Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 21. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) ter 16. člena statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99 in 83/99, Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 01/01) sta občinska sveta Občine Kamnik na 9. seji dne 16. 12. 2003 in Občine Komenda na 9. seji dne 27. 11. 2003 sprejela
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Matična knjižnica Kamnik
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Kamnik in Občina Komenda (v nadaljevanju: ustanoviteljici) ustanavljata za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe javni zavod splošno knjižnico Matično knjižnico Kamnik (v nadaljevanju: knjižnica).
Dejavnost knjižnice, določena s tem odlokom, šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
2. člen
Splošna knjižnica Matična knjižnica Kamnik je javni zavod, ki ga je z odlokom, št. 021-30/91, z dne 9. oktobra 1991, ustanovila Skupščina Občine Kamnik za območje Občine Kamnik z imenom Matična knjižnica Kamnik.
26. in 27. januarja 2000 sta občinska sveta Občine Kamnik in Občine Komenda z odlokom št. 01504-57/99 ustanovila javni zavod Matična knjižnica Kamnik za območje občin Kamnik in Komenda.
S tem odlokom Občina Kamnik in Občina Komenda (v nadaljevanju: besedila ustanoviteljici) uskladita delovanje javnega zavoda splošne knjižnice Matična knjižnica Kamnik z določbami zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02).
3. člen
S tem odlokom se določa:
– imeni in sedeža ustanoviteljic,
– status knjižnice,
– organiziranost knjižnice,
– dejavnost knjižnice,
– območje zagotavljanja knjižnične dejavnosti,
– organe knjižnice,
– vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo knjižnice,
– način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo knjižnice,
– razpolaganje s premoženjem knjižnice,
– medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljic in knjižnice.
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJIC TER USTANOVITELJSKI DELEŽ USTANOVITELJIC
4. člen
Ustanoviteljici javnega zavoda sta:
– Občina Kamnik, sedež: Glavni trg 24, Kamnik in
– Občina Komenda, sedež: Zajčeva cesta 23, Komenda.
V sredstvih, s katerimi upravlja knjižnica, oziroma, ki so knjižnici dana v upravljanje, sta soustanoviteljici kot lastnici udeleženi z naslednjimi deleži:
– Občina Kamnik s 85,67% deležem in
– Občina Komenda s 14,33% deležem.
III. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status knjižnice
5. člen
Ime knjižnice je: Matična knjižnica Kamnik.
Sedež knjižnice je: Ljubljanska cesta 1, Kamnik.
Skrajšano ime knjižnice je: MKK.
Knjižnica zagotavlja knjižnično dejavnost za potrebe občanov občin Kamnik in Komenda.
Knjižnica ima v sestavi naslednje organizacijske enote:
– knjižnico Duplica s sedežem na Jakopičevi ulici 11, Kamnik,
– knjižnico Šmarca s sedežem na Trgu padlih borcev 2, Kamnik in potujočo knjižnico.
Knjižnica je vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani, pod št. 6730/91.
Knjižnica se vpiše v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica.
6. člen
Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju obeh občin ustanoviteljic.
V pravnem prometu mora knjižnica uporabljati ime iz predhodnega člena.
7. člen
Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon in ta odlok.
Knjižnica je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
8. člen
Organizacijske enote nimajo pooblastil v pravnem prometu. Zanje opravlja pravne posle knjižnica, zastopa ter predstavlja pa jih direktor knjižnice.
2. Zastopanje in predstavljanje knjižnice
9. člen
Knjižnico zastopa in predstavlja direktor knjižnice. Direktor knjižnice zastopa in predstavlja knjižnico brez omejitev in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je potrebno soglasje lastnika in
– pogodb o investicijah, za katere je potrebno soglasje sveta knjižnice.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec knjižnice, ki ga za nadomeščanje pooblasti direktor.
Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.
10. člen
Za knjižnico podpisujejo direktor in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravlja.
