Na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 61/00), 29. in 49. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97-dopolnitev, 70/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. sklepa US, 59/99 – odl. US, in 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01-ugotovitev US, 16/02 – sklep US; v nadaljevanju: ZLS) in 56. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99, 20/01) je Občinski svet občine Ljutomer na 5. redni seji dne 10. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o ureditvi cestnega prometa v Občini Ljutomer
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se določa prometna ureditev na javnih prometnih površinah v mestu Ljutomer in v naseljih na območju Občine Ljutomer ter postopek in način dela občinskih redarjev in občinskih inšpektorjev Občine Ljutomer pri zagotavljanju reda nad ustavljenimi, parkiranimi in zapuščenimi vozili.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– pristojni organ je organ Občinske uprave občine Ljutomer, pristojen za področje prometa,
– dostavni čas je čas med 6. in 9. uro ter čas med 12. in 13.30 uro, ki je predviden za opravljanje vsakodnevne dostave,
– javne prometne površine so vse ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirne površine, avtobusna postajališča in urejene pešpoti,
– parkirni listek je obrazec za dokazilo o plačilu parkirnine,
– parkirna ura je naprava za označitev časa o pričetku parkiranja,
– zapuščeno vozilo je motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj.
Drugi uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot v zakonu o varnosti cestnega prometa oziroma v zakonu o javnih cestah.
II. UREDITEV PROMETA
3. člen
Generalne prometne usmeritve določi Občinski svet občine Ljutomer.
Prometna ureditev in način vodenja prometa morata biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
4. člen
Prednostna cesta v mestu Ljutomer poteka iz smeri Kolodvorske ceste proti Prešernovi cesti do križišča z Ulico Slavka Osterca, v nadaljevanju po Ulici Slavka Osterca in Ulici Rajh Nade od križišča z Ulico Slavka Osterca s priključkom na Ormoško cesto, se nadaljuje po Ormoški cesti ter Jeruzalemski cesti.
5. člen
Enosmerne ulice v mestu Ljutomer so:
– Ulica Janka Ribiča z uvozom iz Poljske poti in izvozom v Užiški ulici;
– Ulica Vinka Megla z uvozom iz Užiške ulice in izvozom na Poljsko pot;
– Volkmerjeva ulica z uvozom iz Ormoške ceste in izvozom na Stari trg, Vrtno ulico in Ivana Kaučiča cesto;
– Vrazova ulica z uvozom iz Starega trga in izvozom na Postružnikovo ulico;
– Postružnikova ulica z uvozom iz Miklošičevega trga in izvozom na Stari trg;
– Ulica Jureša Cirila z uvozom iz Miklošičevega trga in izvozom na Prešernovo ulico. Pri izvozu na Prešernovo ulico je obvezna smer levo;
– del Razlagove ulice med Kajuhovo ulico in Miklošičevim trgom z uvozom iz Kajuhove ulice in izvozom na Miklošičev trg;
– Kerenčičeva ulica z uvozom iz Glavnega trga in izvozom na Miklošičev trg;
– Ulica Dr. Frana Kovačiča z uvozom iz Užiške ulice in izvozov na ulico Rajh Nade;
– Ulica Viktorja Kukovca z uvozom iz Ulice Rajh Nade in izvozom na ulico Slavka Osterca;
– del Užiške ulice z uvozom iz križišča z Ulico Rajh Nade in izvozom na križišču z ulico Dr. Frana Kovačiča;
– del Užiške ulice z uvozom pri hišni št. 2 in izvozom pri hišni št. 4;
– cesta mimo trgovine Blagovnica na Glavnem trgu z uvozom iz parkirišča pred Mestno hišo in izvozom pri parkirišču pred hotelom Jeruzalem;
– cesta ob zgradbi Pošte Ljutomer na Glavnem trgu z uvozom iz parkirišča pri hotelu Jeruzalem in izvozom na Prešernovo cesto;
– del Ormoške ceste od križišča s Starim trgom preko Glavnega trga po Prešernovi cesti do križišča s Kajuhovo ulico;
– na Starem trgu je krožni enosmerni promet okrog zelenice v smeri nasprotno urinemu kazalcu;
– avtobusna postaja z uvozom iz severne strani in izvozom na južni strani;
– del Razlagove ulice (novo naselje) z uvozom iz lokalne ceste 223010 na zahodnem delu naselja in z izvozom na lokalno cesto 223010 na vzhodnem delu naselja.
