Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00 ZJS) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o monitoringu kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev*
1. člen
Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja monitoringa kakovosti površinskih voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, za katere je na podlagi uredbe o kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 46/02, v nadaljnjem besedilu: uredba) obvezno izvajanje imisijskega in obratovalnega imisijskega monitoringa.
2. člen
Imisijski monitoring se izvaja kot javna služba.
Izvajanje obratovalnega imisijskega monitoringa mora zagotoviti pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi uredbe dolžna zagotovi izvajanje obratovalnega imisijskega monitoringa za parametre onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
3. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. analiza je tehnična operacija s katero se po določenem postopku določi eno ali več vrednosti parametra,
2. analizna metoda je določen tehnični postopek za izvajanje analize,
3. merilna negotovost je območje povezano z rezultatom meritev in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati vrednosti merjenega parametra,
4. meja določanja je najnižja koncentracija parametra, ki se lahko določi s sprejemljivo ravnijo negotovosti,
5. meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo,
6. merilno mesto je mesto zajemanja vzorcev vode za ugotavljanje kakovosti vode ali posledic obremenjevanja,
7. odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v vode neposredno ali po kanalizaciji. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, tehnološka odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
4. člen
Izvajanje monitoringa obsega:
– vzpostavitev mreže merilnih mest, če gre za imisijski monitoring,
– določitev vplivnega območja in merilnih mest za izvajanje obratovalnega imisijskega monitoringa,
– izvajanje meritev skladno s programom in
– izdelava poročila o opravljenih meritvah in analizah.
5. člen
Za zavezanca za izvajanje obratovalnega imisijskega monitoringa se šteje upravljavec komunalnih ali skupnih čistilnih naprav z zmogljivostjo čiščenja več kot 2.000 populacijskih ekvivalentov in povzročitelj obremenitve, ki letno izpušča več kot 10.000 m3 tehnološke odpadne vode.
6. člen
Izvedba meritev monitoringa obsega:
– ugotavljanje sprememb na merilnem mestu, glede na stanje, dokumentirano v evidenci o merilnem mestu,
– merjenje temperature vode, pH in raztopljenega kisika, slanosti na merilnem mestu,
– vzorčenje vode,
– pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
– prevzem vzorcev v laboratoriju,
– pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo vzorcev,
– vrednotenje rezultatov analiz vzorcev.
7. člen
Program monitoringa pripravi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in se sestoji iz dela, ki se nanaša na imisijski in iz dela, ki se nanaša na obratovalni imisijski monitioring.
Program monitoringa v delu, ki se nanaša na izvajanje imisijskega monitoringa, vsebuje predvsem:
– določitev vodnih teles ali delov vodnih teles brakičnih voda ali morja, ki so predmet monitoringa skladno z uredbo,
– določitev najvišje dopustne meje zaznavnosti, meje določanja in merilne negotovosti za posamezne parametre,
– izbor merilnega mesta ter njegovo določitev s koordinatami z natančnostjo merila 1:25.000,
– izbor načina vzorčenja,
– opis postopkov in opreme vzorčenja,
– letni načrt pogostosti vzorčenja,
– seznam analiziranih parametrov in način podajanja podatkov.
Program monitoringa v delu, ki se nanaša na obratovalni imisijski monitoring vsebuje predvsem:
– navedbo zavezancev na podlagi kriterijev iz 5. člena tega pravilnika,
– določitev vplivnega območja vira onesnaževanja,
– določitev najvišje dopustne meje zaznavnosti, meje določanja in merilne negotovosti za posamezne parametre,
– izbor merilnega mesta vzorčenja in njegovo določitev s koordinatami z natančnostjo merila 1:25.000,
– opis postopkov in opreme vzorčenja,
– letni načrt pogostosti vzorčenja,
– seznam analiziranih parametrov in način podajanja podatkov.
8. člen
V delu programa monitoringa iz drugega odstavka prejšnjega člena se določi tudi, da se izvajajo meritve temperature in slanosti kot parametrov imisijskega monitoringa, če se te meritve ne izvajajo v okviru obratovalnega imisijskega monitoringa.
S programom monitoringa se lahko določijo tudi:
– način vrednotenja, pogostost ali metode analiziranja parametrov za parametre, ki v prilogi 1 uredbe nimajo določenih mejnih oziroma priporočenih vrednosti, ali pa ni določena pogostost ali metoda analiziranja ali
– da se meritve posameznih parametrov izvedejo tudi v mesu morskih školjk in morskih polžev ali v sedimentih ali
– da se ugotavlja prisotnost saksitoksinov v času povečanega razvoja dinoflagelatov.
