Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 20. in 731. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 27. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99, 73/02, 117/02 in 43/03) je Občinski svet občine Kočevje na 7. izredni seji dne 30. 12. 2004 sprejel

S tem odlokom Občina Kočevje uskladi delovanje javnega zavoda Knjižnica Kočevje (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami Zakona o knjižničarstvu – v nadaljevanju: ZKnj in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Občina Kočevje. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Občine Kočevje izvaja Občinski svet.

Predhodnica Knjižnice Kočevje je bila Kočevska čitalnica ustanovljena 19. 6. 1919. Ta se je leta 1935 preimenovala v Narodno čitalnico. Leta 1949 je Okraj Kočevje začel z zbiranjem in dokupi knjig ter leta 1951 ustanovil Okrajno knjižnico Kočevje. Leta 1956 se je preimenovala v Ljudsko knjižnico Kočevje, nato v Splošno knjižnico. Med leti 1982 in 1989 je knjižnica delovala kot sestavni del Kulturnega centra. Z vpisom v sodni register, pa je 3. 5. 1990 začela delovati kot samostojni zavod, s polno pravno subjektiviteto pod imenom Knjižnica Kočevje.

Temeljno poslanstvo Knjižnice Kočevje je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva.

Ime zavoda: Knjižnica Kočevje.
Sedež javnega zavoda: Trg zbora odposlancev 26, 1330 Kočevje.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register: pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, registrski vl. št. 1/6942/00, št. srg 1452/89.

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naloge:
– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
– informacijsko opismenjevanje,
– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– zagotavljanje pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema,
– zagotavljanje dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu,
– sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva,
– zagotavljanje dostopnosti in uporabe gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane z njegovo dejavnostjo,
– v soglasju z ustanoviteljem lahko izvaja knjižnično dejavnost tudi za druge občine na podlagi pogodbe,
– gospodarske dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom 16. člena ZKnj.
– knjižnica se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zvezo in druga strokovna združenja

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
– 92.511 Dejavnost knjižnic
– 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
– 92.522 Varstvo kulturne dediščine
– 72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti
– 72.600 Druge računalniške dejavnosti
– 73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
– 73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
– 22.110 Izdajanje knjig
– 22.130 Izdajanje revij in periodike
– 22.150 Drugo založništvo
– 52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom
– 74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– 74.873 Druge poslovne dejavnosti

Organa zavoda sta:
– direktor in
– svet.

Direktor, ki praviloma opravlja funkcijo poslovodnega in programskega direktorja, zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje svet zavoda z večino glasov vseh članov, na podlagi javnega razpisa.
Svet si mora pred imenovanjem direktorja pridobiti soglasje Občinskega sveta ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet zavoda.
Če občina ter strokovni delavci knjižnice ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela knjižnice,
– ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,
– ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva,
– aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program razvoja knjižnice za mandatno obdobje.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih
– če ne uresničuje sklepov sveta knjižnice
– če ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči knjižnici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti knjižnice.
Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja in seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 60 dni izjavi.
Če Občinski svet ne da mnenja v roku 60 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

Naloge direktorja:
– načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda
– sprejema strateški načrt
– sprejema program dela
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu
– sprejema kadrovski načrt
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,za katere je tako določeno z veljavno zakonodajo
– zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
– izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj in izvedbo določenih nalog izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo,
– odloča o delovni uspešnosti in napredovanjih zaposlenih,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in trinajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.

Pooblastila direktorja:
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta).
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Svet zavoda sestavlja pet članov:
– trije predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje občinski svet izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev
– en predstavnik delavcev zavoda
– en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga predlaga Kulturniška zbornica Slovenije s področja dela zavoda izmed strokovnjakov ali uporabnikov na predlog Zveze splošnih knjižnic
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga sprejme pristojni organ zaposlenih ali zaposleni na zboru delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta zavoda traja pet let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o poteku mandata članom sveta najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

Naloge sveta:
– imenuje in razrešuje direktorja
– razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja
– ocenjuje delo direktorja
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za
– reševanje teh vprašanj
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda

Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Svetu zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.

Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– mu preneha delovno razmerje, ki je podlaga za članstvo v svetu
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Člana sveta zavoda razreši Občinski svet, ki ga je imenoval, na predlog direktorja ali sveta zavoda.

Mandat predstavnika delavca v svetu zavoda preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavca.
Mandat ostalim članom sveta lahko preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog direktor zavoda.

Knjižnica deluje v stavbi na Trgu zbora odposlancev 26 v Kočevju. Upravlja s stavbo in z vso opremo, ki je v teh prostorih.

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna lokalne skupnosti ter pogodbenih partneric na podlagi pogodb o izvajanju knjižnične dejavnost in državnega proračuna.
Poleg tega lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov:
– s članarinami in drugimi nadomestili,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča Občinski svet na predlog direktorja.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča Občinski svet na predlog direktorja.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.

Premoženje, s katerim zavod upravlja je last ustanovitelja.
S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju Občinskega sveta.

Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja Občina Kočevje do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna Občine Kočevje za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Zavod: – je dolžan ustanovitelju poročati o vseh vprašanjih, ki jih ta naslovi nanj s področja
delovanja zavoda,
– je dolžan poročati ustanovitelju o izvrševanju letnega programa dela in o razvoju zavoda.

Člani sveta knjižnice, imenovani pred uveljavitvijo tega odloka opravljajo funkcijo člana do izteka mandata.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt mora biti sprejet najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki ni v nasprotju z zakoni in tem odlokom.
Z dne uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Statut Javnega zavoda knjižnice Kočevje z dne 26. 9. 2000, razen v določbah, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v svet in niso v nasprotju s predpisi in tem odlokom.

Za ostala vprašanja, ki zadevajo delovanje zavoda in niso opredeljena s tem aktom ali drugim aktom zavoda, se uporablja neposredno zakon.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Kočevje Uradni list RS, št. 59/2000.

Direktor poskrbi za vpis tega odloka v sodni register.

Ta odlok se uporablja od 1. 1. 2005 dalje in se objavi v Uradnem listu RS.