Na podlagi 23. člena v povezavi s 175. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) in 16. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 4. seji dne 2. 4. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986–2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96, 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00) sprejme zazidalni načrt 14/a “Novi center Ivančna Gorica“ (prva faza). Zazidalni načrt je izdelal Acer, Novo mesto d.o.o. pod št. ZN-03/2000 v marcu 2003. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Zazidalni načrt 14/a “Novi center Ivančna Gorica“ (prva faza) se pripravlja za območje med železniško progo na severu, Rimsko cesto na vzhodu, vzhodno obvozno cesto na jugu in regionalno cesto na zahodu. Območje, v katerega je vključeno širše območje griča s cerkvijo Sv. Jožefa, leži jugovzhodno od sedanjega centra Ivančne Gorice.
V območju lokacijskega načrta so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.:
31/2, 31/5, 32/4, 32/10, 32/11, 31/12, 31/21, 31/22, 31/23, 32/2, 33/2, 33/6, 33/13, 33/22, 50, 53/1, 53/2, 53/3, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 54/7, 54/8, 54/9, 54/10, 54/11, 55/1, 55/2, 55/3, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/5, 57/1, 57/2, 57/3, 57/9, 58/3, 58/4, 58/5, 58/6, 816/18, 780/3 vse k.o. Gorenja vas in parc. št. 632/3 k.o. Radohova vas. Celotno območje urejanja je veliko približno 7,9 ha.
Za vse posege v območju zazidalnega načrta je treba pripraviti izvleček iz ZN. Izvleček mora vsebovati podatke o investitorju in lastništvu, soglasja, vsebine iz tekstualnega in grafičnega dela ZN, ki se nanašajo na obravnavani objekt, podrobnejši zazidalni preizkus, izdelan za vsak posamezni objekt ali skupino objektov in idejno zasnova objekta(ov) in infratsrukture. V zazidalnem preizkusu je treba glede na podatke idejnih zasnov (število in kvadratura stanovanj in poslovnih prostorov ter podrobni podatki o dejavnostih) zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov (na terenu ali podzemnih).
Skladno z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00), je za posege v okolje, ki sodijo na seznam posegov iz omenjene uredbe, pred izdelavo izvlečka iz tega ZN, treba izdelati oceno vplivov na okolje.

Območje urejanja se namenja razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter stanovanjem.
Predlagane so naslednje ureditve: ureditev novega “krajevnega središča“ s poslovnim objektom mestotvorne dejavnosti, kulturnim domom, vrtcem, tržnico, trgovino in trgom med njimi ter podzemno parkirno hišo pod njimi, v tem delu pa še dozidava k zdravstvenemu domu; ureditev stanovanjske pozidave, kombinirane z mirnimi dejavnostmi v “nizkih blokih“ in ureditev “cerkvenega griča“, kjer se predlaga ureditev pokopališča, katoliškega vrtca in doma za ostarele.
Hkrati so določene pripadajoče ureditve infrastrukturnih vodov in naprav, ureditev novih in preureditev obstoječih cest, glede na predvidene dejavnosti so določene parkirne kapacitete ter predlagane ozelenitve in ureditve zelenih in tlakovanih odprtih površin.

A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja:

Zasnova urbanističnega urejanja
Urbanistično urejanje na območju mora zagotoviti oblikovanje jasno čitljivih morfoloških enot, zgostitev pozidave in ohranjanje jasno zamejenih odprtih prostorov. Temeljni prvini novega prostorskega reda sta kombinirana gruča in omrežje javnega prostora. Konceptualno gledano izhaja gruča iz povečave kmečkega dvora in ima v predlagani zasnovi poleg organizacijske in kompozicijske funkcije v tvorjenju celote dodeljeno tudi vlogo pri zagotavljanju individualnosti njenih delov. Z gručasto organizacijo prostora se individualnost prenaša iz posamične hiše na skupino hiš kot manjših krajev v kraju, ki postajajo novo merilo različnosti v naselju. Z vzpostavljanjem sorodnosti med morfološkimi enotami, ki jim tako kot sleherni hiši pripada del odprtega prostora, kraj ohranja značaj in podobo podeželskega mesta, vendar na višji ravni urejenosti in kompleksnosti vzorca. Na ta način se lahko razpršeno zgradbo naselja in krajine preoblikuje v sistem razpršene koncentracije in z zgostitvami v gručah bistveno poveča racionalno rabo zazidalnih površin, ne da bi se pri tem izgubile faznost, prilagodljivost, odprtost, oddeljenost in druge prednosti točkovne zidave.

