v sporazumu s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki v okviru nadaljnjih postopkov po sprejetju lokacijskega načrta.

Varovanje kmetijskih zemljišč
Varovanje kmetijskih zemljišč je dolžan zagotoviti investitor s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja ceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Pri gradnji ceste se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne rabe), na opuščene dele lokalnih poti. Za transporte čim manj uporabljati poljske poti.
Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.
Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji ceste.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Prst se uporabi za humuziranje brežin, protihrupnih nasipov ter sanacijo devastiranih in degradiranih tal.

Pogoji varovanja kulturne dediščine:
– v območju križišča na Ljubljanski cesti se ohrani stanovanjska hiša – Ljubljanska c. 23, kot zaščiteni objekt kulturne dediščine;
– gospodarski objekt Suha 10, ki ga je potrebno porušiti spada v režim ščitenih objektov kulturne dediščine. Pred rušenjem je potrebno obvestiti LRZVNKD zaradi izdelave arhivske dokumentacije;
– v ureditvenem območju ceste so štirje manjši sakralni objekti – kapelice, znamenja, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina:
– znamenje ob hiši Ljubljanska c. 23,
– kapelica v Suhi v križišču poti pred zaščiteno Španovo domačijo,
– znamenje pred stanovanjskim objektom Suha 9,
– znamenje ob cesti v Hrastniško grapo pod stanovanjskim objektom Puštal 116.
Prva dva od naštetih ostaneta ohranjena in situ, druga dva pa bosta prestavljena na najbližjo ustrezno lokacijo v neposredni bližini obstoječe.

Pogoji urejanja naravne dediščine:
– Pri oblikovanju posegov v naravno okolje je potrebno težiti k čimbolj dosledni vzpostavitvi prvotnega ambientalnega stanja pri ozelenitvi vkopnih in nasipnih brežin, tako cestnih kot pri vodotokih in gozdnih ter poljskih poteh pri ozelenitvi gozdnih obrobij itd. Potrebna je dosledna uporaba avtohtonih rastlinskih vrst – v gozdnih in obvodnih površinah uporaba gozdne vegetacije na poteku preko poljskih površin pa zatravitev.
– Korekcijo struge v okljuki pod naseljem v Dobravi je potrebno izvesti tako, da bo največji možni meri dajal vtis naravne tvorbe. Utrditev obrežja je izvesti s kamnometom ter ozelenitvijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
– V največji možni meri je potrebno ohraniti močvirski travnik na obrečni terasi pod naseljem na Dobravi skupno z dvema studenčnima in močnejšim helokrenim izvirom.
– Podhodi za dvoživke se izvedejo kot samostojen objekt ali v okviru premostitvenih objektov v km 0,6+30 m, km 1,7+90 m, km 2,2+45 m, km 2,4+25 m, km 2,7+60 m. Podhodi morajo biti primerno veliki, da omogočajo prehajanje svetlobe in niso zaliti ob visoki vodi, omogočeno naj bo odtekanje vode. Vhodi morajo biti lijakasti, opremljeni z zaščitno mrežo.
– Elemente konstrukcije viadukta med Suho in cesto Puštal – Medvode preko obvodne terase in Sore je potrebno izvesti čim transparentnejše, tako da v najmanjši možni meri prekinja vedute na Škofjo Loko iz obrečnega prostora. Ohraniti je potrebno obstoječo rabo površin v terasi pod objektom. Odsek od križišča 2 do vstopa v tunel z mostom čez Soro je potrebno obravnavati posebej, saj trasa v tem delu vpliva na kulturni spomenik.
– Posebno občutljivo do neposrednega naravnega okolja je potrebno oblikovati tudi oba portala v predor. Portala naj bosta čim manj vpadljiva oziroma izvedena v obliki poševno odrezane cevi.
– Sestavni del PGD projekta mora biti tudi načrt krajinske ureditve obcestnega prostora in načrt arhitekturnega oblikovanja mostov ter portalov predora.
– Za arhitektonsko in krajinsko oblikovanje prostora med križiščem na Suhi in vstopom v predor je treba izvesti natečaj.

Varovanje vodotokov
Zaradi gradnje ceste se kakovost voda in vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih in upoštevati ukrepe za varovanje v času gradnje in po njej.
Odvodnjavanje cestnega telesa in vozišča se izvede skladno z določili člena 32.
Regulacije je treba izvesti sonaravno, bistveno se ne smejo spremeniti pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Dela v vplivnem območju vodotokov je treba izvajati v času nizkih vodostajev, da je čim manj moten vodni živelj. Gradbena dela v vodotoku se ne smejo izvajati v času drsti rib, piškurjev in rakov. V času gradbenih del je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode. Med gradnjo se je treba izogibati začasnim posegom v vodotoke ali pufrske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Prepovedano je odlaganje gradbenega materiala v vode, pranje delovnega orodja, spuščanje cementnega mleka in naftnih derivatov v vodotoke. V času gradnje je treba obveščati in sodelovati s pristojno ribiško družino.