Na izvozu vseh enosmernih ulic se postavi prometni znak STOP, razen:
– na izvozu Razlagove ulice na Miklošičev trg;
– na izvozu Glavnega trga (stavba št. 4-Blagovnica) na Ormoško cesto;
– na izvozu Glavnega trga (stavba št. 9-pošta) na Ormoško cesto, kjer se postavi prometnih znak – križišče s prednostno cesto.
6. člen
Slepe ulice so:
– Zacherlova ulica – oba kraka, pri čemer je vzhodni krak prednostna cesta;
– vzhodni del ulice Bratov Pihlar;
– vzhodni del Vrtne ulice;
– Ulica ob progi;
– Ulica Dr. Frana Kovačiča – odsek proti gasilskemu domu;
– Maistrova ulica;
– Cvetlična ulica;
– Cankarjeva ulica;
– Grossmanova ulica;
– Cesta I. Slovenskega tabora – oba kraka;
– JZ krak Razlagove ulice;
– Ulica Ante Trstenjaka;
– Ulica Staneta Rozmana;
– SV del Kidričeve ulice;
– Ulica 9. maja;
– JZ del Kolodvorske ceste od Muralesa do Obrata močnih krmil;
– SV in V krak Soboške ceste in
– Ulica Rade Pušenjaka.
1. Omejitve uporabe javnih prometnih površin
7. člen
Za motorni promet je v celoti zaprta Ulica Joška Berdena v Ljutomeru.
8. člen
Za tovorni promet je v celoti zaprt (razen za dostavo z tovornimi vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone) Glavni trg v Ljutomeru.
9. člen
Na vseh ostalih mestih v Občini Ljutomer je dovoljen dvosmerni promet.
10. člen
Dostava blaga v mestu Ljutomer izven dostavnega časa je prepovedana.
Dostavo blaga podjetjem in občanom je praviloma treba opraviti z dvorišča, v primeru, ko je dostava blaga možna le z javne prometne površine, pa pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest na obstoječem parkirnem prostoru za čas dostave.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik dostavnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.
11. člen
Dostava in odvoz blaga na javnih prometnih površinah ne sme onemogočiti normalnega poteka prometa in mora biti opravljena brez odlašanja in hitro. Po odstranitvi blaga je potrebno prometno površino temeljito očistiti. Blago in embalažo, dostavljeno in odloženo na javne površine, je treba odstraniti najkasneje v roku 30 minut po opravljeni dostavi.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.
12. člen
Da bi bil zagotovljen varen promet na javnih prometnih površinah v Občini Ljutomer je na teh površinah prepovedano:
– graditi objekte, naprave ali posaditi drevje in grmičevje ali postavljati druge predmete, s katerimi bi se ovirala njihova nemotena uporaba;
– odvajati vodo, odplake, gnojnico ter druge tekočine;
– puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na javne površine;
– ovirati odtekanje vode;
– z mazili ali drugimi snovmi pomastiti javno površino;
– puščati ali metati na javno površino kakršnekoli predmete, ki jo onesnažujejo;
– pustiti vozilo na predelih, katerih uporaba je omejena z javnim pozivom zaradi izvajanja zimske službe, rednih vzdrževalnih del, prireditev ipd.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 tolarjev.
13. člen
Za omejitev rabe javnih prometnih površin se šteje tudi posebna uporaba javnih prometnih površin na Glavnem trgu, Starem trgu, Miklošičevem trgu, tržnici in na pločnikih za potrebe:
– občasne postavitve stojnic za prodajo, promocije ipd.;
– izvajanje športnih, kulturnih in drugih prireditev, sejmov, zborovanj ipd.;
oziroma na vseh javnih prometnih površinah v Občini Ljutomer za potrebe:
– postavitve sezonskih letnih vrtov;
– izvajanje gradbenih del na objektih ob javnih prometnih površinah (ureditev gradbišč, postavitev odrov, gradbiščnih ograj, gradbiščnih objektov ipd.).
Za posebno uporabo javnih prometnih površin si mora uporabnik le-te pridobiti dovoljenje pristojnega organa občinske uprave.