1. gruča: “krajevno središče“
Gručo sestavljajo stavbe centralnih dejavnosti, ki se kot posamični objekti razporedijo okoli osrednjega trga, katerega razmerja med stavbnimi gmotami, odprtim prostorom in skupinami dreves naj ustvarjajo občutek zaprtega prostora s prehodnimi robovi. Glavna smer gibanja je usmerjena proti notranjosti območja in cerkvenemu griču. Trg se tlakuje, namesti se urbana oprema.
Ob trg se postavijo objekti: trgovina in odprta tržna lopa, ki se oblikujeta kot enotna pritlična stavba, knjižnica z večnamensko dvorano, ki s ploščadjo spredaj tvori kulturno in družabno prizorišče kraja in poslovni objekt, štirinadstropni stolpič, ki se postavi ob vhodni vogal trga ter tako učinkuje kot prostorski poudarek. Ob trgu se uredi javno parkirišče na terenu, v kleti pa se uredi večnamensko parkirišče s skladiščem. Dostopi na trg se uredijo iz vseh smeri. Skupna prvina arhitekture trga so enokapne strehe, nagnjene v različne smeri.
Zdravstvenemu domu se prizida enonadstropno krilo proti železnici, uredijo se parkirišča. Pred vhodom in prizidanim krilom se uredi manjši trg, zasajen z visokoraslimi drevesi.
Enonadstropni vrtec se zasnuje v obliki črke “L“ in tako, da se omogočijo povezave notranjih in zunanjih igralnic. Dovozi k vrtcu se uredijo z vzhodne strani, kjer se uredi tudi parkirišče in dostava. Na zelenici severno od objekta se uredi otroško igrišče. Teren se reliefno preoblikuje, pri čemer grič ne sme presegati višine 2,5 m, zasadi se z drevjem in zatravi. Namestijo se igrala, otroško igrišče se ogradi.
Trgovina in tržna lopa se oblikujeta kot enotna pritlična stavba, ki se lahko poljubno notranje deli ali deloma dozida proti zahodu. Severno od objekta se uredi odprto javno parkirišče. V kleti pod objektom in zunanjim parkiriščem se uredi skladišče za trgovino in tržnico in javno podzemno parkirišče. Uvoz v podzemno parkirišče se uredi v križišču ceste A z odcepom v gručo krajevno središče. Uvozne klančine se nadkrije.
Knjižnica z večnamensko kinodvorano se uredi južno od Zdravstvenega doma, tako da skupaj s ploščadjo spredaj tvori kulturno in družabno prizorišče kraja. Na njeni zahodni strani se uredi park z drevjem v pravilnem rastru.
V težišču trga je na vhodni vogal prislonjena poslovna oziroma javna stavba (županstvo ali druga mestotvorna poslovna dejavnost), v obliki štirinadstropnega stolpiča, ki učinkuje kot poudarek v prostoru; ta poveže različno oblikovane stavbe in posamezne zunanje prostore oziroma ploskve trga v skladno celoto in hkrati zaznamuje glavno vstopno točko v kraj.
Dostopi na trg so urejeni iz vseh smeri. Skupna prvina arhitekture trga so enokapne strehe, nagnjene v različne smeri. Trafo postaja za območje se uredi v območju novega križišča v naselje na jugu.

2. gruča: “nizki bloki“
V zaledju krajevnega središča in cerkvenega griča se oblikuje gruča – skupina prostostoječih nizkih blokov, razporejenih ob zahodnem in severnem vznožju cerkvenega griča. Namembnost: pritličja so stanovanjska ali poslovna (mirne dejavnosti, ki ne vežejo veliko prometa: uslužnostne dejavnosti, varovana stanovanja in podobno), nadstropja pa stanovanjska. Izjema je lahko eden ob nizkih blokov (objekt št. 9d), ki se lahko v celoti uredi v nestanovanjski namembnosti (varovana stanovanja, apartmaji oziroma hotel, dom za ostarele in podobno).
Stavbe naj se zaradi boljše osončenosti in intimnosti meandrasto izmikajo, stanovanja pa naj se razvijejo vzdolžno. Zaradi boljšega stika z zunanjim prostorom naj se po vhodni stranici stavb uredijo vzdolžni balkoni in zunanji hodniki-mostovži. Trietažni bloki naj se postavijo na zelenice, ki se jih zasadi s skupinami dreves. V manjših blokih (vila bloki) se predvidijo manjša stanovanja, v večjih blokih pa stanovanja srednje velikosti. Vsa stanovanja se da (zaradi prilagodljive zasnove podolgovatega tlorisa), poljubno povezovati v večje oziroma deliti v manjše enote, skladno s soglasjem občine in preverbo števila parkirišč v zazidalnem preizkusu.

3. gruča: “cerkveni grič s pokopališčem“
K cerkvi Sv. Jožefa in župnijskemu domu na griču se na slemenu dozida skupina objektov katoliškega vrtca in krajevnega doma za ostarele, ki uravnovešajo nesorazmerje med merilom nove cerkve in okoliške pozidave ter krajine. Dovoli se tudi ureditev obeh dejavnosti v enem objektu, ki pa mora biti oblikovno in volumensko razčlenjen.
Na severni strani se uredi pokopališče s poslovilnim objektom. Pred ureditvijo pokopališča je treba izvesti geomehanske raziskave terena. Pokopališče se uredi v dveh fazah.
V 1. fazi, ki se uredi na temenu griča, se uredijo poslovilni objekt in poslovilna ploščad, območje za raztros pepela ter grobna polja v razmerju 45% žarnih in 55% klasičnih grobov. To razmerje se lahko spremeni in prilagodi potrebam. Grobna polja se organizirajo v pravilnih vrstah, obojestransko ob dostopnih poteh. Severno ob vznožju griča se uredi nova parkirna površina za potrebe pokopališča. Dostop se uredi s ceste B. Parkirišče se uredi kot zatravljeno, lahko pa tudi kot makadamsko, asfaltirano ali kot kombinacija teh tlakov. Višinske razlike med raščenim in preoblikovanim terenom se oblikujejo kot brežine. Te se zatravijo ali zasadijo z grmovno vegetacijo v nepravilnem rastru.
2. faza se uredi v obliki teras, ki se spuščajo po severnem pobočju griča.
Poslovilna ploščad se oblikuje pred objektom v smeri cerkve. Za poslovilnim objektom se uredijo manipulativne površine in dovoz. Glavni vhod na pokopališče se uredi s smeri cerkve v obliki stopnišča oziroma klančine. Območje pokopališča se omeji s striženo živico ali zidom. Ob poslovilnem objektu se posadi večje soliterno drevo. Namesti se drobna urbana oprema (klopi, koši za smeti, voda) in zagotovi javna razsvetljava.
Na zahodni strani pokopališča se na cesti čez cerkveno dvorišče lahko namesti zapornica. Skupina stavb župnijskega doma in cerkve, doma za ostarele in vrtca ter poslovilnega objekta naj sooblikuje krajevni temenos, od povsod viden prostor posebnega pomena.