V odnosih z banko podpisujejo knjižnico direktor, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi pri banki, ki jih določi in pooblasti direktor.
Direktor s pooblastilom določi delavce knjižnice, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za knjižnico v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku.
3. Žig knjižnice
11. člen
Knjižnica ima žig, njegovo obliko in vsebino določa statut knjižnice.
Število posameznih žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenje ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.
IV. DEJAVNOST KNJIŽNICE
12. člen
Knjižnica opravlja kot javno službo dejavnost knjižnic v standardni klasifikaciji dejavnosti vodeni pod šifro O/92.511, v okvir katere sodi:
– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva;
– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;
– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov;
– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev;
– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij;
– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov;
– informacijsko opismenjevanje;
– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik;
– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
V okviru javne službe knjižnica tudi:
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju;
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo;
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– izdaja kataloge, bibliografije in strokovne publikacije o knjižničnem gradivu ali dejavnosti.
13. člen
V okviru svoje dejavnosti knjižnica opravlja naslednje gospodarske dejavnosti:
– izposojanje izdelkov široke porabe: šifra K/71.40,
– dejavnost podatkovnih baz: šifra K/72.40,
– izposojanje videotrakov: šifra K/71.40.
V. ORGANI ZAVODA
14. člen
Knjižnico upravljajo in vodijo posle knjižnice v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določa ta odlok oziroma statut knjižnice:
– direktor in
– svet knjižnice.
Knjižnica ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut knjižnice.
1. Direktor
15. člen
Direktor je poslovni in strokovni vodja knjižnice ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela knjižnice.
Direktor zastopa in predstavlja knjižnico brez omejitev, razen za nakup in prodajo nepremičnin, za katere je potrebno soglasje ustanoviteljic.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
16. člen
Direktorja imenuje in razrešuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa z večino glasov vseh članov.
Svet si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic in mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju k predlaganemu kandidatu glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice.
Če občini ustanoviteljici in strokovni delavci iz tretjega odstavka tega člena ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Mandat direktorja traja 5 let. Po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odloku.
Soglasja in mnenja se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.
Način in postopek imenovanja ter razrešitve direktorja se podrobneje uredi s statutom knjižnice.
Direktorja razreši svet na način in po postopku, ki je določen za direktorja javnega zavoda.
17. člen
Za direktorja je lahko imenovan, kdor:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri,
– ima opravljen strokovni izpit za bibliotekarja,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v zavodu za kulturno dejavnost,
– ima organizacijske sposobnosti,
– obvlada slovenski jezik,
– obvlada osnove računalništva,
– obvlada en tuj jezik.
18. člen
Naloge direktorja so:
– organizira delo javnega zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po prehodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema delavce v delovno razmerje, delavce razporeja in odloča o prenehanju dela,
– odloča o disciplinski odgovornosti delavcev,
– sprejema načrt nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpolnjevanje strokovnih delavcev,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom ter drugimi predpisi.
19. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti direktorja.
Vršilca dolžnosti direktorja svet knjižnice imenuje izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
2. Svet knjižnice
20. člen
Knjižnica ima svet, ki je organ nadzora knjižnice.
Mandat članom sveta traja 5 let. Za člana sveta je lahko ista oseba izvoljena največ dvakrat zapored. Direktor je dolžan obvestiti ustanoviteljici 60 dni pred potekom mandata članom sveta knjižnice.
Do konstituiranja novega sveta opravlja naloge prejšnji svet.
Člani sveta na konstitutivni seji izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Svet knjižnice sestavljajo:
– trije predstavniki ustanoviteljic,
– trije predstavniki delavcev knjižnice in
– trije predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Predstavnike ustanoviteljic imenuje občinski svet posamezne ustanoviteljice na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Dva predstavnika ustanoviteljic imenuje Občina Kamnik, enega pa Občina Komenda.
Predstavnike delavcev v svetu knjižnice volijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev knjižnice.