Za posebno uporabo javne prometne površine se plača komunalna taksa v skladu z odlokom o komunalnih taksah v Občini Ljutomer.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če uporablja javno površino za namene, navedene v prvem odstavku tega člena brez dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
2. Ureditev mirujočega prometa
14. člen
Javne parkirne površine so:
a) parkirne površine, prednostno namenjene kratkotrajnemu parkiranju (modre cone),
b) parkirne površine, na katerih parkiranje ni časovno omejeno,
c) rezervirane parkirne površine,
d) parkirne površine za tovorna vozila in turistične avtobuse.
Javne parkirne površine so praviloma razdeljene na parkirna mesta za posamezna vozila in so urejene kot:
– samostojne površine, izven vozišč javnih cest,
– površine na javnih cestah.
15. člen
Parkiranje na javnih parkirnih površinah je dovoljeno le pod pogoji, določenimi s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo cestni promet.
Čas dovoljenega parkiranja in način parkiranja sta razvidna oziroma urejena s prometno signalizacijo.
16. člen
Na javnih parkirnih površinah je prepovedano:
– postavljati ali puščati komunalne, gradbene in druge odpadke ali posode za njihovo zbiranje;
– postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega mesta;
– ograjevanje parkirnih mest.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
17. člen
Občinski svet lahko določi, da se na javnih parkirnih površinah plačuje parkirnina, njeno višino in način plačevanja.
Kjer je določeno, da se parkirnina plačuje, je treba parkirnino plačati na predpisan način.
18. člen
Oproščeni plačila parkirnine so:
– intervencijska vozila, vozila policije, vozila komunalnih služb in vozila inšpekcijskih služb, kadar opravljajo svojo dejavnost,
– imetniki dovoljenj na površinah za katere so le-ta izdana,
– imetniki mesečnih in letnih dovolilnic na površinah za katere so le-te izdane ter
– vozila z oznako invalidov.
19. člen
Ustavitev in parkiranje je prepovedano:
– povsod tam, kjer to prepoveduje prometna signalizacija (vertikalna in/ali horizontalna),
– na Ormoški cesti od križišča z Jeruzalemsko cesto do križišča s Starim trgom, Jeruzalemski cesti, Ulici Rajh Nade od križišča s Starim trgom do križišča z Užiško ulico, Ulici Slavka Osterca, Prešernovi ulici razen v odseku od Glavnega trga do križišča s Kajuhovo ulico, Kolodvorski ulici,
– na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom,
– na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu,
– na železniškem prehodu ali na razdalji manj kot 15 m od prehoda oziroma proge,
– v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča,
– na označenem avtobusnem postajališču, ali v razdalji manjši od 15 m od njega,
– na ozkem in nepreglednem odseku ceste (v ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo,
– na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo zakrivalo prometno signalizacijo,
– na vseh javnih prometnih ali drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu,
– na vozišču javnih cest izven naselja.
Parkiranje je prepovedano tudi:
– na območju ureditvenega načrta starega mestnega jedra Ljutomer za tovorna vozila;
– na avtobusnem postajališču za parkiranje avtobusov;
– na ali pred komunalnimi napravami (priključki na vodovodno omrežje, kanalizacijski jaški, hidranti, kontejnerji za odpadke, prometnih zapornicah);
– pred uvozom ali na dohodu v stavbo, garažo, dvorišče ali gradbišče;
– na funkcionalnih zemljiščih spomenikov in obeležij in
– na javnih zelenicah in sprehajalnih poteh.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
a) Parkirne površine, prednostno namenjene
kratkotrajnemu parkiranju (modre cone)
20. člen
Parkirne površine, prednostno namenjene kratkotrajnemu parkiranju (modre cone) v mestu Ljutomer so:
– Urejeni parkirni prostori kot samostojne površine:
– parkirišča na Glavnem trgu; pred Mestno hišo, pred hotelom Jeruzalem in pred trgovino Blagovnica, in
– parkirišče na Miklošičevem trgu.
– Urejeni parkirni prostori kot površine na javnih cestah (desna stran vozišča) so:
– na Glavnem trgu; na cesti, ki poteka od hotela Jeruzalem do začetka parkirišča pred Mestno hišo,
– na Ulici Jureša Cirila,
– na delu Prešernove ulice; od Glavnega trga do Kajuhove ulice,
– na delu Ormoške ceste; od Starega trga do Glavnega trga,
– na Starem trgu; od križišča Postružnikove ulice do križišča z Vrazovo ulico in od Ulice Ivana Kavčiča do križišča z Volkmerjevo ulico, ter
– na delu Vrazove ulice; od h. št. 2 do križišča s Postružnikovo ulico (obojestransko).
