Na podlagi 23. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji dne 29. 9. 2005 sprejel

V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za PPC 1/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj, objavljenem v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica, št. 1/2000 z dne 29. februarja 2000, se v 1. členu pika na koncu stavka spremeni v vejico ter se besedilo dopolni tako, da se glasi: »z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.«.

V 2. členu se v sklopu Grafični del dodata novi alinei, ki se glasita:
»– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorskoureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka;
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.«

V 3. členu se v sklopu Prostorski ureditveni pogoji določajo črta zadnja alinea, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»– Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine
– Merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.«

V 4. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril in pogojev tega odloka je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – vrednotenje obstoječega stanja in na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru in sicer:
– oceno integracije v obstoječo urbano/ ruralno sredino, v kolikor gre za poseg, ki vpliva na spremembo takšne sredine – v skladu z merili in pogoji tega odloka, ki veljajo za prostor, v katerega se poseg umešča oziroma nanj vpliva,
– krajinsko oceno za posege, ki imajo vpliv na značilnosti dotične krajine,
– oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo.
Navedene sestavine lahko izdelajo le za to pooblaščene in verificirane institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti izdelane po načelih znanstveno raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevane na vseh nivojih in kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah kontekstov (vas, mesto, krajina…) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih … (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, v nadaljevanju: Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov v tem odloku (npr. gradbena parcela …), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/4).
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
Adaptacije,
s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objektih, tako:
– da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov videz;
– da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
– da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta.
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih, predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak.«

V 6. členu se v sklopu Osnovna načela za urejanje naselij črta tretja alinea, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
»– varovanje kulturne dediščine,
– varovanje naravnih vrednot.«

V 7. členu se se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v členih od 52 do 53 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku.«

V 8. členu se zadnja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe, zaščite in reševanja,«,
ter se doda nova alinea, ki se glasi:
»– gradnje za potrebe verskih skupnosti.«

V 9. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka.«
Dodata se nova odstavka, ki se glasita:
»Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.«

V 11. členu se besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi:
»Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
Poleg navedenega, so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje:
– pomožnih infrastrukturnih objektov, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika;
– podzemnih komunalnih naprav in objektov ali izjemoma nadzemnih.«

V celoti se črta 12. člen.

V 15. členu se pod podnaslovom Začasni objekti doda nov, sedaj prvi odstavek, ki se glasi:
»Poleg meril, navedenih v Pravilniku, veljajo še naslednja določila:«.

V 17. členu se doda nov, zadnji odstavek, ki se glasi:
»Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.«

V 19. člen se besedilo v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa svetlobnotehnična ocena.
Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.«

V 21. členu se v prvem stavku za besedo »zaselka« besedilo črta, vejica ostane, besedilo pa se spremeni tako, da se glasi: »še posebej višinskega gabarita naselja,«.
V tretjem odstavku se črta drugi stavek, ki se glasi: »Ravne strehe niso dopustne.«
Doda se nov odstavek, ki se glasi:
»Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje mora biti odmaknjen vsaj 3,0 m ali pa postavljen na njo. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih – odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.«

V 24. členu se v drugem odstavku črta zadnji stavek, ki se glasi: »Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.«

V 31. členu se: doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost naselij ter jo na osnovi podanih kriterijev za urejanje posameznega naselja vgraditi skozi lokacijski postopek za vsak posamezen, konkreten primer. Pri večjih posegih v prostor je potrebno izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve z merili in pogoji tega odloka, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage, ki se za tak poseg izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.«

V 32. členu se doda besedilo, ki se glasi:
»Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 37. členu odloka.
V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest.«
Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.«

V 38. členu se besedilo v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– tlorisni gabarit: podolgovat z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4,
– višina: največ P+M, pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm,
– streha: simetrična dvokapnica, z naklonom 38 do 45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt – stavba, in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja;
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.
V primeru, da se v območju namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali druge vrste legalno zgrajenih objektov, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade.
Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.«

V 42. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam in gradbenim mejam v prostoru – mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru – cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega prostora. V kolikor regulacija linija ali gradbena meja nista določeni se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.«

V 47. členu se na koncu drugega odstavka doda stavek z besedilom, ki se glasi: »Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.«

V 48. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.«
V podnaslovu Varstvo zraka besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka – ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.«
V podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov na koncu odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja.
V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1(Uradni list RS, št. 67/02) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.«
V podnaslovu Varstvo pred požarom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo področja varstva pred požarom.«

V 49. členu se doda nov odstavek, s podnaslovom »Ohranjanje narave«, ki se glasi:
»Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskoureditvenih pogojev za PPC I/2-Leskovec in II/2 Metnaj« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Ivančna Gorica.«
Zavarovana območja:
Kosca – dolina (evid. št. 147)
Kosca – slap (evid. št. 8017)
Naravne vrednote:
Kosca – dolina (evid. št. 147)
Katjuška skala (evid. št. 1023)
Šklopova jama II (evid. št. 3553)
Šklopova jama II (evid. št. 3554)
Žvenketulja (evid. št. 3592)
Šimenkovo brezno (evid. št. 3605)
Mekinje nad Stično – nahajališče fosilov (evid. št. 7720)
Višnjica – slapovi (evid. št. 7939)
Trsteniščica (evid. št. 7940)
Stiški potok (evid. št. 8015)
Bukovica (evid. št. 8016)
Kosca – slap (evid. št. 8017)
Višnjica – zgornji tok (evid. št. 8026)
 
Ekološko pomemba območja:
Šimenkova jama (koda 38800)
 
Posebna varstvena območja (območja Natura 2000):
Šimenkova jama (koda SI 3000208)«
doda nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi:
»Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.«

V 52. členu se sklop Vrh pri Višnji Gori dopolni, tako da se doda nov odstavek:
»V območju urejanja I/2-K1 so dovoljene: Nadomestne gradnje, ki se lahko gradijo tudi na novih lokacijah, vendar pa naj bodo stavbe po posegu:
– orientirane vzdolž plastnic oziroma smeri pobočja;
– locirane na zunanji rob vrtač;
– kolikor so locirane na zunanjem robu pobočja, so lahko visoke največ (K)+P+M (s kolenčnim zidom največ 1,2 m) – merjeno s strani višinske kote obstoječe glavne poti domačije.
Doda se določilo UE I/2-W1, ki se glasi:
»Do sprejetja PRO je v UE dovoljena tudi vzpostavitev lomljene asimetrične strehe, pri čemer je lahko višinska razlika med sicer vzporednima legama v slemenu največ 0,6 m. Naklon vseh strešnih površin mora biti enak.«
V sklopu Leskovec zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Posegi v naselju so dopustni le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.«

V 53. členu se sklop Dobrava pri Stični dopolni tako, da se doda se nov odstavek:
»V območju urejanja II/2-K1 je dovoljena gradnja v skladu z naslednjimi merili:
stanovanjske stavbe (z enim ali več stanovanji);
– največja višina (K)+P+M – s kolenčnim zidom največ 1 m, koto pritličja pa na koti glavne ceste Dobrava-Pristava – na južni strani ±0.50 m;
– največjo širino stavbnega kubusa 10 m;
– osnovni kubus stavbe je lahko le v pravilnih formah kvadra, v tlorisu z razmerji vsaj 1:1,6 ali več;
– z identično orientacijo kot jo ima obstoječ kozolec;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 38-45°, strešne površine so lahko le enovite in brez izzidkov.«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.