Pred hrupom prometa predvidenega za obdobje do leta 2018 bo za zaščito naselij ob obravnavani obvoznici (dolžine 3,920 km) potrebno izvesti aktivno protihrupno zaščito v skupni dolžini 1.292 m. Tudi obrabna plast vozišča bo izvedena z DBM – drobirjem z bitumenskim mastiksom, ki je ugoden za zmanjševanje hrupa.
Aktivna protihrupna zaščita:

APO -1     Absorbcijska protihrupna ograja na desnem robu ceste
           od km 0,2 + 17 Ljubljanske ceste do km 0,1 + 30 Poljanske
           obvoznice dolžine l = 164 m, višine h = 2,0 m (328 m2)
APO – 2    Absorbcijska protihrupna ograja na levem robu ceste
           od km 0,2 + 48 do km 0,2 + 98
           dolžine l = 50 m, višine h = 2,0 m (100 m2)
PN – 3     Protihrupni nasip – nadvišanje vkopa
           od km 0,2 + 98 do km 0,3 + 48
           dolžine l = 50 m, višine h = 1,5 – 2,5 m
APO – 4    Absorbcijska protihrupna ograja na levem robu ceste
           od km 0,3 + 48 do km 0,4 + 70
           dolžine l = 128 m, višine h = 2,0 m (256 m2)
APO – 5    Absorbcijska protihrupna ograja na desnem robu ceste
           od km 0,4 + 48 do km 0,1 + 22 m deviacije lok. ceste na
           Suhi 1-3/1 dolžine l = 65 m, višine h = 2 m (130 m2)
PN – 6     Protihrupni nasip nadvišanja vkopa desno od osi
           od km 1,5 + 75 do km 1,6 + 20
           dolžine l = 45 m, višine h = 0,5 – 3,0 m
APO – 7    Absorbcijska proitihrupna ograja na levem robu ceste
           od km 1,5 + 70 do km 1,7 + 80
           dolžine l = 210 m, višine h = 0,5 – 3,0 m
           h = 0,5 – 3,0 na robu vkopa od km 1,5 + 70 do km 1,6 + 20,
           l = 50 m
           h = 2,5 m od m 1,6 + 20 do km 1,7 + 80,
           l = 160 m
PO – 7A    Protihrupna ograja levo od osi
           od km 1,7 + 80 do km 1,8 + 40
           dolžine l = 60 m, višine h = 2,0 m (120 m2)
           PN – 8     Protihrupni nasip levo od osi
           od km 3,0 + 50 do km 3,4 + 00
           dolžine l = 350 m, višine h = 2,0 m
PN – 9     Protihrupni nasip levo od osi
           od km 3,7 + 30 do km 3,9 + 00
           dolžine l = 170, višine h = 2,0 m

Z navedenimi protihrupnimi ukrepi aktivno ščitimo naravno okolje stanovanjske zazidave ter bivalne prostore (stanovanjskih objektov).
Pasivna protihrupna zaščita:
Ob Poljanski obvoznici bo zaradi posebnih danosti (višina objekta, konfiguracija terena, bližina ceste) na osnovi meritev hrupa potrebno poleg aktivne izvesti še dodatno pasivno protihrupno zaščito na naslednjih štirih stanovanjskih objektih, ki niso predvideni za spremembo namembnosti:
– objekt Ljubljanska cesta 23
– objekt Ljubljanska cesta 20
– Suha 11
– objekt Puštal 81.

Poleg določil navedenih v tem odloku je potrebno pri vseh nadaljnjih fazah na poti k realizaciji projekta upoštevati tudi vse ostale pogoje pristojnih organizacij, ki so jih izdali za izdelavo lokacijskega načrta.

Cesto je potrebno ustrezno prometno tehnično opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo v skladu s predpisi za kategorijo ceste (regionalna cesta) in za dopustne hitrosti, ki so izven naseljenega območja 80 km/h skozi naseljeno območje pa 60 km/h, ter v skladu z rešitvijo in prikazom v grafičnem gradivu.
Pri projektiranju je treba upoštevati določila pravilnika o premagovanju arhitektonskih ovir, z ureditvijo klančin, ugreznjenih robnikov pri pločnikih tako, da so prilagojeni potrebam invalidov.