21. člen
Za parkirne površine, prednostno namenjene kratkotrajnemu parkiranju, se parkirnina ne plačuje za čas (trajanje parkiranja), ki je razviden iz prometne signalizacije. Ta čas ne sme biti daljši od 1 ure.
Voznik mora imeti v vozilu, ki ga parkira na površinah, navedenih v prejšnjem členu tega odloka, na vidnem mestu (pod vetrobranskim steklom) nameščeno parkirno uro, s katero označi pričetek parkiranja.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek voznik, če:
– ne namesti parkirne ure,
– s parkirno uro ne označi dejanskega časa pričetka parkiranja,
– v okviru še dovoljenega časa ali takoj po njegovem izteku, čas parkiranja s parkirno uro podaljša,
– vozila v okviru dovoljenega časa oziroma takoj po njegovem izteku ne odpelje ali ne namesti parkirnega lističa o plačilu parkirnine.
22. člen
Za daljše parkiranje, od dovoljenega časa za brezplačno parkiranje po prvem odstavku prejšnjega člena, se plačuje parkirnina in sicer tako, da se za predviden čas parkiranja iz parkirnega avtomata ali na drugem prodajnem mestu kupljeni in pravilno izpolnjeni parkirni listič namesti v avtomobil pod vetrobransko steklo.
Kot nadomestilo za pobiranje parkirnine s sistemom parkirnih lističev lahko Občina Ljutomer na teh površinah uvede letne in mesečne dovolilnice. Veljavnost dovolilnic lahko s sklepom omeji občinski svet tako, da dovolilnice ne veljajo za nekatere najbolj frekventne prometne površine – modre cone.
Dovolilnice izdaja pristojni organ občinske uprave na imetnika dovolilnice, t.j. fizično ali pravno osebo. Voznik lahko dovolilnico nalepi z notranje strani v spodnji levi vogal vetrobranskega stekla (fiksna) ali jo v času parkiranja namesti pod vetrobransko steklo (prenosljiva).
Višino takse za pridobitev mesečne in letne dovolilnice določi občinski svet s sklepom.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek voznik, če:
– v vozilu ne namesti parkirnega lističa ali dovolilnice,
– če parkirnega lističa ne izpolni na predpisan način,
– če vozila v okviru dovoljenega časa, za katerega je plačana parkirnina ali takoj po njegovem izteku ne odpelje.
23. člen
Višina urne oziroma dnevne parkirnine na površinah, sicer prednostno namenjenih kratkotrajnemu parkiranju, se po izteku dovoljenega časa za brezplačno parkiranje, določenega po prvem odstavku 21. člena tega odloka, določa z naslednjimi tarifami:
-------------------------------------------------------------------
tarifa časovna omejitev (v urah) vrednost (v točkah)
-------------------------------------------------------------------
I. tarifa do 1 ure 1 točka
II. tarifa do 2 uri 2 točki
III. tarifa do 3 ure 3 točke
IV. tarifa do 4 ure 4 točk
V. tarifa do 5 ur 5 točk
VI. tarifa nad 5 ur, dnevno 8 točk
-------------------------------------------------------------------
24. člen
Vrednost točke, določene s tem odlokom je 100 SIT.
Vrednost točke, določene s tem odlokom lahko spremeni občinski svet s sklepom.
25. člen
Nadzor nad vzpostavljenim režimom parkiranja na površinah, prednostno namenjenih kratkotrajnemu parkiranju oziroma plačevanje parkirnine, se vrši od ponedeljka do petka v času od 7. do 16. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih parkiranje na teh površinah ni časovno omejeno, niti se zanj ne plačuje parkirnina.
