Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90, 110/02), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona prekrških (Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 6. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99, 51/01, 44/03) je Občinski svet občine Škocjan na 11. redni seji dne 16. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Škocjan
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se podrobneje določajo način, pogoji in normativi za izvajanje obvezne gospodarske javne službe pokopaliških dejavnosti ter pokopališki red, ki velja za pokopališča na območju Občine Škocjan.
2. člen
Pokopališka dejavnost je, v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 40/97), izbirna lokalna gospodarska javna služba, posebnega družbenega pomena.
Pokopališča na območju Občine Škocjan so sanitarno-komunalni objekti, ki se urejajo in upravljajo po določilih zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in tega odloka.
Občina Škocjan upravlja naslednja pokopališča: Škocjan, Otok, Tomažja vas, Dolnja Stara vas, Velike Poljane, Gorenje Dole, Bučka, Dolenje Radulje.
3. člen
Opravljanje pokopališke dejavnosti po tem odloku je:
– urejanje pokopališč;
– oddajanje grobov oziroma grobnih prostorov v najem;
– opravljanje pokopaliških storitev;
– opravljanje pogrebnih dejavnosti.
4. člen
Pokopališke dejavnosti se opravljajo na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Pokopališče ima pokopališki okoliš, z območja katerega se praviloma pokopujejo umrli. Okoliš sporazumno določita lastnik ter upravljalec pokopališča.
Neidentificirana trupla umrlih se pokopljejo na najbližjem pokopališču.
5. člen
O ustanovitvi novih in razširitvi pokopališč odloča občinski svet v skladu z dolgoročnim družbenim planom.
O opustitvi pokopališča odloča občinski svet po predhodnem mnenju pristojne sanitarne inšpekcije in Zavoda za varstvo naravne dediščine.
6. člen
II. UREDITEV POKOPALIŠČA IN NAČIN POKOPA
Pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali žično ograjo in živo mejo. Imeti mora prostor za hrambo orodja, urejen prostor za zbiranje in odvoz odpadkov, možno oskrbo z elektriko in vodo, nemoten dostop ter praviloma mrliško vežico.
7. člen
Pokopališče se ureja z ureditvenim načrtom, ki je sestavljen iz situacije pokopališča z vrisanimi grobnimi polji, objekti in komunalnimi priključki v merilu 1:500 ter situacije grobnih polj z vrisanimi oštevilčenimi grobovi, potmi in zelenicami v merilu 1: 100.
8. člen
Pokopališče je razdeljeno na:
a) grobna polja,
b) vrste grobov,
c) grobove.
Grobna polja so označena s črkami in številkami, vrste grobov z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi številkami.
Vse oznake so vnesene v ureditveni načrt, knjigo pokopov, v kartoteko grobov in najemno pogodbo.
Na pokopališču so vidno postavljene oznake, ki označujejo grobna polja in vrste grobov.
9. člen
Upravljalec pokopališča ali koncesionar vodi:
– ureditveni načrt s situacijo grobov,
– knjigo pokopov s podatki umrlih,
– kartoteko grobov z vsemi podatki,
– evidenco najemnih pogodb in vplačil najemnine za posamezne grobove.
10. člen
Na pokopališčih so glavne dostopne poti širine 1,5 m, oziroma prilagojene tehnologiji pokopavanja, poti med vrstami grobov so široke 1,2 m, poti med grobovi v vrsti pa 0,50 m.
Globina groba mora biti najmanj 1,80 m.
V primeru več zaporednih pokopov v isti grob, mora biti jama toliko poglobljena, da znaša plast zemlje nad zadnje pokopanim najmanj 1m.
11. člen
Na pokopališčih so lahko naslednje vrste grobov:
– enojni grob, velikosti največ 2,20 m x 0,90 m;
– dvojni (rodbinski) grob v velikosti največ 2,20 m x 1,80 m;
– dvojni (rodbinski) grob v velikosti 2,20 m x več kot 1,80 m;
– enojni grob (otroški) v velikosti največ 0,90 m x 0,70 m;
– žarni grob največ 1,10 m x 0,90 m;
– prostor za raztros pepela iz žar;
– skupno grobišče;
– prostor za anonimne pokope.