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili večino glasov delavcev, ki so volili. Svet zavoda najkasneje v 60 dneh pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev in izmed sebe imenuje tričlansko komisijo, ki vodi postopek izvolitve predstavnikov delavcev v svet, opozori ustanoviteljici, da imenujejo predstavnike v svet ter pripravi končno poročilo. Kolikor je predsednik iz Občine Kamnik, mora biti namestnik predsednika iz Občine Komenda in obratno.
Predstavnike uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje Kulturniška zbornica Slovenije oziroma Zveza bibliotekarskih društev Slovenije v okviru te zveze iz občanov občin Kamnik in Komenda, in sicer v razmerju 2:1.
Kandidata za predsednika in namestnika predsednika lahko predlaga vsak član sveta. O izvolitvi odloča svet z večino glasov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.
21. člen
Svet knjižnice ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam kulturnih dobrin,
– imenuje in razrešuje direktorja in organe zavoda,
– razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev;
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju mnenja in pobude za reševanje teh vprašanj.
Poleg teh ima še naslednje naloge:
– sprejema statut knjižnice,
– sprejema obdobne računovodske izkaze,
– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev knjižnice kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge, ki jih določa statut ali splošni akti knjižnice.
Svet zavoda prevzema tudi naloge strokovnega sveta, opredeljene z zakonom.
22. člen
Član sveta knjižnice je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
VI. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
23. člen
Ustanoviteljici zagotavljata knjižnici sredstva za izvajanje javne službe knjižnice in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. Sredstva se med ustanoviteljicama delijo na podlagi deležev, določenih v sklepu o načinu sporazumne delitve premoženja Občine Kamnik po stanju na dan 31. 12. 1998, ki ga je Občinski svet občine Kamnik sprejel na izredni seji, dne 1. 7. 1999, Občinski svet občine Komenda pa na redni seji, dne 25. 11. 1999. Na podlagi tega sklepa je delitev sredstev naslednja: Občina Kamnik 85,67% in Občina Komenda 14,33%.
24. člen
Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice zagotavljata ustanoviteljici na podlagi programa dela in finančnega načrta knjižnice, ki se pripravi skladno s pogoji zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) oziroma s pravilnikom o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 117/02) in h kateremu sta dali ustanoviteljici soglasje.
Sredstva za izvajanje dejavnosti javne službe knjižnice morajo najmanj pokrivati stroške za plače, za materialne stroške za delo, za nakup knjižničnega gradiva ter za nakup in vzdrževanje prostorov ter opreme.
Knjižnica lahko pridobiva sredstva za posamezne projekte tudi na podlagi javnih razpisov.
Knjižnica pridobiva sredstva za svoje delo iz proračuna ustanoviteljic, iz proračuna države in iz plačil uporabnikov za nekatere storitve v skladu z uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03) ter za nadstandardni del storitev.
Knjižnica lahko za opravljanje javne službe pridobiva tudi donatorska sredstva.
Knjižnica lahko pridobiva tudi sredstva iz opravljanja gospodarskih oziroma tržnih dejavnosti.
25. člen
Knjižnica pridobiva iz proračuna ustanoviteljic in iz plačil za nekatere storitve in nadstandardnega programa na podlagi programa dela in finančnega načrta sredstva za:
– skupne stroške knjižnice,
– financiranje nakupa knjižničnega gradiva.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena tekoče po dvanajstinah.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena v višini, ki je premosorazmerna številu prebivalcev posamezne občine soustanoviteljice.
Stroške poslovanja knjižnice, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine ustanoviteljice, krije vsaka občina sama.
Skupni stroški knjižnice iz prve alinee prvega odstavka tega člena obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in bibliobusa ter z delovanjem skupnih služb.
26. člen
Knjižnica lahko pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične dejavnosti sredstva za:
– delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme in
– knjižnično nadomestilo.
27. člen
Knjižnica lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni obeh občin ustanoviteljic.
