Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Kraški brinjevec ter pogoje za njeno uporabo.

Kraški brinjevec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in s tem pravilnikom.
Z označbo geografskega porekla Kraški brinjevec se lahko označi le žganje iz brinja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.

Kraški brinjevec je naravno žganje, proizvedeno po posebnem tehnološkem postopku iz brinja, ki raste in se predeluje na geografskem območju Krasa, določenem v 4. členu tega pravilnika. Kraški brinjevec ima zaradi uporabe posebnega tehnološkega postopka specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.

Geografsko območje Krasa se začne na meji z Italijo v Socerbu, vključuje vas Kastelec, gre po kraškem robu, vključuje naselja Črnotiče, Podpeč, Zazid in Rakitovec. Meja se nadaljuje do državne meje s Hrvaško in poteka naprej po državni meji do Gomanc in gre po JZ pobočju Snežnika, vključuje vasi Koritnice, Jurišče, Palčje in Trnje, poteka po JZ strani pobočja Javornikov, zajame Postojno in gre naprej do Ravbarkomande. Meja se nadaljuje po južnem obrobju planote Hrušice, zajema naselja Studeno, Bukovje, Predjamo, Šmihel pod Nanosom in Strane ter gre po cesti do Razdrtega in naprej do Senožeč v smeri Vrhov ter zajame vasi Dolenjo vas, Veliko polje, Vrabče, Sela, Stomaž, Razguri, Griže in Majcne. Nato gre meja do Kazelj in naprej do Gradenj, tam se obrne proti Ponikvam, zajame vasi Ponikve, Ravnje, Krtinovica, Kobdilj in Štanjel ter se nadaljuje proti zahodu, zajame vasi Kobjeglava, Mali dol, Škrbina, Lipa, Temnica in se nadaljuje mimo Kostanjevice na Krasu do Opatjega sela in do državne meje z Italijo ter po njej do Socerba.

Kraški brinjevec se pridobiva iz plodov navadnega brina oziroma brinovih jagod. Brinove jagode za obiranje morajo biti ustrezne tehnološke zrelosti, kar dosežejo v obdobju med avgustom in novembrom.
Prepovedana je uporaba jagod smrdljivega brina.

Kraški brinjevec se izdeluje po specifičnem postopku predelave, ki temelji na osnovi mletja brinovih jagod, redčenju zmletih brinovih jagod z vodo zaradi visoke vsebosti sladkorja, dodatku vrelnega nastavka in hrane za kvasovke ter alkoholni fermentaciji drozge, ki poteka približno 4 tedne. Destilacija poteka v bakrenih kotlih, ki so namenjeni žganjekuhi za dvakratno destilacijo. Pri prvi destilaciji je nangi ali mehkemu žganju potrebno odvzeti eterično olje. Druga destilacija mora potekati zelo počasi. Harmonično aromo dobi Kraški brinovec šele po šestmesečnem zorenju.

Kraški brinjevec mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz brinja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in naslednjim parametrom:
– etanol: 40 – 50 vol%;
– acetaldehid: 500 – 800 mg/l a.a.;
– skupne kisline, izražene kot ocetna: 300–1200 mg/l;
– mora biti brezbarven, bister in imeti tipičen vonj po brinju.

Pravico uporabe označbe geografskega porekla Kraški brinjevec pridobi proizvajalec na podlagi vloge iz 9. člena tega pravilnika, če mu certifikacijski organ, ki mora biti akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO 45 011, izda certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla iz tega pravilnika.

Vloga za certificiranje mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o predelovalcu (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, za kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi KMG-MID);
– identifikacijske podatke o pridelovalcu (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, KMG-MID);
– ime žgane pijače z označbo geografskega porekla;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da proizvodni obrati zadostujejo vsem sanitarno-tehničnim predpisom ter dokazilo, da je registriran za proizvodnjo alkoholnih pijač oziroma, da lahko opravlja dejavnost žganjekuhe kot obrt ali kot dopolnilno dejavnost;
– opis notranje kontrole;
– način vodenja proizvodne dokumentacije.

Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil vpiše Kraški brinjevec v register označb geografskega porekla za žgane pijače.

Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, na podlagi predloga cerifikacijskega organa, vpiše proizvajalca v evidenco proizvajalcev Kraškega brinjevca.

Do imenovanja certifikacijskega organa iz 8. člena tega pravilnika izdaja certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla iz tega pravilnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.