Obstoječi objekti v območju ZN
Zdravstveni dom: obstoječi objekt se ohrani, dovoli se prenova, podaljšanje strehe nad sedanji vhod in dozidava na sever (pogoji za nov objekt št. 7). Ohranijo se uvozi k objektu na njegovi zahodni in južni strani in peš dostop s severa. Ohrani se vrsta drevja in zelenica nad brežino južno od objekta.
Stanovanjska hiša in pomožni objekt ob železniški progi (Klopčič) se ohranita, dovoli se prenova, nadomestna gradnja ali dozidava objektov v okviru parcele in v skladu s pogoji za oblikovanje objektov (9. člen). Zaradi nove pozidave se spremeni uvoz na parcelo, ki se organizira z vzhodne strani, z ovinka na cesti A. Interni uvoz se po potrebi zavaruje s poklopnimi konfini, ob interni dovozni poti pa se uredi garažno-parkirni prostor in tlakovano dvorišče. Garažni objekt ali nadstrešnica se oblikuje skladno s pogoji za oblikovanje objektov.
Stanovanjska hiša na južnem delu ZN (Godec) se ohrani v obstoječih gabaritih, dovoli se zmanjšanje gabaritov in tipološka prenova objekta, tako da se vse prizidave oblikovno poenotijo z osnovnim objektom oziroma preoblikujejo skladno s pogoji za oblikovanje objektov. Uvoz k objektu z vzhodne obvozne ceste se ohrani.
Cerkev z župniščem: ohranijo se obstoječi gabariti in zunanja ureditev, pri čemer je predvidena prenova parkirnih površin severno od cerkve.

Oblikovanje objektov
Tip pozidave naj se poenoti na sodobno oblikovane objekte z ravnimi ali enokapnimi strehami nizkega naklona (od 5 do 15 stopinj). Objekti naj bodo načeloma nizkih gabaritov (pritličje, P+1 in največ P+2) ter ozkih pravokotnih oblik, tudi morebitne prizidave k obstoječim objektom naj bodo enostavnih pravokotnih oblik. Izjema je štirinadstropni kvadratni stolpič na osrednjem trgu.
Fasade naj bodo oblikovane sodobno, z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov okenskih in vratnih odprtin ter ostalih elementov fasade in usklajeno po celotnem kompleksu. Predlaga se poenotena uporaba materialov na fasadah, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih tonov.
Pri tlorisnih zasnovah objektov se predlaga uporaba dolgih komunikacijskih elementov po obodu stavb (notranji ali zunanji hodniki, mostovži ali balkoni ipd.), ki omogočajo veliko prilagodljivost tlorisev in poljubno povezovanje oziroma delitev programov v manjše oziroma večje enote. Ti komunikacijski sklopi naj se na fasadah odražajo kot transparentni, delno odprti in delno zastekljeni elementi, ki ustvarjajo prepoznavno oblikovanje objektov tega območja.
Vrtec:
Pri načrtovanju obeh objektov vrtcev in pripadajočih odprtih površin je treba upoštevati zahtevane norme po pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00). Oblikovanje arhitekture se uskladi z arhitekturo preostalih predvidenih objektov. Upošteva se že pripravljena idejna zasnova št. 2001-7/a.u., junij 2001.

B) Urbanistično – arhitekturni pogoji za nove objekte:

(A) Objekt se programsko in oblikovno navezuje na parter krajevnega trga. Parkiranje je možno na javnem parkirišču poleg trga ali v podzemni parkirni hiši.
(B) Objekt ima skladiščne prostore lahko urejene v kleti – v sklopu podzemne parkirne hiše, dvigalo do skladiščnih prostorov se predvidi na pohodni površini ob južni strani objekta ali v objektu.
(C) Z vzdolžno zasnovo objekta in zunanjo komunikacijo po vzdolžni strani je omogočena poljubna delitev notranjosti na manjše ali večje stanovanjske enote.
(D) Dovoli se odstopanja do ± 20%. V smer napajalnih cest in proti javnim površinam se dovoli odstopanja do največ ± 1 m.
(E) Skladno z odstopanji tlorisnih gabaritov se dovolijo odstopanja skupne bruto površine, pri tem pa v skupno bruto površino niso vštete etaže v oklepajih, ki so opredeljene kot možne, npr. (K).
(F) Dovoli se odstopanja do ± 0,50 m. V smer napajalnih cest in proti javnim površinam se dovoli odstopanja do največ ± 0,20 m – zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacije.
(G) Uvozno-izvozna klančina se nadkrije z lahko kovinsko konstrukcijo ali uredi kot del pohodne površine parterja trga ter izrabi za rolanje in podobno.
(H) Objekt št. 9d se lahko v celoti uredi v nestanovanjski namembnosti (varovana stanovanja, apartmaji oziroma hotel, dom za ostarele in podobno).
(I) V primeru večjega števila stanovanj je treba v izvlečku iz ZN zagotoviti zadostno število parkirnih mest (na terenu ali v parkirni hiši) in pridobiti soglasje Občine Ivančna Gorica.
Poleg pogojev v tabeli 2 in poleg dodatnih pogojev, ki so navedeni pod oznakami (A)–(I), velja za gručo nizkih blokov še naslednje priporočilo:
Podzemne garaže se lahko urejajo tudi v sklopu preostalih lokacij nizkih blokov in njihovih pripadajočih zunanjih in parkirnih površin. V izvlečku iz zazidalnega načrta je treba podrobneje preveriti prostorsko rešitev, ki ne sme negativno vplivati na funkcioniranje gruče nizkih blokov kot celote in na funkcioniranje njenih posameznih enot.
Poleg pogojev v tabeli 3 in poleg dodatnih pogojev, ki so navedeni pod oznakami (A)–(I) velja za gručo cerkveni grič še naslednje:
(J) objekta 12 in 13 (katoliški vrtec in dom za ostarele) se lahko uredita kot ločeni enoti, dovoli se tudi enoten objekt. V tem primeru je treba upoštevati zamaknjenost volumnov in oblikovanje objekta, tako da se ustvari vtis več enot.

Utrjene površine:
Odprte površine se urejajo delno kot javne površine (ceste, kolesarske steze, hodniki za pešce, trg, nekatere parkirne površine) in delno kot poljavni prostori (utrjene površine in dvorišča ob blokih, vrtcih idr., nekatera parkirišča, igrišča pri blokih). Osrednja in najbolj pomembna pešaška površina – krajevni trg – se uredi kot kakovosten javni odprti prostor, ki bo prizorišče družabnega in kulturnega dogajanja. Trg je križišče bogato razpredenega in od motornega prometa ločenega omrežja pešpoti.
Pešpoti oziroma pločniki se zagotovijo na obrobju območja urejanja (ob cestah in železnici), pešaške povezave pa se predvidijo tudi znotraj območja, kot poti, ki so tudi prostorsko ločene od motornega prometa.
Kolesarske steze: obojesmerna kolesarska steza je predvidena po južnem delu območja, vzdolž vzhodne obvozne ceste. Znotraj območja ZN, kjer se dovolijo le nizke hitrosti, se kolesarski promet odvija po robu voznih površin.
Ceste, parkirišča in druge manipulativne površine se asfaltirajo, pešaške in kolesarske površine pa se tlakujejo ali asfaltirajo.

Zelene površine:
Z zatravitvami in zasaditvami drevja se poudarijo najpomembnejše osi v prostoru (drevoredi ob cestah, zasaditev vzdolž železnice, nasadi drevja pri krajevnem trgu in Zdravstvenem domu) in oblikujejo ambienti znotraj območja urejanja (trg, zelenici in igrišči pri obeh otroških vrtcih, pokopališče, gruča nizkih blokov).
S potezo zasaditve vzdolž koridorja železniške proge se oblikuje prostorska bariera kot razmejitev med infrastrukturnim koridorjem in novo pozidavo. Zasaditev drevja na območju stanovanjskih blokov je omejena predvsem na območja parkirnih prostorov.
Na robu južnem pozidave nizkih blokov se ob vznožju griča s cerkvijo zaključijo tudi poteze drevja; izjema je skupina organsko razmeščenih (razpršenih) dreves, s katerimi se oblikuje nov ambient kot protiutež geometrijsko pravilnim, togim potezam drevja na parkiriščih: tu se predvidi ureditev manjšega otroškega igrišča in počivališč. Na robu pozidave nizkih blokov se prilagoditve terenskim razlikam uredijo v obliki ozelenjenih brežin, ki se zatravijo ali zasadijo z grmovno vegetacijo. Oporni zidovi se lahko uredijo le izjemoma – v skladu s pogoji 15. člena tega odloka.

Otroška in druga igrišča:
Otroško igrišče severno od vrtca se uredi kot ograjena, pretežno zelena površina. Na travnatem delu igrišča se oblikuje manjša vzpetina, ki ne sme biti višja od 2,5m, na robovih območja pa se zasadijo drevje in grmovnice v nepravilnem, organskem vzorcu. Manjši del igrišča se utrdi s tlakovanjem, na tej površini se namestijo igrala.
Manjša otroška in druga igrišča pri stanovanjskih blokih se uredijo na območju stanovanjske pozidave (“gruča nizkih blokov“). Oblikujejo se kot manjše zelene površine, ambienti za druženje stanovalcev za otroke in za odrasle. Del teh površin se tlakuje, namestijo se igrala ter uredijo počivališča, ki se opremijo s klopmi, mizami, koši za smeti in javno razsvetljavo.