b) Parkirne površine, na katerih parkiranje ni časovno omejeno
26. člen
Parkirne površine, na katerih parkiranje ni časovno omejeno in se ne plačuje parkirnina so:
– posebej urejena parkirišča izven vozišč javnih cest, kot so: parkirišče ob Cesti I. Slov. tabora (pri mestnem parku), parkirišči na Prešernovi cesti pri spomeniku Triglav in pred stavbo Sodišča, na Kajuhovi ulici (pri trgovini Merkator), na Ulici Rajh Nade (prek NLB), del parkirišča na tržnici, parkirišče na Ormoški cesti; ob križišču Lendavske in Ormoške ceste, parkirišče na Jeruzalemski cesti, parkirišče pri pokopališču (sanirana deponija odpadkov) ter vsa druga javna parkirišča izven vozišč javnih cest v mestu Ljutomer in v naseljih Občine Ljutomer, ki so označena s predpisano prometno signalizacijo;
– parkirišča na voziščih javnih cest in drugih javnih površinah, označena s predpisano prometno signalizacijo, razen površin iz druge alinee 20. člena tega odloka.
c) Rezervirane parkirne površine
27. člen
Rezervirane parkirne površine so posebej s prometno signalizacijo označene javne površine za parkiranje:
– vozil invalidov,
– taksi vozil,
– dostavnih vozil v času dostave blaga, če dostave blaga (naložitev ali razložitev tovora) ni možna izven javne površine,
– vozil stanovalcev večstanovanjskih objektov (stanovanjskih blokov) na površinah, ki se v ta namen določijo s posebnim predpisom o določitvi funkcionalnih zemljišč,
– službenih vozil občinske uprave, upravne enote, teritorialne obrambe, policije in tam zaposlenih.
Za uporabo parkirnih površin iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka se plačuje taksa. Višino takse in način plačevanja določi občinski svet s sklepom.
28. člen
Potrebno število parkirnih mest za posamezne vrste vozil, oziroma posamezne upravičence iz prejšnjega člena ter lokacije zanje, razen površin iz četrte in pete alinee, določi župan s sklepom.
Parkiranje na teh površinah je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za parkiranje, ki ga izda pristojni organ občinske uprave, po predhodni ugotovitvi o upravičenosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zadostuje za parkiranje na parkirnih površinah za invalide parkirna karta za invalide.
Parkiranje in ustavitev na parkirnih mestih za avtotaksi vozila je dovoljeno le s posebno oznako na avtotaksi vozilu, ki jo izda občinska uprava in je sestavni del dovoljenja po drugem odstavku tega člena.
Parkiranje na površinah, rezerviranih za dostavo blaga je v dostavnem času prepovedano, dovoljena pa je ustavitev za čas, potreben, da se naloži ali razloži tovor, ki je predmet dostave.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki brez posebnega dovoljenja za parkiranje ali v nasprotju z njim uporablja parkirne površine iz 27. člena tega odloka.
29. člen
Preden izda pristojni organ občinske uprave dovoljenje za rezervacijo parkirnega prostora, preveri:
– ali ima prevoznik pridobljeno dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov, predpisano z zakonom (druga alinea 27. člena tega odloka),
– ali je dostava blaga (naložitev ali razložitev tovora) pogojena izključno z ustavitvijo vozila na javni parkirni površini (tretja alinea 27. člena tega odloka);
– ali je zaprošena rezervacija parkirnega prostora v skladu s posebnim predpisom o določitvi funkcionalnih zemljišč ter da ima prosilec stalno bivališče v večstanovanjskem objektu, h kateremu prosi rezervacijo (četrta alinea 27. člena tega odloka).
d) Parkirne površine za tovorna vozila in turistične
avtobuse
30. člen
Parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil in turističnih avtobusov je dovoljeno le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo.
Lokacije za parkiranje tovornih vozil in turističnih avtobusov, kot urejene javne parkirne površine, na območju že obstoječih javnih površin, ter potrebno število parkirnih mest za parkiranje teh vozil določi občinski svet s sklepom po predhodni obravnavi na občinskem SPV.
Občinska uprava lahko izjemoma dovoli in določi pogoje za ustavljanje in parkiranje tovornih motornih vozil, priklopnikov in turističnih avtobusov na drugih površinah izven lokacij urejenih parkirišč, vendar samo v naslednjih primerih:
– če je to nujno za nemoteno opravljanje proizvodne ali storitvene dejavnosti, pa za opravljanje te dejavnosti ni mogoče zagotoviti parkirne površine izven javnih površin, in če to ne ovira drugih udeležencev v prometu,
– če na urejenih parkirnih površinah ni mogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest za potrebe udeležencev raznih športnih ali drugih prireditev.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
3. Območja umirjenega prometa
31. člen
Za območja umirjenega prometa se lahko namenijo posamezne ceste ali ulice, oziroma posamezna območja mesta ali naselij, katerih funkcija je pretežno bivalnega značaja in sicer na predlog krajevne skupnosti ali občanov posameznega območja.