Višina spomenika sme biti največ 1,5 m, širina spomenika ne sme presegati širine grobnega polja, dolžina spomenika je lahko največ 2 m.
Pred ureditvijo groba s postavitvijo spomenika morajo najemniki groba oziroma grobnega prostora pridobiti pisno soglasje upravljalca pokopališča.
Novih grobnic na pokopališčih ni dovoljeno graditi.
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupne pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter druga skupna grobišča.
Na skupnem grobišču je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare ali z raztrositvijo pepela na določenem delu pokopališča, ki je brez talnih oznak in imen umrlih. Na tem prostoru je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
12. člen
Posamezna grobna polja sestavljajo grobovi enega tipa. Na grobnih poljih, kjer je v načrtu predviden samo en tip grobov, ni možno urediti drug tip, pač pa se v že urejen enojni ali dvojni grob lahko pokoplje žaro s pepelom.
13. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih ali grobnicah. V enem žarnem grobu je lahko shranjenih tudi več žar.
14. člen
Na vseh grobovih velja obvezna mirovalna doba najmanj deset let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnost zemljišča, na katerem je pokopališče. Ne glede na to je ponoven pokop v istem grobu dovoljen pred potekom mirovalne dobe, če je bil grob predhodno poglobljen, pri tem pa mora ostati najmanj 10 cm zemlje med krstami.
15. člen
Izkop jame za pokop se opravi tako, da se prepreči poškodovanje sosednjih grobov ter zagotovi ustrezna globina.
Zasutje groba se obvezno opravi pol ure po končani pogrebni svečanosti.
16. člen
Eksumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa in to le v času od 1. septembra do 31. marca. Prekope in ekshumacije je treba opraviti s potrebno pieteto.
17. člen
Kosti mrličev, ki se izkopljejo pri kopanju jame, je treba zbrati v nepropustno plastično vrečico in položiti poleg groba. Pri zasutju jame se pokopljejo skupaj z umrlo osebo.
18. člen
Prenos oziroma prevoz pokojnika na mesto čuvanja se dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliško pregledni službi.
V kraju, kjer je mrliška vežica, se čuvanje pokojnika praviloma opravlja v mrliški vežici, izjemoma pa doma. Čas, v katerem so odprte vežice na posameznih pokopališčih, se uskladi z željo pokojnikovih svojcev ali skrbnika pogreba (praviloma med 8. in 22. uro).
V krajih, kjer ni mrliške vežice, se čuvanje pokojnika praviloma opravi na domu na krajevno običajen način.
V določenih primerih, ko pogreb organizirajo družbeno-politične organizacije, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen prostor zunaj pokopališča (v kulturne, družbene objekte…).
Verske skupnosti položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
III. ODDAJANJE GROBOV V NAJEM
19. člen
Ko mrliški oglednik ugotovi, da je nastopila smrt, mora skrbnik pogreba prijaviti pokop upravljalcu pokopališča, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo, ob prijavi pokopa, najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča.
Ob sklenitvi pogodbe se plača najemnina za grob, ki jo določi upravljalec pokopališča. S plačilom najemnine je plačano tudi vzdrževanje pokopališča oziroma skupnih objektov in naprav.
Najemna pogodba se sklene za dobo desetih let.
20. člen
Najemnik pridobi pravico razpolaganja z grobom s sklenitvijo pogodbe z upravljalcem pokopališča. Najemna pogodba mora vsebovati:
– podatke o grobu,
– obveznosti najemnika in upravljalca,
– čas prvega najema, ki ne more biti krajši od 10 let,
– višino najemnine,
– rok rednega plačila,
– dolžnost najemnika, da pred iztekom pogodbe le-to obnovi.
21. člen
Po preteku najemne dobe se le-ta lahko podaljša; v primeru, da najemnik groba za podaljšanje ni zainteresiran, se lahko odda grob novemu najemniku.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v šestih mesecih. Če le-ta tega v predpisanem roku ne izvede, stori to upravljalec na njegov račun.