Gradbiščne površine je ob realizaciji projekta potrebno organizirati tako, da bodo v največji možni meri situirani znotraj območja lokacijskega načrta, ki ga določa 6. in 7. člen tega odloka in ne smejo posegati v naravno okolje izven tega okvira.

Oprema predora mora biti takšna, da zadosti požarno varstvenim predpisom. Predvsem je treba posvetiti pozornost negorljivosti materialov, prezračevanju predora, evakuacijskim potem, pločnikom, varnostni razsvetljavi, komunikacijskim napravam, javljanju požara, koncentraciji plinov, vodi za gašenje, energetskemu napajanju.

Cestna trasa s svojim potekom prečka obstoječe komunalne vode. Križanja je potrebno urediti tako, da funkcija komunalnih vodov ne bo motena.
Vodovodno omrežje
Cestna trasa prečka vodovodno omrežje na naslednjih odsekih:
v kilometru 0.2+80 (vodovod Ø250mm),
v kilometru 0.5+60 (vodovod Ø250mm),
v kilometru 0.9+10 (vodovod Ø1"),
v kilometru 1.5+70 (vodovod Ø250mm in Ø100),
v kilometru 3.2+90 (vodovod Ø100mm),
v kilometru 3.5+90 (vodovod Ø350mm).
Tangirane odseke vodovodnega omrežja je potrebno ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti oziroma poglobiti, po pogojih upravljalca, tako da oskrba z vodo ne bo motena.
Trase vodovodov morajo potekati tako, da se vodovod ne približa fakalni in tehnološki kanalizaciji na manj kot 3 m v horizontali, po vertikali pa mora biti najmanj 0,5 m nad temenom kanala.
Na tangiranih vodovodih je po zaključku del potrebno izvesti dezinfekcijo (klorni šok).
Kanalizacijsko omrežje
Cestna trasa prečka kanalizacijsko omrežje na naslednjih odsekih:
Ljubljanska cesta:
v kilometru 0.2+10.00.
Poljanska obvoznica Škofje Loke:
v kilometru 0.0+20 (kanal Ø100cm),
v kilometru 0.5+70 (kanal Ø100cm),
v kilometru 0.6+70 (kanal Ø80/120cm),
v kilometru 3.6+40 (predviden kanal).
Predvideno stanje:
Na območju predvidene obvoznice so predvideni naslednji kanalizacijski vodi:
kanal Hrastnice in Žolšč križata priključka ceste v Hrastnico in Puštal,
kanal Bodovelj križa traso v kilometru 3.2+75,
kanal Zminca križa traso približno v kilometru 3.6+80 in na priključku odcepa v Podpulferco.
Prizadete odseke kanalizacijskega omrežja je potrebno ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti, po pogojih upravljalca, tako da odvajanje kanalskih voda ne bo moteno.
Elektroenergetsko omrežje
Cestna trasa tangira elektroenergetsko omrežje na naslednjih odsekih:
Poljanska obvoznica Škofje Loke:
v kilometru 0.0+20 (VN vod),
v kilometru 0.4+90 (NN vod),
v kilometru 0.6+80 (VN vod),
v kilometru 0.9+20 (NN vod),
v kilometru 1.5+70 (NN vod),
v kilometru 1.7+30 (VN vod),
v kilometru 1.8+00 (VN vod),
v kilometru 3.1+00 do 3.4+00 (VN vod),
v kilometru 3.2+80 (VN vod),
v kilometru 3.5+00 do 3.5+40.00 (VN vod),
v kilometru 3.6+90 (VN vod),
v kilometru 3.8+60 (VN vod).
Priključek lokalne ceste v Bodovljah:
v kilometru 0.0+30 (VN vod),
v kilometru 0.0+70 (VN vod).
V Bodovljah je potrebno prestaviti TP v km 3,280 severno od trase ceste, prilagoditi je treba vse dovode.
Potrebno je ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti vse tangirane elektroenergetske vode in objekte, po pogojih upravljalca.
Tangirane daljnovode je preurediti v skladu z veljavnimi pravilniki.
Potrebno je predvideti trase kablovodov in TP, ki bodo v prvi fazi služile napajanju gradbene mehanizacije, kasneje pa pokrivale potrebe električnih porabnikov vezanih na obvozno cesto.
Za osvetlitev in prezračevanje predora je potrebno izvesti novo TP in ustrezen priključek na VN omrežje.
Telekomunikacijski vodi
Cestna trasa tangira telekomunikacijsko omrežje na naslednjih odsekih:
Poljanska obvoznica Škofje Loke:
v kilometrih 0.0+00 do 0.1+40 (kab. kanalizacija),
v kilometrih 0.2+30 (kab. kanalizacija),
v kilometrih 0.5+00 do 0.5+50 (kab. kanalizacija).
Deviacija lokalne ceste na Suhi:
v kilometrih 1.0+00 do 1.0+50 (kab. kanalizacija).
Pred posegom je potrebno zakoličiti in ustrezno zaščititi obstoječe zemeljske telekomunikacijske vode in kabelsko kanalizacijo. Križanja telekomunikacijskega omrežja in cestnega telesa je treba izvesti po pogojih upravljalca.
Vročevod
Predvidena cestna trasa prečka vročevod v kilometru 0.5+40 do 0.5+60.
Križanje je potrebno ustrezno zaščititi po pogojih upravljalca.
Plinovod
Predvidena trasa plinovodnega omrežja prečka cestno traso v kilometrih 1.5+80 in 2.4+00.
Predvidena trasa plinovoda sovpada s cestno traso na odseku 2.9+60 do 3.4+00.
Na tem odseku se predvidi potek plinovoda v bankini (širina 1.20m).
Javna razsvetljava
Predvidi se razsvetljevanje cestnega predora in po potrebi tudi predvidenih križišč. Prižigališča se napajajo iz nizkonapetostnega omrežja, ki se navezuje na nove TP.
Signalni kabel
Na celotni trasi predvidenega predora se predvidi signalni kabel, ki naj poteka v trasi cestnega telesa. Na ustreznih razdaljah se predvidoma namesti javljalnike klica v sili.
Odvodnjavanje
Odvodnjavanje cestnega telesa:
Na ravninskem delu med Ljubljansko cesto in vstopom v predor Sten ter prehodu preko Poljanske Sore poteka trasa pretežno v nasipu oziroma po objektih. Na tem odseku ni predvidenih posebnih ukrepov za zaščito cestnega telesa.
Na pobočnem delu je predvidena zaščita cestnega telesa z obcestnimi jarki oziroma globoko drenažo. Odvodnjavanje pobočne podzemne vode je v vkopih predvideno z vgradnjo drenažnih oziroma drenažno kanalizacijskih cevi.
Odvodnjavanje vozišča:
Trasa ceste sicer ne poteka v območjih vodovarstvenih pasov. Ker pa pričakovane prometne obremenitve presegajo 5000 vozil/dan, ni razpršene odvodnje, temveč je projektirana kontrolirana odvodnja vozišča.
Na odseku med Ljubljansko cesto do vključno predora Sten je vozišče v celoti obrobljeno s cestnimi robniki. Odvodnja vozišča poteka preko cestnih požiralnikov z vtokom pod robnik in naprej po kanalizaciji.
Na odseku za izhodom iz predora Sten do priključka na obstoječo R1-210 – cesto v Poljansko dolino se meteorna voda z vozišča steka v drenaže in v obcestne jarke.
Voda iz meteorne kanalizacije, drenaž in jarkov se pred iztokom v vodotoke očisti, tako da poteka preko zadrževalnih bazenov s koalescentnimi lovilci olj.