9. člen
Izvajalec posameznih nalog imisijskega monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analizo vzorcev po tem pravilniku, mora imeti veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev, za tiste parametre, katerih meritve izvaja.
10. člen
Izvajalec obratovalnega imisijskega monitoringa, razen izvajalca javne službe po prvem odstavku 2.člena tega pravilnika, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva.
Za pridobitev in odvzem pooblastila ter za pridobitev pooblastila pod milejšimi pogoji v prehodnem obdobju, se uporabljajo določbe pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01, v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
11. člen
V letnem načrtu pogostosti vzorčenja, se vzorčenje določi tako, da so rezultati meritev značilni za kakovost vode v celotnem obdobju hidrološkega leta.
Pogostost vzorčenja in analiz mora biti enaka ali večja od najmanjše pogostosti, ki je določena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga).
12. člen
Vzorčenje za izvajanje obratovalnega imisijskega monitoringa se mora izvajati med najmočnejšim dnevnim odvajanjem odpadne vode.
13. člen
Za vzorčenje in analizo vzorcev se uporabljajo analizne metode, določene s standardi iz priloge.
Za analizo vzorcev se lahko uporabljajo tudi druge analizne metode, če so rezultati meritev enakovredni ali primerljivi z rezultati, ki bi se jih pridobilo z uporabo analiznih metod, določenih v prilogi, pri tem pa morajo meja zaznavnosti, meja določanja in merilna negotovost ustrezati zahtevam iz programa.
14. člen
Posode za vzorce, reagenti, konzerviranje, razpošiljanje, shranjevanje in priprava vzorcev ne smejo vplivati na rezultate analiz.
Vzorce vode je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6.
15. člen
O meritvah, vzorčenju in analizah, ki so predmet monitoringa, morata izvajalec javne službe in zavezanec izdelati poročilo o monitoringu.
Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– izvajalcih posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na odvzem in analizo vzorcev,
– obsegu meritev,
– merilnih mestih, času in načinu vzorčenja, uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi,
– meji zaznavnosti, meji določanja in merilni negotovosti uporabljenih analiznih metod po parametrih,
– rezultatih za posamezne vzorce in parametre v predpisani obliki,
– vrednotenju rezultatov analiz vzorcev voda za obdobje enega leta,
– pri poročilu o obratovalnem imisijskem monitoringu pa tudi o vremenskih razmerah in količini odpadne vode oziroma čiščene odpadne vode med vzorčenjem.
Poročilo o monitoringu je treba izdelati vsako leto do 30. aprila za preteklo leto in ga predložiti ministrstvu.
16. člen
Poročila o monitoringu in program monitoringa hrani ministrstvo najmanj deset let.
Podatki monitoringa se shranjujejo trajno, v bazi podatkov pri ministrstvu.
17. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 11. člena tega pravilnika, se lahko, razen za parametra halogeniranih organskih spojin in kovin, v programu določi manjšo pogostost vzorčenja in analiz, kot tisto, ki je določena v prilogi, če:
– iz poročila o monitoringu izhaja, da so vrednosti posameznega parametra voda bistveno manjše od ustreznih mejnih oziroma priporočenih vrednosti za ta parameter v uredbi in
– na prispevnem območju ni virov onesnaževanja, ki bi z odvajanjem odpadne vode ali na drug način to vodo onesnažili.
18. člen
Standardi po tem pravilniku so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo.
19. člen
Imisijski monitoring po tem pravilniku se začne prvič izvajati s 1. januarjem 2003.
Obratovalni imisijski monitoring po tem pravilniku se začne prvič izvajati s 1. januarjem 2004.
Prvi program monitoringa pripravi ministrstvo najkasneje do 31. oktobra 2002 in vsebuje tudi program prvih meritev parametrov onesnaževanja za obdobje enega leta.
20. člen
Ne glede določbe 9. člena tega pravilnika, lahko posamezne naloge, ki se nanašajo na analizo in odvzem vzorcev, izvaja tudi pravna ali fizična oseba, ki nima veljavne akreditacijske listine, če:
1. osebje, ki opravlja posamezne naloge monitoringa, izpolnjuje pogoje, določene s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev,
2. ima opremo in prostore, primerne in vzdrževane v skladu s standardom iz prejšnje točke in
3. se vsaj trikrat letno udeležuje izvedbe medlaboratorijskih primerjalnih preskusov parametrov, katerih meritve izvaja, pri čemer mora biti več kot 2/3 rezultatov znotraj sprejemljivega območja.
21. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-01-22/2002
Ljubljana, dne 30. julija 2002.