28. člen
Knjižnica lahko pridobiva sredstva na trgu z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje ali izboljšuje storitev javne službe.
Opravljanje gospodarske dejavnosti ne sme škodovati kvaliteti izvajanja javne službe.
Sredstva pridobljena z izvajanjem gospodarske dejavnosti lahko knjižnica nameni za opravljanje knjižnične javne službe.
VII. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
29. člen
Knjižnica samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Knjižnica v svojem knjigovodstvu, v skladu z zakonom, ločeno izkazuje prihodke in odhodke po posameznih ustanoviteljicah ter ločeno za gospodarske dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki knjižnica nameni za razvoj in opravljanje dejavnosti. Presežek prihodka nad odhodki knjižnica nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje nadstandardne opreme ter za nakup knjižničnega gradiva.
Del presežka prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica ustvari z opravljanjem gospodarske dejavnosti na trgu, lahko knjižnica uporabi s soglasjem ustanoviteljic tudi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev knjižnice.
30. člen
Če odhodki presegajo prihodke knjižnice in je prikazan primanjkljaj sredstev v poslovanju knjižnice, krijeta primanjkljaj ustanoviteljici, vsaka v sorazmernem deležu svojega ustanoviteljskega deleža le, če knjižnica z analizo stanja dokaže, ustanoviteljici pa dokazano sprejmeta, da je do njega prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki so posledica disparitete med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami, pri čemer mora knjižnica dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s predpisi in dogovorjenim z ustanoviteljicama (nadstandardi), ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje.
Kolikor ustanoviteljici ne krijeta ugotovljenih odhodkov nad prihodki – primanjkljaj, se ta likvidira v breme virov sredstev sorazmerno lasti sredstev ustanoviteljic v sredstvih, s katerimi upravlja knjižnica.
31. člen
Če knjižnica v predhodnem ali predhodnih proračunskih obdobjih (medletnih ali letnih) izkaže presežke prihodkov nad odhodki in te presežke nameni za stimulacijo k plačam, kasneje pa izkaže primanjkljaj, krije ne glede na razloge primanjkljaja le-tega v breme sredstev za plače, razen če dokaže, da ustanoviteljici nista izpolnili svojih obveznosti v celoti.
32. člen
Realizacija prihodkov knjižnice iz dejavnosti, ki niso javna služba (tržni prihodki) je prihodek knjižnice, s katerim v okviru določb tega odloka knjižnica samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške oziroma odhodke take dejavnosti.
Prihodkov iz prvega odstavka tega člena knjižnica ne more razporejati na investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale obveznosti ustanoviteljic, če k temu ne dasta soglasje ustanoviteljici.
VIII. RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM
33. člen
Premoženje, s katerim upravlja knjižnica in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena, je last občin ustanoviteljic, in sicer v lastniškem razmerju:
– Občina Kamnik 85,67%,
– Občina Komenda 14,33%.
Knjižnica lahko razpolaga s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju občin ustanoviteljic, razen, če s pogodbo med ustanoviteljicama ni kako drugače določeno.
Knjižnica je odgovorna ustanoviteljicama za upravljanje s premoženjem. Knjižnica je dolžna upravljati s premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja.
34. člen
Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, z omejitvijo, da brez predhodnega soglasja obeh občin ustanoviteljic ne more sklepati pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga in ne more sklepati kreditnih poslov brez predhodnega soglasja obeh ustanoviteljic.
35. člen
Knjižnici se dajo s tem odlokom za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v upravljanje nepremičnine in oprema, ki je bila na 4. seji Občinskega sveta občine Kamnik, dne 23. 4. 2003 s sklepom razglašena za javno kulturno infrastrukturo v Občini Kamnik.
Nepremičnine s prejšnjega odstavka so:
– Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik,
– Matična knjižnica Kamnik – dislocirana enota Šmarca, Kulturni dom Šmarca, Trg padlih borcev 2, Šmarca, Kamnik (prostor v velikosti 26 m²).