Območja umirjenega prometa določa občinski svet s sklepom po predhodni obravnavi na občinskem SPV.
Vožnja po območjih umirjenega prometa je dovoljena s hitrostjo, ki omogoča, da se vozila lahko pravočasno ustavijo (do 5 km/h) in prepustijo prednost pešcem, otrokom in drugim udeležencem v prometu, ki imajo na območjih umirjenega prometa prednost.
Na območjih umirjenega prometa je dovoljena tudi igra otrok na vozišču.
4. Območja omejene hitrosti
32. člen
Če je zaradi gostote prometa pešcev in kolesarjev ter njihove varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov potrebno omejiti hitrost vozil pod 50 km/h, lahko občinski svet s sklepom, po predhodni obravnavi na občinskem SPV, določi za del mesta ali naselja (v območju vrtcev, šol ipd.) kot območja omejene hitrosti.
V območjih omejene hitrosti, hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h.
5. Površine, dane v uporabo za cestni promet
33. člen
Površine, dane v uporabo za cestni promet, se lahko uporabljajo kot javne prometne površine, kolikor takšen interes izkaže njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec in če je to v interesu upravljavca javnih prometnih površin za zagotavljanje javnih interesov lokalnega pomena.
Površine iz prejšnjega odstavka se dajo v uporabo za cestni promet na podlagi pogodbe sklenjene med njenim lastnikom ali od njega pooblaščenim upravljavcem ter Občino Ljutomer.
Kolikor ni s pogodbo drugače določeno, prevzame Občina Ljutomer z dnem podpisa pogodbe vse pravice, obveznosti in odgovornosti kot jih ima na javnih prometnih površinah.
6. Udeležba koles in koles z motorjem v prometu
34. člen
Promet s kolesi in kolesi s pomožnim motorjem (v nadaljevanju: kolesa) je dovoljen po javnih cestah in po posebnih prometnih površinah za kolesarje, označenih s prometno signalizacijo. Kjer so urejene in s prometno signalizacijo označene posebne površine za kolesarje, morajo vozniki koles uporabljati te površine.
S kolesi je prepovedana vožnja po pločnikih, pešpoteh in drugih javnih poteh, namenjenih pešcem, otroških igriščih, parkih in zelenicah.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje voznik kolesa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
35. člen
Na javnih prometnih površinah je dovoljeno puščati kolesa le na mestih, ki jih za to določi župan s sklepom in so opremljena s stojali.
V Občini Ljutomer je prepovedano naslanjati kolesa ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo neposredno na javne prometne površine, ob drevesa v območju javnih prometnih površin, ob drogove prometnih znakov in drogove javne razsvetljave ali ob druge objekte in naprave v javni rabi (mikrourbana oprema, robniki pločnikov, kolesarskih stez ipd.).
Izvajalec rednega vzdrževanja javnih prometnih površin, je odgovoren, da so mesta, določena za puščanje koles, primerno opremljena, urejena in vzdrževana.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje voznik kolesa, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
7. Udeležba živali v prometu
36. člen
Uporaba vprežnih vozil je na območju Starega trga, Glavnega trga in Miklošičevega trga dovoljena le s soglasjem pristojnega organa občinske uprave, v katerem se določijo pogoji.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati vprežnih vozil in vprežnih živali brez nadzora.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
37. člen
Jezdeci smejo uporabljati asfaltirane javne prometne površine le s posebnim dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave, v katerem se določijo pogoji.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec ali vodnik, ki ravna v nasprotju s določbami tega člena.
III. PROMETNA SIGNALIZACIJA IN PROMETNA
OPREMA
38. člen
Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih prometnih površinah je last Občine Ljutomer.
Za vzdrževanje, postavitev, dopolnitev in odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme ter drugih ukrepov v zvezi z ureditvijo prometne signalizacije in opreme na površinah iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo določbe zakona o javnih cestah in odloka o občinskih cestah v Občini Ljutomer, kolikor ni s tem odlokom določeno drugače.