Minister
za okolje in prostor
mag. Janez Kopač l. r.
* Ta predpis vsebinsko povzema Council Directive 79/923/EEC of 30 October 1979 on the quality required of shellfish waters.
PRILOGA
Tabela: Analizne metode in pogostost vzorčenja monitoringa
kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in
morskih polžev
--------------------------------------------------------------------------------
Parameter Izražen Enota Merilni Standard Pogostost
kot princip vzorčenj
na leto
--------------------------------------------------------------------------------
Obratovalni imisijski
monitoring
--------------------------------------------------------------------------------
Temperatura °C EL SIST DIN 38404-6 4
--------------------------------------------------------------------------------
Barva po filtriranju Pt mg/l SPEK SIST EN ISO 7887 4
--------------------------------------------------------------------------------
Suspendirane snovi mg/l GRAV SIST EN 872 4
--------------------------------------------------------------------------------
Slanost ‰ VOL 12
--------------------------------------------------------------------------------
Imisijski monitoring
--------------------------------------------------------------------------------
Temperatura* °C EL SIST DIN 38404-6 4
--------------------------------------------------------------------------------
Suspendirane snovi* mg/l GRAV SIST EN 872 4
--------------------------------------------------------------------------------
Slanost* ‰ VOL 12
--------------------------------------------------------------------------------
pH EL SIST ISO 10523 4
--------------------------------------------------------------------------------
Raztopljeni kisik O(2) mg/l VOL SIST EN 25813 12**,***
EL SIST EN 25814
--------------------------------------------------------------------------------
Mineralna olja µg/l GC/FID SIST EN ISO 9377-4 4
IR DIN 38409-H18
--------------------------------------------------------------------------------
Halogenirane organske µg/l 2
spojine:
1,2-dikloroetan GC/ECD ISO 10301
Heksaklorobenzen GC/ECD SIST EN ISO 6468
Heksaklorobutadien GC/ECD DIN 38407-F6
Heksaklorocikloheksan GC/ECD SIST EN ISO 6468
Tetrakloroeten GC/ECD ISO 10301
Trikloroeten GC/ECD ISO 10301
Triklorometan GC/ECD ISO/DIS 15680
GC/MS ISO 10301
--------------------------------------------------------------------------------
Kovine: 2
Srebro Ag µg/l ICP/AES SIST EN ISO 11885
Arzen As µg/l AAS/HT SIST EN ISO 11969
Kadmij Cd µg/l ETAAS ISO/DIS 15586
Krom Cr µg/l ETAAS ISO/DIS 15586
Baker Cu µg/l ETAAS ISO/DIS 15586
Živo srebro Hg µg/l AAS/CV EPA 1631
Nikelj Ni µg/l ETAAS ISO/DIS 15586
Svinec Pb µg/l ETAAS ISO/DIS 15586
Cink Zn µg/l FAAS SIST ISO 8288
--------------------------------------------------------------------------------
Fekalne koliformne / 100 ml MPN SIST ISO 9308-2 4
bakterije
--------------------------------------------------------------------------------
Snovi, ki vplivajo na
okus lupinarjev
--------------------------------------------------------------------------------
Saksitoksini
--------------------------------------------------------------------------------
* Meritve se izvajajo samo, če se ne izvajajo v okviru
obratovalnega imisijskega monitoringa.
** Meritve se izvajajo mesečno, pri čemer je treba vzeti najmanj
en vzorec reprezentativen za razmere z nizkimi koncentracijami
kisika za dan izvajanja meritev. Ne glede na to, pa je treba
vzeti minimalno dva vzorca dnevno, če se pričakuje velika dnevna
nihanja.
*** Če je rezultat posamezne meritve nižji od 70% nasičenosti s
kisikom, se meritve ponovijo.
Pojasnila okrajšav:
EL elektrometrija
SPEK spektrofotometrija
GRAV gravimetrija
GC/FID plinska kromatografija - detektor
s plamensko ionizacijo
GC/ECD plinska kromatografija - detektor
za zajetje elektronov
IR infrardeča spektrometrija
GC/MS plinska kromatografija - masni detektor
AAS/HT atomska absorpcijska spektrometrija -
hidridna tehnika
FAAS plamenska atomska absorpcijska
spektrometrija
ETAAS elektrotermična atomska absorpcijska
spektrometrija
AAS/CV atomska absorpcijska spektrometrija -
tehnika hladnih par
MPN "most probable number" - najverjetnejše
število bakterij
ICP/AES induktivno sklopljena plazma - atomska
emisijska spektrometrija
VOL volumetrija