22. člen
Če se pravni nasledniki odpovedo grobnemu prostoru, ali če pravnih naslednikov ni, lahko najemno razmerje s pogodbo podaljšajo tudi drugi.
23. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da bodisi ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov, bodisi kazi videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je grob zapuščen.
Če najemnik zapuščenega groba kljub opozorilu upravljalca pokopališča ne uredi groba v roku 1 leta, uredi to upravljalec na najemnikov račun.
IV. POGREBNE SVEČANOSTI
24. člen
O dnevu in uri pokopa se dogovorita upravljalec in svojci umrlega, če bo pogreb po verskem obredu tudi s pristojnim duhovnikom.
Pogrebno svečanost vodi upravljalec pokopališča ali izvajalec pogrebne dejavnosti. Če bo pogreb opravljen po verskem obredu, se izvajalec pogrebne dejavnosti o poteku slovesnosti pogovori tudi z voditeljem verskega dela pogreba.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti po volji umrlega oziroma njegovih svojcev, upoštevajoč krajevne običaje, življenjski nazor umrlega in v skladu s tem odlokom.
25. člen
Pogrebni obred se začne z dvigom krste z umrlim ali žare z upepljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra v mrliški vežici ali na domu, vendar ne prej, preden poteče 36 ur od nastopa smrti.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec pogrebnih dejavnosti.
Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
26. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma ali z določenega mesta na pokopališču oziroma pred pokopališčem.
Na čelu sprevoda je državna zastava. Če je pogreb na željo pokojnika ali svojcev verski, je ob njej versko znamenje, za njima nosilci praporov, godba, pevci, člani društev, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, duhovnih s spremstvom.
Za pogrebnim vozilom ali nosilci krste ali žare gredo najožji svojci, predstavniki lokalnih oziroma družbenih institucij, sledijo ostali udeleženci pogreba.
27. člen
Verski obred s prisotnostjo krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega, se po volji umrlega ali svojcev, opravi v sakralnem objektu in ob grobu kot sestavni del obreda.
Voditelj cerkvenega dela pogreba je duhovnik, ki v pogrebni obred, določen s strani Cerkve ustrezno vključi določbe tega odloka.
28. člen
Krsta z umrlim ali žara s pepelom se položi v grob, temu pa sledijo: del verskega obreda, govori, pevci, in zaključek pogrebnega obreda na krajevno običajen način.
Število pesmi pri grobu je omejeno na dve plus trobenta.
29. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci, idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
V. DRUGE DOLOČBE
30 člen
Na pokopališčih in grobovih je prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, razgrajanje,
– stopanje in hoja po grobovih,
– vodenje psov in drugih živali po pokopališču in v vežico,
– odlaganje odpadkov izven za to določenih mest,
– trganje cvetja in zelenja na grobovih,
– vožnja s kolesi in vozili na motorni pogon ali njihovo shranjevanje na pokopališčih,
– onesnažitve ali poškodbe pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov,
– razmetavanje sveč, svetilk, vencev, cvetja in drugih predmetov,
– oddaja grobov brez soglasja upravljalca pokopališča,
– pokopavanje pokojnika na tujem grobu brez soglasja najemnika groba in upravljalca pokopališča,
– odstranjevanje drevesnih nasadov in okrasnega grmičja ter sajenje dreves brez soglasja upravljalca,
– postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez poprejšnjega soglasja upravljalca pokopališča.
31. člen
Pokopališke poti, zgradbe, ograje in druge komunalne naprave mora vzdrževati upravljalec pokopališča. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebni dogovor o vzdrževanju groba.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje upravljalca pokopališča, če:
– ne vodi evidenc, določenih v 9. členu tega odloka,
– ne izpolnjuje ostalih določb tega odloka in zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem vseh zakonskih in podzakonskih predpisov, ki neposredno ali posredno urejajo področje gospodarjenja in uporabe javnih objektov, izvaja pristojna inšpekcija.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35207-0006/2003
Škocjan, dne 16. decembra 2003.
Župan
Občine Škocjan
Anton Zupet, univ. dipl. org. l. r.