Drobna urbana oprema:
Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table), in z arhitekturnim oblikovanjem območja.
Skladno s koncipiranjem sodobno oblikovane soseske naj bo taka tudi urbana oprema območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, beton) in barvah. Ograje na območju obeh vrtcev in pokopališča se izvedejo v kovinski izvedbi in se oblikovno poenotijo.
Panoji in stebri za obvestila morajo biti oblikovno poenoteni ter usklajeni s preostalo drobno urbano opremo in se lahko postavijo v koridorju osrednje ceste (cesta A), v območju krajevnega trga trga in cerkvenega dvorišča.
Pogoji za druge objekte in ureditve:
Nadstrešnice za avtomobile (pri obeh obstoječih individualnih stanovanjskih hišah), nadstrešnice nad prostori za odpadke ter nad uvozi v podzemne garaže morajo biti po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti v območju. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih (sivih) barv. Nadstrešnice nad uvozno-izvoznimi klančinami se lahko oblikujejo kot del parternih ureditev.
V okviru funkcionalnih zemljišč k stanovanjskim blokom je dovoljena izgradnja kapnic za zbiranje deževnice s streh in kompostiranje odpadkov. Postavitev začasnih objektov, razen za potrebe izgradnje objektov, ni dovoljena.
Oporni zidovi so dovoljeni le izjemoma (v primeru zahtevnih prilagoditev terena in če drugačne rešitve brežin ne bi bile funkcionalne z vidika porabe prostora ali kakovosti prostorskih ureditev) in ne smejo presegati 1,20m v višino. Uredijo se v betonu, vidni del opornih zidov pa je treba zasaditi s prevešavimi grmovnicami.

Cestno omrežje in parkirišča:
Predvidena je izgradnja novih cestnih povezav: cesta “A“, cesta “B“, cesta “C“, in cesta “D“. Obstoječe in predvideno prometno omrežje je razvidno iz grafične priloge.
Struktura cest členi prostor na posamezne morfološke enote – gruče. Napajalne in servisne ceste so urejene in speljane tako, da onemogočajo hitro vožnjo. Ceste imajo ob eni strani proti stavbnim gručam urejene pločnike, ob obvozni in lokalni cesti se zasadijo drevoredi, ki poleg hierarhije (orientacija v prostoru, razmejitev programskih sklopov) ustvarjajo podobo urbanosti.
Odvodnjavanje meteornih vod z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nagibi. Minimalni prečni sklon je 2,5%. Vijačenje vozišč se izvede okoli osi. Voda se bo zbirala v vtočnih jaških in nato v novi kanalizaciji.
Povezovalna cesta “A“:
Povezovalna cesta “A“ za krajevno središče in gručo večstanovanjskih hiš se ob cerkvenem griču odcepi od obstoječe obvoznice in poteka najprej proti severu, dalje vzdolž železnice ter se konča v križišču s cesto “B“. Ta cesta izoblikuje notranjo zanko, na katero se navežejo obstoječe dovozne ceste do stanovanjskih objektov ter predvidene dovozne ceste za stanovanjsko območje. Cesta se izvede v asfaltu in se niveletno prilagaja zahtevam predvidene pozidave in niveleti obstoječe obvoznice. Izbrani so trasni elementi za računsko hitrost vr = 30 km/h.
Normalni profil ceste do profila P4 znaša:

vozna pasova                        2 × 3.00 = 6.00 m
dvostranski hodnik za pešce         2 × 1.60 = 3.20 m
enostranska zelenica z drevoredom   1 × 2.00 = 2.00 m
bankina                             2 × 0.50 = 1.00 m
-----------------------------------------------------
skupaj                                        12.20 m

Na odseku od profila P4 do P7 se ob severnem robu vozišča doda pas z vzdolžnim parkiranjem. Normalni profil ceste od profila P4 do profila P7 znaša:

vozna pasova                        2 × 3.00 = 6.00 m
enostranski hodnik za pešce         1 × 1.60 = 1.60 m
enostranski pas z vzdolžnim park.   1 × 2.50 = 2.50 m
enostranska pot                     1 × 2.50 = 2.50 m
bankina                             2 × 0.50 = 1.00 m
-----------------------------------------------------
skupaj                                        14.10 m

Povezovalna cesta “B“:
Povezovalna cesta “B“ se odcepi od ceste “C“, ki je priključena na obvoznico na jugu, in poteka najprej proti severu ob obstoječi kmetiji in se končno priključi na predvideno povezovalno cesto “A“. Skupaj s cesto “A“ ta cesta izoblikuje notranjo zanko, na katero se navežejo obstoječa dovozna cesta do župnijskega centra in dostop do kmetije ter obstoječe stanovanjske hiše.
Normalni profil ceste “B“ znaša:

vozna pasova                        2 × 2.75 = 5.50 m
enostranski hodnik za pešce         1 × 1.60 = 1.60 m
bankina                             2 × 0.50 = 1.00 m
-----------------------------------------------------
skupaj                                         8.10 m