Knjižnici se daje kot javna kulturna infrastruktura v upravljanje tudi oprema v nepremičninah iz prejšnjega odstavka.
36. člen
Knjižnica je dolžna zagotavljati polno izkoriščenost javne kulturne infrastrukture iz prejšnjega člena. Pri oddajanju prostih zmogljivosti imajo prednost kulturni izvajalci za javne kulturne programe ali kulturne projekte, ki so združljivi s področjem dela knjižnice.
Če knjižnica odda javno kulturno infrastrukturo ali njen del, ki jo ima v uporabi in upravljanju drugim kulturnim izvajalcem, ki izvajajo javne kulturne programe in kulturne projekte, je upravičena terjati od njih samo nadomestilo v višini dejanskih dodatnih stroškov, ki so s tem nastali.
IX. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN KNJIŽNICE
37. člen
Knjižnica je dolžna ustanoviteljicama nuditi ter pošiljati podatke o poslovanju knjižnice, o poslovnih rezultatih knjižnice ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje funkcij ustanovitelja.
Knjižnica mora nemudoma in popolno obvestiti drugo ustanoviteljico v primeru, da ena od njiju ne izpolnjuje svojih obveznosti ali jih ne izpolnjuje pravočasno ali redno.
Če po obvestilu druge ustanoviteljice knjižnica zaradi neizpolnjevanja obveznosti soustanoviteljice ne more normalno zagotavljati knjižnične dejavnosti kot javne službe, lahko knjižnica obvesti o neizpolnjevanju obveznosti ministrstvo, pristojno za kulturo.
38. člen
Ustanoviteljici sta dolžni knjižnici zagotavljati sredstva za njeno delo v okviru dogovorjenega programa in finančnega načrta po dinamiki, ki jo s knjižnico določijo, ter po vrsti sredstev, ki jih za delo knjižnice zagotavljata ustanoviteljici.
Ustanoviteljici ugotavljata skladnost programa dela knjižnice s plani oziroma programi občin in spremljata skladnost porabe sredstev s sprejetimi letnimi programi in finančnimi načrti.
Ustanoviteljici sta dolžni knjižnici nuditi tudi druge vrste pomoči, ki nimajo materialnega značaja.
39. člen
Knjižnica mora od ustanoviteljic:
– pridobiti soglasje k določbam statuta,
– pridobiti soglasje s statutarnim spremembam,
– pridobiti soglasje k spremembi in razširitvi dejavnosti,
– pridobiti soglasje pred imenovanjem direktorja knjižnice.
X. SPLOŠNI AKTI
40. člen
Knjižnica ima statut, ki ga sprejme svet knjižnice v soglasju z ustanoviteljicama.
S statutom se ureja:
– način odločanja organov,
– organi upravljanja in njihove pristojnosti,
– druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti zavoda, v skladu z zakonom in tem odlokom.
41. člen
Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, določene s statutom knjižnice in zakonom.
Splošne akte knjižnice s prejšnjega odstavka sprejema svet knjižnice ali direktor. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov se določi s statutom.
Statut ali splošni akti iz tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti dogovorita ustanoviteljici s pogodbo.
43. člen
Svet knjižnice opravlja svoje naloge do izteka mandata oziroma do konstituiranja novega sveta zavoda v skladu s tem odlokom.
44. člen
Direktorju knjižnice preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Pred iztekom mandata direktorja se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom in s tem odlokom.
45. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Matične knjižnice Kamnik (Uradni list RS, št. 14/00) in določbe statuta knjižnice, ki niso v skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), zakonom o knjižničarstvu in s tem odlokom. Knjižnica je dolžna uskladiti statut zavoda z določbami zakona in tega odloka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 022-2/2003
Kamnik, dne 16. decembra 2003.
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l. r.
Št. 02200-0001/2003
Komenda, dne 27. novembra 2003.
Župan
Občine Komenda
Tomaž Drolec l. r.