39. člen
Prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih prometnih površinah za potrebe gradbišč, športnih in drugih prireditev, postavlja, vzdržuje in odstranjuje pooblaščeni upravljalec za vzdrževanje javnih prometnih površin ali fizične in pravne osebe na podlagi odstopne izjave pooblaščenega upravljalca za vzdrževanje javnih prometnih površin v Občini Ljutomer.
Občinski inšpektor lahko odredi pooblaščenemu upravljalcu takojšnjo odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme, ki ni postavljena s soglasjem pristojnega organa občinske uprave ali je postavljena v nasprotju z njim, oziroma odredi ukrepe za vzpostavitev normalne funkcije prometne signalizacije in prometne opreme.
Prepovedano je poškodovati, odstraniti oziroma zakriti prometno signalizacijo ali spreminjati njen pomen ter poškodovati ali odstraniti prometno opremo ali spremeniti njeno funkcijo.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
40. člen
Na prometno signalizacijo, njene pritrdilne elemente oziroma nosilce ter na prometno opremo ni dovoljeno ničesar dodajati.
V primeru kršitve določil prvega odstavka tega člena lahko občinski inšpektor odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev na stroške pravne ali fizične osebe, ki je nedovoljeno namestitev izvedla oziroma naročila.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
IV. POSTOPEK IN NAČIN DELA OBČINSKIH REDARJEV PRI ZAGOTAVLJANJU REDA NAD USTAVLJENIMI
IN PARKIRANIMI VOZILI
41. člen
Pri izvajanju svojih pooblastil za zagotavljanje reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili, občinski redarji izvajajo ukrepe po zakonu o varnosti cestnega prometa in tem odloku.
Pooblastila in dolžnosti občinskih redarjev pri izvajanju njihovih nalog so urejena z odlokom o občinski inšpekciji v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 61/01).
42. člen
Občinski redarji lahko sodelujejo pri izvedbi prireditev, ki potekajo na območju Občine Ljutomer. O sodelovanju občinskih redarjev na prireditvah odloča direktor občinske uprave, za kar se sklene ustrezen dogovor med organizatorjem in občinsko upravo. Stroške njihovega sodelovanja krije organizator prireditve.
43. člen
V okviru svojih pooblastil občinski redarji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na:
– javnih cestah ter nekategoriziranih cestah in površinah, ki so dane v uporabo za cestni promet,
– posebnih površinah, namenjenih pešcem, kolesarjem in drugim udeležencem,
– območjih umirjenega prometa,
– javnih parkirnih površinah,
– poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
– javnih zelenih površinah, otroških igriščih in drevoredih ter
– drugih javnih prometnih in drugih javnih površinah.
1. Pogoji in način odvoza nepravilno parkiranih vozil
44. člen
Občinski redar odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila, če ugotovi da parkirano vozilo ogroža varnost drugih udeležencev v prometu ali predstavlja oviro v cestnem prometu, še zlasti pa v primerih, ko je vozilo parkirano:
– na posebnih prometnih površinah, če med parkiranim vozilom in kakšno drugo oviro ali drugim parkiranim vozilom ni omogočen prosti prehod v minimalni širini 1,20 m,
– na parkirnem prostoru za invalide brez parkirne karte za invalide,
– na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
– na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom,
– na železniškem prehodu ali na razdalji manj kot 15 m od prehoda oziroma proge,
– v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča,
– v območju razvrstilnih pasov pred križiščem,
– na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m,
– na posebej označenem delu ceste, kjer je ustavljanje in parkiranje izrecno prepovedano z označbo na vozišču in prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol pajka,
– na javni prometnih ali drugih javnih površinah, katerih uporaba je omejena z javnim pozivom zaradi izvajanja zimske službe, rednih vzdrževalnih del, prireditev ipd.,
– na označenem avtobusnem postajališču, ali v razdalji manjši od 15 m od njega,
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo oviralo ali onemogočalo dostop do hidranta,
– pred uvozom ali izvozom javnih garaž, javnih parkirišč ali na priključkih, kjer bi vozilo oviralo ali onemogočalo dostavo blaga ter
– na mestih, kjer bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu.
45. člen
Odvoz parkiranega vozila iz 44. člena tega odloka opravi izvajalec, ki ga za to dejavnost pooblasti župan (v nadaljevanju: izvajalec odvoza).
Odvoz se opravi na stroške lastnika oziroma najemnika vozila. Vozilo se odstrani na varovan prostor, posebej določen za ta namen.