Povezovalna cesta “C“:
Povezovalna cesta “C“ je rekonstrukcija obstoječe poti, ki se priključi na obvoznico na jugu, v območju križišča s cesto “B“ se situativno in niveletno priključi na obstoječo pot. Z rekonstrukcijo bo zvišan standard obstoječe ceste. Izvedena bo zamenjava zgornjega ustroja, urejeno bo odvodnjavanje, zgrajen hodnik za pešce, zamenjana bo dotrajana signalizacija, urejeno bo križišče s cesto “B“.
Normalni profil ceste “C“ znaša:

vozna pasova                        2 × 2.75 = 5.50 m
enostranski hodnik za pešce         1 × 1.60 = 1.60 m
bankina                             2 × 0.50 = 1.00 m
-----------------------------------------------------
skupaj                                         8.10 m

Povezovalna cesta “D“
Povezovalna cesta “D“ se ob cerkvenem griču odcepi od obstoječe obvoznice in poteka najprej proti severu, kjer se priključi na obstoječo dovozno cesto do župnijskega centra.
Normalni profil ceste “D“ znaša:

vozna pasova                        2 × 2.50 = 5.00 m
enostranski hodnik za pešce         1 × 1.60 = 1.60 m
bankina                             2 × 0.50 = 1.00 m
-----------------------------------------------------
skupaj                                         7.60 m

Parkirišča:
Parkirišča se uredijo na robovih ali v osredju gruč, razpršeno v manjših enotah oziroma parkirnih žepih, ki omogočajo enakomernejšo porazdelitev prometa v območju, neposredno dostopnost in nadzor uporabe parkirišč.
Precejšen delež parkirnih površin je predviden v okviru javnega prostora – na krajevnem trgu se uredijo parkirišča na terenu, pod trgom pa podzemna javna parkirna hiša. Tu se predvidijo parkirišča predvsem za kritje potreb krajevnega središča. Za vrtec in zdravstveni dom se uredijo posebna parkirišča.
Parkirišča za stanovanjski oziroma stanovanjsko-poslovni del (gruča nizkih blokov) se zagotovijo na terenu in se razmestijo med posameznimi bloki ali uredijo v parkirnih hišah. Te se uredijo pod dvorišči med bloki, za dostop do njih se v okviru dvorišč zgradijo uvozno-izvozne klančine. Parkirišča za stanovanjske bloke so dimenzionirana po 1,2 parkirnega mesta na stanovanje. Predvidenih je najmanj po 11 parkirnih mest za večji blok in najmanj po 7 parkirnih mest za manjši blok. V primeru večjega števila stanovanj v posameznem bloku in v primeru poslovne dejavnosti v pritličju je treba v izvlečku iz ZN predvideti zadostno število parkirnih mest (na terenu ali v parkirni hiši) in pridobiti soglasje Občine Ivančna Gorica (v skladu s tabelo 2 in 2. členom tega odloka).
Parkirišča za katoliški vrtec in dom za ostarele na cerkvenem griču se zagotavljajo na novo predvidenem parkirišču v neposredni bližini objektov. Parkirišče za pokopališče se uredi severno od pokopališča, ob vznožju cerkvenega griča.
V okviru parkirnih površin se namestijo stojala za kolesa.
Podrobnejša določitev potrebnega števila parkirnih mest v zazidalnem preizkusu naj izhaja iz bruto kvadratur 1pm/35 m2 poslovnega oziroma 1pm/50 m2 skladiščnega prostora, pri stanovanjih pa naj bo izhaja od najmanj 1,2 pm/stanovanje naprej.

Vodovod:
Celotno naselje Ivančna Gorica je napajano iz Stiškega sistema z zajetjem v dolini stiškega potoka. Območje predvidenega ZN bo možno priključiti na obstoječe omrežje.
Preskrba s pitno in požarno vodo bo zagotovljena s primarnim vodom, ki bo rekonstruiran (obstoječi vod je zgrajen iz salonitnih cevi S 125). Sekundarno omrežje bo potrebno v območju ZN obnoviti oziroma zgraditi na novo ter situacijsko prilagoditi novi prometni in zazidalni situaciji. Razvod sekundarnega voda je predviden v robu vozišča oziroma v pločnikih.
Na prestavljeni cevovod je treba vgraditi nadzemne hidrante, do posameznih objektov pa se izvedejo ločeni ali skupinski hišni vodovodni priključki.
Cevovode je treba predvideti in izvesti v obcestnih koridorjih na javnih površinah – predvidijo naj se v pločnikih. Pri projektiranju je treba upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo. Cevovodi morajo biti DUCTILE izvedbe zadostnih presekov (najmanj 100 mm), z nadzemnimi hidranti na 80 m pokritega radija, z zasuni in hidranti tipa Hawle. Vse tangirane cevovode je treba obnoviti s cevovodi najmanj enakega ali večjega preseka. Priključevanje objektov se izvede načeloma za vsak objekt posebej z navrtno objemko do presekov 6/4 oziroma odcepnim kosom in zasunom nad presekom 50 mm.
Hidranti in hišni vodovodni priključki z zunanjimi vodomernimi jaški morajo biti locirani izven cest – v zelenicah ali drugih lahko dostopnih površinah – izven objektov. Interno hidrantno omrežje posameznega kompleksa ali objekta mora biti priključeno preko kombiniranega vodomera. V primeru mešanih dejavnosti – gospodinjstvo in gospodarstvo, se vgradijo vodomeri za ločeno beleženje porabe.
Za izvedbo vodovoda je treba izdelati projektno tehnično dokumentacijo PGD-PZI, ki mora biti skladna z določili pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov v upravljanju JKP Grosuplje ter z določili tega odloka.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva naslednje pravilnike in odloke oziroma njihove novelacije in dopolnitve:
– odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91),
– odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97),
– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97),
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).