Investitor in izvajalci tega lokacijskega načrta morajo poleg zahtev in drugih določb tega odloka:
Monitoring
Investitor gradnje ceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje. V času gradnje se izvaja monitoringa za onesnaženje površinskih vod, tal in emisij v zrak. V času gradnje in v času obratovanja pa se izvaja monitoring hrupa in vpliva vibracij na objekte,
– pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja,
– točke spremljana stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirno pridobivanje podatkov,
– monitoring se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.

Organizacija gradbišča
Območje gradbišča naj se čimbolj omeji na območje posega. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji priključka pa po potrebi obnoviti,
– infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji ceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja cestnega odseka,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno prekomerno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev

Obvoznica se lahko gradi v fazah:
1. faza: odsek Ljubljanska cesta – predor
2. faza: predor pod Stenom
3. faza: odsek predor – Zminec

Tolerance gabaritov in elementov ter namembnosti objektov, prometno – tehničnih naprav in komunalnega urejanja, ki jih z lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ so lahko znotraj meja območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 7. členu, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških in drugih razmer najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega in okoljevarstvenega vidika od podanih rešitev v lokacijksemu načrtu.
Kolikor zgoraj navedene spremembe in odstopanja segajo v zemljišča izven ureditvenega območja določenega v 7. členu, je potrebno izdelati strokovno gradivo, potrjeno s strani investitorja, Občine Škofja Loka ter prizadetih lastnikov zemljišč.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka in Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.