Vozilo se preda vozniku ob predložitvi dokazila o poravnavi stroškov za odvoz in varovanje vozila.
Višino stroškov za odvoz parkiranega vozila in stroške varovanja vozila določi občinski svet na predlog izvajalca odvoza.
Stroški za odvoz parkiranega vozila in stroški varovanja vozila, se plačajo izvajalcu odvoza.
46. člen
Če pride voznik k vozilu po tem, ko je občinski redar že napisal odredbo za odvoz in pozval izvajalca odvoza, vendar vozilo še ni bilo odpeljano, mora voznik ob prihodu plačati 50% višine stroškov za odvoz.
Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko vozilo s katerim se opravlja odvoz, spelje z mesta, kjer je naložil parkirano vozilo.
47. člen
Občinski redar mora vsako vozilo, za katero je odredil odvoz, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec odvoza dolžan poravnati nastalo škodo.
48. člen
Občinski redar mora o vsakem opravljenem odvozu obvestiti policijo, s sporočilom podatkov o:
– številki registrske tablice,
– datumu in uri odvoza,
– izvajalcu odvoza in
– mestu hrambe vozila, oziroma mestu, kjer je vozilo možno prevzeti.
V. POSTOPEK IN NAČIN DELA OBČINSKIH REDARJEV
V ZVEZI Z ZAPUŠČENIMI VOZILI
49. člen
V okviru svojih pooblastil občinski redarji opravljajo nadzor nad zapuščenimi vozili, ki se nahajajo na javnih površinah.
Pooblastila in dolžnosti občinskih redarjev pri izvajanju njihovih nalog so urejena z odlokom o občinski inšpekciji v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 61/01).
50. člen
Občinski redar na zapuščeno vozilo nalepi pisno obvestilo, da se mora vozilo v osmih dneh odstraniti.
Če po preteku osmih dni občinski redar ugotovi, da je vozilo še vedno na istem mestu, odredi odstranitev zapuščenega vozila na varovan prostor. Hkrati ugotavlja lastnika vozila.
51. člen
Občinski redar izdela zapisnik o stanju vozila za katerega je odredil odvoz in vozilo fotografira.
Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke:
– vrsto in tip vozila,
– stanje vozila,
– podatke o lastniku vozila (če je ta znan),
– lokacijo zapuščenega vozila,
– datum namestitve obvestila, da se mora vozilo odstraniti,
– datum odvoza vozila,
– opis načina odvoza in mesto, na katerega je bilo vozilo odstranjeno.
52. člen
Odstranjevanje zapuščenih vozil opravlja izvajalec, ki ga za to dejavnost pooblasti župan (v nadaljevanju: izvajalec odstranjevanja).
Odstranitev se opravi na stroške lastnika zapuščenega vozila.
53. člen
Zapuščeno vozilo se hrani na varovanem prostoru največ 60 dni od dneva, ko je bilo pripeljano. V tem času občinski redar pozove lastnika vozila, da poravna vse stroške odvoza in hrambe vozila ter da ga odpelje.
Vozilo se preda lastniku na podlagi listine, ki dokazuje lastništvo in potrdila o poravnavi stroškov.
54. člen
Če se po preteku roka iz prvega odstavka prejšnjega člena tega odloka lastnik vozila ne javi, se šteje, da je vozilo brez lastnika. Lastninsko pravico na tem vozilu pridobi Občina Ljutomer.
Občina Ljutomer občasno organizira javno prodajo zapuščenih vozil, ki so prešle v njeno last.
Stroške odvoza in stroške hrambe zapuščenega vozila iz prvega odstavka tega člena pokrije izvajalcu odstranjevanja Občina Ljutomer iz sredstev, zbranih s prodajo zapuščenih vozil in iz proračuna.
55. člen
Višino stroškov za odstranitev in hrambo zapuščenih vozil določi občinski svet na predlog izvajalca odstranjevanja.
VI. NADZOR
56. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo občinski redarji in občinska inšpekcija v skladu z določbami odloka o občinski inšpekciji v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 61/01) ter organi policije v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/00).
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
57. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu Ljutomer (Uradni list RS, št. 80/98).
Št. 340-01-9/03
Ljutomer, dne 10. junija 2003.
Župan
Občine Ljutomer
Jožef Špindler, inž. agr. l. r.