Kanalizacija:
Kanalizacijski sistem v predlaganem zazidalnem načrtu za Novi center Ivančna Gorica se navezuje na obstoječi kanalizacijski sistem mešanega tipa z odvodom odpadnih in padavinskih vod na obstoječo centralno čistilno napravo. Tudi novo projektirana kanalizacija je predvidena v mešanem sistemu, s tem da se obstoječi vodi ohranijo v največji možni meri.
Obstoječi kanalizacijski vodi, ki niso tangirani z novimi objekti, se ohranijo. V sklopu izgradnje novih cest se zgradijo novi sekundarni kanalizacijski vodi. Vsi kanali so predvideni kot mešani. Vsi projektirani kanali potekajo po javnih površinah (v parkirišču, v cesti) in se priključujejo na glavni kanal.
Priključitve novopredvidenih objektov se izvaja za vsak objekt posebej. Meteorne vode z voznih površin, parkirnih prostorov in drugih površin, kjer obstaja možnost izlitja mineralnih olj, je treba odvodnjavati s posebno meteorno kanalizacijo preko peskolovov in združenega lovilca olj pred vtokom v kanal. Vsem objektom, pri katerih nastajajo industrijske ali druge tehnološke odpadne vode, ki potrebujejo tretman čiščenja do takšne stopnje, je treba predvideti sistem lokalnega predčiščenja do takšne mere, da bodo doseženi parametri za izpust v javno kanalizacijo, upoštevajoč druge omejitve upravljalca ČN Ivančna Gorica.

Energetsko omrežje:
Obravnavano območje se bo napajalo z elektroenergijo iz novo predvidene trafo postaje TP Podzemna garaža 1×630kVA, 20/0,4kV, ter delno iz obstoječe trafo postaje, ki je locirana v bližini cerkve TP Vodotučine.
Na osnovi analiz karakterja porabe in števila bivalnih enot je ocenjena moč trafo postaje za pokrivanje potreb P = 679 kW, od tega iz novo predvidene trafo postaje P = 618 kW, iz obstoječe pa P = 61 kW.
Novo predvidena trafo postaja se bo priključila na SN omrežje po kabelski kanalizaciji s prekinitvijo obstoječe kabelske povezave med TP Vodotučine in TP Mleščevo. Dolžina novo predvidenega kabla je 2×230 m, položenega v šestcevno kanalizacijo. Tip kabla in njegov presek je enak obstoječemu.
Vsi kabli NN razvoda se po trasah pod zelenicami in pod utrjenimi površinami polagajo v kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob kanalizaciji TK omrežja z minimalnim horizontalnim odmikom 0,5 – 1,0 m ter vertikalnim odmikom 0,3 m v primeru križanja. Iz trafo postaje se napajajo po lastnem vodu poslovni objekti ter prostostoječe kabelske razdelilne omare.
Ob energetskem kablu se položi ozemljilo s pocinkanim valjancem FeZN; zaščitni ukrep pred previsoko napetostjo dotika je pretokovni odklop zaščitne naprave v sistemu TN-CS.
Razvod javne razsvetljave:
Vse javne površine se opremijo z javno razsvetljavo. Ceste, ki so namenjene prometu, se opremijo z obcestnimi svetilkami na kovinskih stebrih višine 9m ter na medsebojnem odmiku 25m. Pristopne poti in parkirišča se opremijo s svetilkami na kovinskih stebrih višine 3m ter na medsebojnem odmiku od 18–30 m. Javne površine, kot so trgi in ploščadi, se enakomerno osvetlijo s svetilkami na kovinskih stebrih višine 4,5 m ter na medsebojnem odmiku 20-25m. Osnovna osvetlitev trga se dopolni s svetlobnim stolpom višine 16m.
Napajanje javne razsvetljave je iz novo predvidene omarice PJR, ki bo priključena na novo projektirano trafo postajo.
Uporabijo se oblikovno poenotene svetilke cestne razsvetljave ter ulične svetilke. Njihovo oblikovanje naj bo usklajeno s sodobnim oblikovanjem posameznih elementov urbane opreme in v enakih ali usklajenih materialih in barvah.

Ogrevanje:
Ogrevanje se izvede s posameznimi kurilnicami. Vsak objekt ima svojo kotlovnico, ki je v primeru ogrevanje s kurilnim oljem v kletnih prostorih, v primeru ogrevanje s plinom pa mora biti v pritličju. Če bo deponija olja v vsakem objektu, mora biti urejen ustrezen dostop za cisterno.
Če se v fazi izvajanja ugotovi ekonomsko ali okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva pri PGD projektih, vendar le ob pogoju, da bodo upoštevane prostorske ureditve tega ZN in da spremembo načina ogrevanja potrdi občinska služba za prostor.

Tk omrežje:
Na področju, predvidenem za pozidavo, se pričakuje 350 telefonskih priključkov.
Na severozahodnem robu zazidalne cone se predvidi priključek TK omrežja v ZN na TC Ivančna Gorica, izveden v kabelski kanalizaciji. Predvideno je omrežje s TK 59 kabli v kabelski kanalizaciji.
Pri vseh posegih v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno, je treba predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije, PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba.

Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Prostori za odpadke se uredijo poenoteno – pod nadstrešnicami, ki se morajo delno ograditi ali drugače zakriti. Namestijo se v območja parkirišč in dovozov. Tudi zanje veljajo pogoji za druge objekte in ureditve (14. člen).
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.
Upoštevati je treba pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01), pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), pravilnik o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 104/00), uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01).

Varstvo pred hrupom:
Ravni hrupa v območju urejanja ne bodo presegale mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za III. območje – mešano območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80 in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore), z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) ter z uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 70/96).
Pred pričetkom gradnje je treba izvesti meritve ničelnega stanja in na podlagi ugotovitev predvideti ukrepe za doseganje veljavnih norm, kar velja zlasti za otroška vrtca in za dom za ostarele.
Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati tudi zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76).

Varstvo zraka:
Med gradnjo (zemeljska dela, gradnja cest in komunalne infrastrukture, gradnja objektov) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora v sušnem obdobju z vlaženjem odprtih delov gradbišča zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času rušitve, raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi).
Po končani gradnji posebni ukrepi za varstvo zraka predvidoma ne bodo potrebni.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

Varstvo voda:
Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalni posegi na gradbenih strojih in pranje gradbenih strojev na gradbišču niso dopustni. Dolivanje goriva v gradbene stroje ni dovoljeno na površinah na gradbišču, kjer lahko pride do razlivanja v tla in podtalje. Na območju gradbišča ni dovoljeno dovoljeno hranjenje odpadkov. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora onesnaženi material preiskati ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor in v skladu z določili pravilnika o ravnanju z odpadki opredeli pravilni način deponiranja.
Novo trafo postajo bo treba zgraditi tako, da bo imela lovilno skledo, ki bo omogočala zajetje vsega v primeru nesreče razlitega transformatorskega olja. Predvideti je treba tudi uporabo takšne vrste transformatorskega olja, ki bo biološko razgradljivo.
Na območju zazidalnega načrta ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi.
Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati določila iz 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti.

Rešitve v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine:
Obravnavano območje je del arheološkega najdišča Ivančna Gorica – arheološko najdišče (EŠD 192), ki je varovano z drugim varstvenim režimom za arheološko dediščino. Z gradnjo prizadeto zemljišče mora biti predhodno arheološko raziskano. Po metodologiji SAAS je treba najprej opraviti površinski (offsite) pregled in nato podpovršinski (intrasite) terenski pregled. Na podlagi rezultatov obeh terenskih pregledov se določita obseg in način arheoloških raziskav, ki bodo potekale po določilih 59. in 60. člena zakona o varstvu kulturne dediščine. Po določilih citiranega 59. člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.

Varovanje krajinskih značilnosti in drugih prostorskih kvalitet:
Z novimi ureditvami se v čimvečji meri upoštevajo krajinske značilnosti prostora in druge prostorske kvalitete. Pobočja cerkvenega griča se ohranjajo nepozidana, kot odprta travnata površina, zato pa se pozidava koncentrira ob vznožju griča in delno (v nizkih višinskih gabaritih) tik pod vrhom griča, tako da ne bo vizualno izpostavljena in da se cerkev na griču ohranja kot prostorska dominanta.
Na cerkvenem griču se uredi pokopališče, na južnem pobočju pa katoliški vrtec in dom za ostarele, ki s svojo postavitvijo ne ogrožata dominantne vloge cerkve.
Obcestne ureditve in zasaditve zagotavljajo optično vodenje in v večjem delu tudi ohranitev vizur na grič s cerkvijo. Z ureditvijo vzhodne obvozne ceste z drevoredom, obojestransko kolesarsko potjo in peš hodnikom se ustvari kvaliteten mestni prostor in ustrezen okvir novi pozidavi v smer proti avtocesti, kjer druge pozidave še ni.
Zagotoviti bo treba ustrezno preoblikovanje reliefa na območju stanovanjske pozidave, ki posega v brežino severno od cerkve. Zagotoviti je treba tudi sklenjeno ozelenitev prostora ob železnici, s čimer bo območje predvidene pozidave vizualno ločeno od železniškega koridorja. Vegetacija mora biti oddaljena od žel. proge skladno s pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov... v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87).

Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v dveh fazah:
I. faza: vključuje komunalno opremo območja: izgradnjo cest v območju urejanja, vodovodnega, kanalizacijskega, elektro ter telefonskega omrežja in izgradnjo vrtca ter južnega dela območja nizkih blokov s pripadajočimi parkirišči in zunanjimi ureditvami ter izgradnjo pokopališča (1. faza) s poslovilnim objektom in parkiriščem.
II. faza: bo obsegala izgradnjo preostalega dela objektov z zunanjo ureditvijo.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v 1. fazi, se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov skladno z 10. členom do ± 20%, pri čemer se morajo v večji meri ohranjati gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest in proti javnim površinam, kjer se dovoli odstopanje do ± 1 m. Skladno s tem so dovoljena odstopanja pri skupni bruto površini objektov.
Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij oziroma kleti, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do ± 0,5m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ ± 0,20 m. Pri naklonih enokapnih strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 5 do 15 stopinj.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/01, 2/02) za območje, ki ga ureja ta odlok.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor.

Zazidalni načrt je na vpogled pri Upravnem organu občine Ivančna Gorica, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.